OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL, XXX. — LETO XXX.
Cpmmercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 20, 1947
8TEVILKA (NUMBER) 13
. i Gospodarska politika Zed.
Arnall odnehal z
borbo za governerskij
urad Georgije držav pred važno spremembo
j -—•
! Zmaga republikancev pomeni, da se Amerika vrača k mednarodni politiki visokih carinskih tarifov
WASHINGTON, 12. j an. (O. N. A.)—Sedanja medna-
V metež se je vrgel izvoljeni podgoverner Thompson, ki bo vodil boj proti Talmadge-u
Ga., 19. jan. —
M. E. Thompson, ki je bil prešlega julija izvoljen za podeo-
vernerja države Georgije ig Ml . —J«"- in.	i.ici
včeraj formalno zaprisežen na-	trgovska m gospodarska politika Amerike se bo
kar je Ellis Arnall izjavil da pritiskem novega senata temeljito spremenila. Od se umika iz borbe za governer- ^^ta 1934 sem je bila usmerjena ameriška gospodarska poli-ski urad.	tika k znižanju carinskih tarif ov v svrho čim širšega raz-
je izjavil, da je Thomp-	mfrinnmrinp trcrn\7ino	»-.nlitiTro* ia
son sedaj kvalificiran prevz^i govemerski urad, katerega ie nasilno prevzel Herman Tal-madge, katerega je državna zbornica izvolila za governerja.
Thompson je. nemudoma izia-vil, da bo nadaljeval z borbo katero je začel Arnall.	'
'	odločitev bo očividno
padla na sodniji, da se izčisti vprašanje nasledstva, ker je iz.
voljeni governer Eugene TaU madge umrl, predno je deian-sko zavzel urad.
Talmadge je v petek odstranil mizo v rotundi kapitola kier je "posloval" Arnall in tudi dejansko prevzel governersko re
boni, kakor se je proti Arnallu.
Ugibanja o novi
vladi na Grškem
LOJ^N, {O.N.A.)_-Iz zanesljivih tukajšnjih grških krogov prihaja vest, da je grški mi-
tv ^iiiz.ciiiju L.C11 iiian.iu Lciiiiov V SVrnO cun biibtrga raz-
voja mednarodne trgovine. Glavni cilj te politike* je bilo
preprečen je gospodarske vojne in s tem postopna uvedba
gospodarskega miru sirom sveta.
Republikanska večina kongre-*-—---—----
sa je že pozvala vlado, da preloži Vaitiq n*l<rnvnrnn«f za nedoločen čas nameravano *	OUgUVUllIU&L
konferenco v Ženevi, ki bi se imela odigrati meseca aprila med Zedinjenimi državami in devetimi drugimi deželami v cilju medsebojnega znižanja uvoznih tarifov.
Državni department se boji slabih posledic
Sporna zadeva uvoznih tari-
^ fov je eden največjih konfliktov
- -	fe"'vyiciBKo re- med republikanci in demokrati.
1 enco. Po zaprisegi Thompso- Republikanci zagovarjajo že od
a za podgovernerja je rekel, nekdaj uvedbo visokih zaščitnih
njemu istatako tarifov, dočim so bili demokrati Doril, kakor se ie nmt;	.______.
trKuj«jozdrugimideWami.'Na	"
ta način bi se utegnili razviti	bor la proti av-
suv prinaja vest, da je grški mi gospodarski bloki različnih na- atrijskim četam, naložila na Av-nistrski predsednik 'caMaHs f	sistemov, kar ni-
zdaj pripravljen odstopiti, »ko	>» bilo v interes,,	ni stališče, ki ga bo
Sovjetska zveza zavzela v pogledu Avstrije, toda veruje se, da ji bo naprtila del krivice v vojni.
--- '-"-♦AVHA.A lO * ,	V , n.<ll m
zdaj pripravljen odstopiti, ako	^ ^ilo v interesu Zedi
bi se pokazala možnost sestave	držav.
nove, na širši bazi sloneče via- ^	--
de narodnega edinstva.	Kontroverza glede
Do tega sklepa je prišel baje, ^^kerskih licenc ko je bilo objavljeno poročilo . "Cleveland Press" poroča da angleških parlamentarcev vseh J® bilo v zadnjih dneh admini-strank, ki so bili prepotovali Gr- J^acije gov. Lauscheta izdanih cijo m so v svojih zaključkih Ijcenc za privatne klube, ki priporočali ustanovitev take via- ®"^®jo točiti opojne pijače, in da
je bilo samo v Cuyahoga okra-'^d^nih 25 takih licenc. Lau-j® v tej zvezi izjavil, da je a strog ukaz, da se ne izda no-enih takih licenc, in to potrjuje tudi njegov tajnik John E Lokar.
Uradniki tozadevnega držav-
----o	urada se sedaj izgovarja-
danjimi upornimi gerilci, je oči-	Lauschetovega ukaza ni-
vidno mnogo nasprotujočih si 'pravilno razumeli," oziro-n^iranj. Venizelos in Sofoulis,	mislili, da se je ukaz
ki sta prvaka opozicije, zagovar- / rednih likerskih licenc, iz jata amnestijo in nov začetek	katerih je bila že po
demokratične evolucije na Gr- zamrznjena".
skem. Tn/i.. TT . .	Izelerto v.ox :
de.
Politični krogi, ki stoje kralju blizu v Atenah, baje že iščejo primernega naslednika. Nobeno določeno ime še ni bilo jav-Ijeno v zvezi s tem.
Opozicija razdvojena glede amnestije za gerllce Kar se tiče postopanja s se
^vuiueije na vji- ▼ , —.
'^'®da Venizelos zahteva, v«"	da je "zmešnja-
a jih je treba najprej vojaško j.	j® direktor ura-
uničiti m jim potem šele dati ^°bngen, katerega je Lau-amnestijo, dočim želi Sofoulis s imenoval za člana najvišje-takojšnjo amnestijo prenrečiti državnega sodišča, nastopil co v stari domovini $100 in ne-zlo in revščino, katero bi da-	nekaj dni pred Lau- kaj tudi v druge svrhe. Po seji
Ijevanje civilne volne nei? "^hnn ^^^etovim odhodom iz governer- se je vršila prosta zabava s pri-Prineslo s seboi.	s^ega urada, in ni bilo tiste dni grizkom, na katero so bili po
torej nobenega pravega "gospo-	tudi timf, Ui sn noma
darja" v dotičnem departmen-
vedno za njih znižanje.
Krogi v državnem departmen-tu se boje slabih, posledic vsake take spremembe sedanje ameri-
ške gospodarske politike, češ, da
bi to, prisililo di^ge narode, da knv.ti, ker je Sovjetska
Avstrije predmet ministrskih razprav
LONDON, 19 .jan,—Zastopniki ministrov za zunanje zadeve štirih velikih sil, ki pripravljajo osnutke mirovnih pogodb za Nemčijo in Avstrijo, so na današnji seji obravnavali vprašanje, kakšen je bil delež Avstrije v vojni in kolika je njena odgovornost.
V prvih diskužijah po tem vprašanju so se zastopniki so-glasili, da "Avstrije ni treba niti hvaliti, niti kriviti." Do nesoglasja pa je prišlo zaradi preci-ziranje te formule "niti hvaliti,
NAŠIM eiTATELJEM IN PRIJATELJEM ADAMIČA
V zvezi s poročilom o izidu tožbe, ki jo je dvignil bivši angleški premijer Winston Churchill proti našemu ameriško - slovenskemu pisatelju Louisu Adamiču, smo slišali, da to poročilo ni točno.
Za enkrat Louis Adamič ne more dati formalnih izjav za širšo javnost, toda cela zadeva se bo razčistila v bližnji bodočnosti.
K temu lahko dodamo, da ni potrebno Adamičevim prijateljem nič skrbeti.
Včeraj so bile volitve v Poljski
23 oseb mrtvih v volilnih nemirih na Poljskem
prineslo s seboj.
Ena važnih točk pri ocenjevanju sedanjega položaja na Gr-
do pomladi ni niti mishti na široko zasnovano ak-
ip t	gerilskim silam. To
vair* ' razlogov, katere na-rZr	da medna-
komisija ne
dInZ'" ^''(e^ardognatitse.
genlcev	j® večina
UubnikoS^/''"'^ kot miro.
BOLEZEN~^
25^	^ B.
botoilnici, kj% " .H™" Kd. ko obišSe o Cgrr-Mil lah.
novi uradniki
Na letni seji pevskega zbora "Zarja", ki se je vršila dne 4. januarja so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1947: Predsednik Leo Poljšak, 1114 E. 169 St., podpredsednik Frank Ko-kal, tajnica Stephie Poljšak, blagajnik Jos. Tekavec, nadzorni odbor: Andrew Turkman, Frank Elersich in John Kokal, publicijski odbor; Andrew Turkman, Sophie Elersich, Frank Kokal, J- Krebel in Diana Slabe, programni odbor: Josie Turk, Jennie Fatur, Andrew Turkman in Edwin Poljšak, oskrbnice not: Josie Turk, Alice Tekavec in Katie Jurman, šepetalka Milka Kokal, pianist Edwin Poljšak, pevovodja Jos. V. Krabec.
Ob tej priliki je zbor zopet prispeval za otroško bolnišni-" stari domovini $100 in ne-
400 oseb utonilo, ko je grški parnik zadel ob mino
zadnji dan za licence za pse
Kot vsako leto si morajo tudi letos lastniki psov preskrbeti licence in sicer je danes zadnji dan, ker pozneje bo licenci dodana tudi globa za zakasne-nost. Licenco si lahko nabavite v Glenville Pet Shop na 10638 St. Clair Ave.
v bolnišnici
Mrs. Katherine Zlatoper
na
Mrs. Katherine Zlatoper iz ca v sporam četrte ooieci ko obiščeio	837 E. 237 St., Euclid, O., se smrti mladeniča Louis M,
8 uro zveČAr »V " °^®d 7. in nahaja v Huron Rd. bolnišnici, in^ sicer v cerkvi sv. Marije se mn linhn a"" da bi Prijateljice jo lahko obiščejo, Holmes Ave. Sorodniki in pri-vmiln'	^	čimpreje mi ji pa želimo skorajšnje po- jatelji so vabljeni, da se opravi
---------la udeleže.
polno okrevanje!
vabljeni tudi tisti, ki so pomagali pri koncertu.
odpotovala v arizono
Mr. Joseph Plevnik,, predsednik posojilnice St. Clair Savings and Loan Co. na 6235 St. Clair Ave. se je podal niinuli petek s svojo soprogo v Phoenix, Arizono, na par tedenski oddih. Želimo jima mnogo raz vedrila in srečen povratek!
zadusnica
v sredo 22. januarja ob 6:30 uri zjutraj se bo brala zadušni-
—	* M	4« 4-	A 1^1	1 Al A
ca v spomin četrte obletnice ' • Može,
LONDON, 20. jan. — Varšavski radio je danes zgodaj zju-traj poročal, da je pri prvih splošnih volitvah na Poljskem, odkar se je končala vojna, prišlo po raznih krajih do nemirov, v katerih je bilo ubitih 23 oseb.
Poročilo pravi, da je bilo med ubitimi 16 "banditov" in več vojakov.
Opozicija, katero vodi podpre-mier Stanislav Mikolajczyk, trdi, da je sedanja vlada, katero dominirajo komunisti, ustrahovala pristaše kmečke stranke, dočim vlada pravi, da so podtalni voditelji opozicije skušali volitve izrabiti za revolto proti vladi.
Mikolajczyk, ki je bil premier poljske vlade v Londonu, je izt javil, da bo v teku par dni naznanil, da-li bo položil ostavko kot podpremier.
Amerika in Anglija sta ponovno protestirali, da volitve ne bodo svobodne, vsled česar obstoja možnost, da ne bosta priznali vlade, ki izide iz včerajšnjih volitev.
"PRAVDA" NAPADA ANGLO-FRANCOSKO VOJAŠKO ZVEZO
MOSKVA, 19. jan. Moskovska "Pravda" je v svojih komentarjih glede sporazuma za sklenitev vojaške zveze med Anglijo in Francijo izrazila nezaupanje in neodobravanje iste.
Časnikar J. A. Viktorov piše, 'Sda je ta sporazum dokazal, da v Londonu niso opustili ideje, da se izkoristi pritisk na Francijo, uporabljajoč odvisnost francoske ekonomije na rurski premog.''
Med ostalim je tudi izjavil, da je finančni sporazum, ki je bil sklenjen med Francijo in Zedinjenimi državami pred splošnimi volitvami v Franciji, bil drugi dokaz pritiska na Francijo.
Viktorov je tudi napadel člana ameriške delegacije pri organizaciji Združenih narodov zaradi izrazov kot "sovjetska ekspanzija" in "zasedba ozemlja."
Nov grob
george sasan
Snoči je preminil na svojem domu na 1554 e. 34 St. George Sasan, star 64 let. Bil je vdovec. Tukaj zapušča štiri otroke: Jo-sepha, Mrs. Betty Sumskis, Steven in Mrs. Ann Norris, vnuka in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo zjutraj ob 8:45 uri v cerkev Brezmadežnega spočetja ob 9:30 uri ter na Calvary pokopališče.
PAPEŽ KRITIZIRA DELITEV HRANE V "NEKATERIH DEŽELAH"
VATIKAN, 18. jan. — Papež Pij XII je pred grupo 10 ameriških časnikarjev izjavil, da hrana, ki jo pošiljajo Zedinjene države za lačne žrtve vojne, "nekatere države uporabljajo kot plačilo za pristopanja k neki jeni politični stranki."
Papež ni naravnost rekel, katere države uporabljajo hrano kot "plačilo," toda namig se verjetno nanaša na Poljsko in Jugoslavijo v prvi vrsti.
Med ostalim je papež govoril tudi o drugih problemih, kakor političnih tako tudi filozofskih in verskih. Izjavil je, "da milijoni pričakujejo pomoč pri osvoboditvi človeškega razuma od nečloveške tiranije in da se stvori novi red, v katerem bodo vsi ljudje svobodni s svobodo otrok njihovega skupnega Očeta, ki se nahaja v nebesih."
Učiteljski organizaciji nastopita skupno
Iz Columbusa se poroča, da bosta organizaciji Ohio Education Association in pa Ohio Federation of Teachers pred državno zakonodajo vzajemno nastopili, da se znatno zviša vsota, katero naj bi država prispevala za vzdrževanje javnih šol. Vsled tega so se prilike za uspeh tozadevnega programa zelo povečale.
Poudarja se, da so učitelji dandanes v mnogih primerih slabše plačani kot pa pobiralci kuhinjskih odpadkov, posledica česar jd, da mnogo mladih ljudi, ki bi se drugače posvetili učiteljskemu poklicu, raje iščejo druge posle.
s potniki natrpani parnik se potopil v 30 minutah; 200 oseb se je rešilo
ATENE, 19. jan.—Grški parnik Chimarra je v zalivu Petalion, nedaleč od Aten, trčil ob mino in se potopil pol ure po eksploziji. Parnik je bil natrpan s potniki; nad 400 oseb je našlo smrt v hladnih vodah petalionskega zaliva. Bila je to največja katastrofa v moderni zgodovini grške paroplovbe.
Iz ministrstva trgovinske*-r~"-
mornarice se poroča, da je ne Tpyovp nn QAcfAv!
sreče preživelo le okrog 200 pot- i ^	^ »CStavi
nikov Parnik se je tako naglo! ff^nCOSke vladC potapljal, da sta od sest rešilnih
čolnov mogla biti uporabljena le dva.
Dalje se poroča, da se je na parniku verjetno nahajalo nekaj članov grškega parlamenta, ki bo imel jutri svojo sejo.
Na parniku se je nahajalo tudi 200 žen in otrok, ter 50 političnih deportirancev, ki so bili na poti v internacijo na nekem otoku.
George Freris, ki je bil na parniku uposlen kot operator brezžičnega brzojava, je izjavil, da je posadka parnika protestirala pri ministrstvu zaradi nočne plovbe, ki je spričo še vedno neodstranjenih min zelo nevarna. Toda ministrstvo je proteste prezrlo in dalo ukaz, da parniki nadaljujejo z nočno plovbo.
$11,000 000 OBLJUBLrJENllI ZA POMOČ GRČIJI
ATENA, 18. jan.—Takoj, ko je šest ministrov podalo ostavko v grški vladi, so Zedinjene države obljubile $11,000,000 za nujno pomoč Grčiji. Ta "nujna pomoč" je v zvezi s nedavnim obiskom grškega premierja Cal-darisa v Zedinjenih državah.
KITAJKA OBTOŽUJE AMERIŠ. MORNARJA
PEIPING, 18. jan.—Na obravnavi, ki se je pričela proti corp. William Gaither Piersenu zarasli "kriminalnega napada na neko mlado Kitajko," ki je povzročila viharne demonstracije proti Zedinjenim državam, je nastopila kot priča neka 19-letna Kitajka, na katero je bfl napad izvršen.
Pokazala je s prstom na Pier-sena in rekla: "Ta je bil."
Mlada Kitajka je podala natančno poročilo, kako se je napad nanjo izvršil na dan pred Božičem. Rekla je, da sta jo napadla dva ameriška vojaka, od katerih jo je eden brutalno držal z5 vrat.
Obravnava proti Piersenu se nadaljuje in bo zaslišanih še več prič.
POUK ZA DRŽAVLJANSTVO
Clevelandski državljanski bi-roj sporoča, da se bo vršil vsak četrtek večer pouk za one, ki se želijo pripraviti za državljanstvo. Učitelj bo Mr. Wm. Burton in pouk se bo vršil v prostorih Norwood knjižnice na 6405 Superior Ave. Vsi oni, ki se želijo pridružiti pouku, so vabljeni, da se priglasijo čim preje.
za otroško bolnišnico
V našem uradu so prispevali po $5 za otroško bolnišnico v spomin umrle Therese Legat, Mary Lumbert iz 1374 E. 40 St., Mr. in Mrs. Jacob Subel iz 1107 E. 68 St. ter Mr. in Mrs. Frank lie iz 1074 Addison Rd.
letna seja farmskega odbora
Jutri večer 21. januarja se vrši letna seja farmskega odbora SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek točno ob 7:30 uri zvečer. Prosi se vse .društvene zastopnike, da se gotovo udeležijo.
Velik požar
V soboto zgodaj zjutraj je na 8230 Euclid zgorela- velika stanovanjska hiša,v pri čemur je ena ženska izgubila življenje, 13 oseb pa je dobilo poškodbe in opekline. Sodi se, da je eksplodiral plin.
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER PODAL OSTAVKO
RIM, 17. jan.—Pietro Nenni, voditelj socialistične stranke, ki i zagovarja sodelovanje s koiiTu-nisti in podpredsednik vlade ter zunanji minister, je podal ostavko.
Nenni je v svoji izjavi povedal, da socijalistični zunanji minister ne more podpisati pariško mirovno pogodbo za Italijo.
Politični motrilci pa so mišljenja, da je pravi vzrok ostavke Nennija ta, da nameravq.jo levičarji povzročiti krizo in razveljaviti posojilo od $100 milijonov, ki ga je dala eksportno-importna banka, $50 milijonov, ki jih je dobil de Gasperi v kreditu za stroške ameriške okupacijske armade v Italiji in trgovinsko pogodbo, ki je sklenjena med de Gasperiem in Zedinjenimi državami.
PARIZ, 19. jan.—Paul Rama-dier, ki je dobil mandat za sestavo nove francoske vlade, je naletel na prve težave, ko so krščanski popularci postavili proti predloge, ki se nanašajo na ministrstvo za obrambo.
Ramadier je poskušal sestaviti koalicijsko vlado komunistov, socialistov, krščanskih po-pularcev, radikalnih socialistov in desničarskih strank, ter je nameraval imenovati komunista za ministra obrambe.
Temu so so zoperstavili krščanski popularci, ki so predla-g-ali, naj se ministrstvo za obrambo podeli ta^o, da bi komunist bil imenovan za ministra oboroženja, član kake druge politične stranke pa za ministra
vojstev. . ■
BANKIR, KI NE MORE DOBITI KAVCIJE, SE NAHAJA V JEČI
NEW CASTLE, Pa., 18., januarja. — Danes se je vrnil v ječo 62-Ietni bankir Robert C. Love, ki je obtožen poneverbe $220,00 premoženja lokalne banke, ker se je mestni odbornik L. C. Manz, ki je poprej obljubil položiti zanj $100,000 poroštva, premislil.
Ko je bil bankir odveden nazaj v ječo, je.Manz rekel, da se je premislil vsled tega, ker je odkril, da je banka postavila obremenitev v znesku $50,000 na sekuritete, katere je upravljal obtoženi bankir.
Distriktni pravdnik Lex'oy Donaldson je izjavil, da so se poneverbe vršile skozi dobo 13 let, in da je Love ukradeni denar rabil za kritje izgub na delniški borzi.
na operaciji
Mr. Marko Wolcansek iz 1053 E. 67 St. se nahaja v Glenville bolnišniči, kjer se bo moral podvreči težki operaciji, želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
prekomorska služba
Pvt. Ernie Virant, sin Mr. in Mrs. John Virant iz 20571 Miller Ave. je pred nekaj tedni odšel z armadnim oddelkom v službo v Italijo. Pvt. Virant je vstopil k vojaški službi pred štirimi meseci in je bil dodeljen signalnemu oddelku. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Pvt. Ernie Virant A. S. N. 15355360; Hdq. Co. 2nd Bn. 351st Infan-. try Reg't., APO 88, c b Postmaster New York, N. Y.
vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. John Habian na 19505 Miiskoka Ave. in pustile v spomin' zalo hčerkico. Dekliško ime matere je bilo Josephine Ogrin ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Andrew Ogrin iz Shawnee Ave., ki sta postala sedaj že osmič stari očka in stara mati. — Čestitamo!
pismo iz domovine
V našem uradu imamo pismo za Mr. Janko Kusan in sicer iz sela Lek'enik na Hrvatskem.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST .
H
ENAKOPRAVNOST
ft
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ——-
For Half Year—(Za pol leta) ---------
For 3 Months—(ŽR 3 mesece) —-
UREDNIKOVA POŠTA
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland^ Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)-------------
For Half Year—(Za pol leta) —-—-
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SžU. januarja lUa'i!
POROČILO S KONFERENCE S. N. DOMA
Donald Bell (O.N.A.)
SPimERŠKO OTOČJE IN SOVJETSKA UNIJA
Norveški zunanji minister je zavrnil trditve, da je Sovjetska unija zahtevala od Norveške odstop enega spits-berških otokov, a je obenem priznal, da so se vršili "začetni razgovori popolnoma zaupnega značaja", v katerih je šlo za izgradnjo "manjših pomorskih baz" na tem otoč- j ju. Strategični pomen takih pogajanj je prevelik in preveč o(;ividen, da bi ga mogle Zedinjene države prezreti.
Sovjetska unija je izvedla prvo proti-potezo proti našemu vojaškemu prodiranju v arktične kraje. Moskva dobro ve, da smatrajo nekateri ameriški vojaški izvedenci, da je Arktik "bojno polje bodočnosti", ter da iz sličnih razlogov nismo' hoteli opustiti vojaških oporišč zgrajenih med vojno na Greenlandu, ter da smo si osigurali posest letališča na Islandiji.
Rusi opazujejo z nezaupanjem takozvano "Musk-Ox" ekspedicijo v severni Kanadi in so vznemirjeni radi naših zahtev glede ustanovitve metereologičnih postaj v polarnih predelih Kanade. Vsled tega si prizadevajo tudi sami, da postavijo svoja lastna opazovališča tako daleč na s^ver kot le mogoče.
Toda to Sovjetski uniji še ne bi dajalo nobenih diploma tičnih razlogov, da stavijo take zahteve — kaj daje Sovjetski uniji upravičep^ost in pravno ozadje za to zahtevo?
Najbolj zanimivo je, da Rusija niti ni bila prva, ki je zahtevala baze na Spitsberškem otočju — govorice pravijo, da je Norveška sama stavila Sovjetski uniji to ponudbo, in sicer meseca aprila leta 1945. Norveški zunanji minister je bil takrat sedanji generalni tajnik organizacije zedinjenih narodov, Trygve Lie, ki očividno ni zadosti upošteval možnosti, da bi se mogla Amerika zanimati za to arktično otočje. Pač pa mu je bilo jasno, da je njegova dežela postala neposredni sosed mogočne Sovjetske unije. Bilo mu je na tem, da spravi s pota vse neprijetne spomine, ki bi mogli motiti prijateljsko razmerje med obema deželama.
Leta 1920 je bila Norveška izkoristila slabotnost tedanje Sovjetske unije in si je dala potrditi posest tega otočja v teku mednarodne konference, na kateri Rusija ni | bila navzoča. Šele po dolgih petih letih je Sovjetska uni-! ja pristala na določbe te pogodbe. Ker pa je Sovjetska! vlada kazala povsod namen, da vzame nazaj, kar ji bilo I iztrgano iz rok tekom revolucije, si je Norveška prizade-' vlada kazala povsod namen, da vzame nazaj, kar ji je bilo | obdrži Norveška gospodarske vire na teh otokih, je bil | g, Trygve Lie pripravljen, pristati na skupno sovjetsko-1 norveško obrambo ozemlja.	j
Zakaj Rusija takrat ni takoj zagrbila nudene ji pri-' ložnosti, je težko povedati. Razlog bi mogel biti v tem, I da so Rusi želeli molčati o tem, da ne bi pozornosti drugih iii pritegnili v arktične kraje. Spitsberško otočje je| ostalo pozabljeno tako dolgo, dokler ni naše zunanje ministrstvo poskusilo obdržati v svojih rokah bazo na Islan-! diji. Takoj nato je začelo sovjetsko časopisje poudarjati, j da so baze na Spitsberskih otokih Rusiji potrebne.	i
Drugače povedano — Sovjetska unija je raje molčala o tej zadevi, dokler je imela nekaj upanja, da se utegne Amerika popolnoma umakniti iz arktičnih krajev. Ako bi bili sli Rusi takrat na Spitsberske otoks, bi bila utegnila Amerika odkloniti, da se umakne iz Greenlandije in, Islandije. Ko pa je postalo jasno, da tega ne bomo- storili, je Molotov opomnil Norveško na njeno ponudbo.
Molotov in norveški zunanji minister sta se sestala v preteklem novembru v New Yorku, toda jasno je, da je Norveški danes nemogoče, da to ponudbo ponovi. Norve-ski je danes najbrže cela žal, da se nahajajo ti v njenih rokah.
Otočje nima vehke vrednosti. Reš je, da leže po^, l(?i dom, ki pokriva zemljo ih precejšnje zaloge premoga, kate-, rega pridobe približno 200,000 ton letno. Toda to je tudi vse. Otočje meri približno 24 tisoč kvadratnih milj, a šteje komaj 1,500 prebivalcev poleti in 1,200 pozimi. Toda tekom vojne se je pokazalo, da otočje ni brez strategič-no vrednotiti. Nemci so se izkrcali tam, a Aiiylezi so jih
Cleveland, O. — Dne 9. januarja 1947 se je vršila običajna letna delničarska konferenca družbe Slovenski narodni dom v avditoriju, 6417 St. Clair Ave., v Clevelandu. Naj sporočam, da je 56 društev delničarjev S. N. Doma in nad 2,500 posameznikov. Direktorij, ki vodi posle S. N. Doma sestoja iz 21 oseb, od katerih se jih vsako leto izvoli 7 za dobo treh let. Na letošnji konferenci so bili izvoljeni sledeči direktorji: Joseph Okorn, John Centa, Anthony Zakrajšek, John Pollock, Frank Wirant, Anton Zupan in Victor Jakopič.
Na prvi direktorski seji, ki se je vršila po konferenci dne 14. januarja, so se direktorji konstituirali za leto 1947 na sledeči način; predsednik Janko N. Rogelj, I. podpredsednik Frank Plut, II. podpredsednik Feliks Strumbel, tajnik John Tavčar, nadomestni tajnik Chas. Roman, blagajnik John Centa, nadomestni blagajnik Victor Jakopič, zapisnikar Erazem Gorshe, namestnica Josephine^ Zakrajšek. To ie izvršni odbor in obenem tudi novi prosvetni odbor direktorija Slov. nar. doma, ki šteje 9 oseb.
Nadzorniki (5 oseb): John Pollock, John Filipič, Anton Zupan, Andrew Turkman in Frank Oglar. Gospodarski odbor (7 oseb): Krist Štokel, Anthony Zakrajšek, Andrej Tekavc, Joseph Okorn, Frank Wirant, Frank česnik in Charles Vrtov-šnik.
Na konferenci so podali poročila člani upravnega Odbora in predsedniki drugih odborov, poleg teh pa tudi tajnik S. N. Muzeja in Slovenske šole SND ter učiteljica Mrs. Josephine Petrič. Poročila upravnih odbornikov in predsednikov raznih odborov, izvzemši prosvetnega, so bila večinoma le gospodarskega značaja. Znalo pa bi zanimati širšo javnost poročilo tajnika prosvetnih aktivnosti E. Gorsheta in učiteljice v Slovenski šoli Mrs. Petrič.
Poročilo prosvetnega tajnika S. N. Doma o Slovenski šoli in muzeju je sledeče:
"Zastopniki društev, delničarji, direktorji!
"Dne 12. januarja 1939 leta je bil na "delničarski seji S. N. Doma ustanovljen Prosvetni klub S. N. Doma s sprejetjem resolucije, ki sem jo takrat predložil. Tedaj se je Prosvetnemu klubu SND poverilo v vodstvo vse prosvetne aktivnosti, ki 36 vršijo pod pokroviteljstvom S. N. Doma. Naredilo se je tudi pravila. Ampak v 12. letih se povsod marsikaj izpremeni in tako se je tudi tukaj in sedaj dotična originalna pravila več ne odgovarjajo sedanjim potrebam Prosvetnega kluba SND in jih bo treba izpopolniti kot okoliščine zahtevajo sedaj, kar menim da bo rešila seja Prosvetnega odbora in bo predloženo direktoriju v odobritev.
"Slovenski narodni dom goji Slovensko šolo že 22. leto. V pri-! 'xx^niih pivr letih bomo ugoto. j 'ovili. i^Uš-e koristi je ta šola: za Slovenski narodni dom. še letos bomo izvedli kampanjo pridobiti bivše učence in učenke Slovenske šole za udejstvo-vanje v kulturnih zadevah v domu, predvsem da se jih pridobi za dramatiko, za igranje na odru iTi dramatičnem društvu' "Ivan C'lukar'!.
PiMseljencev ie skoraj zmanj" kalo. da bi se jih moglo zainteresirati v slovensko dramatiko..
ab bo poizkusilo sedaj organizirati bivše učence Slovenske š )le SND, da bodo vodil^
dramatiko v S. N. Domu še v naprej.
"Kot vam je znano, je v jeseni nenadoma odpotovala iz mesta bivša učiteljica v Slovenski šoli, Mrs. Antoinette 3im-čič. Tako se je radi tega za nekaj tednov prekinilo s poukom v šoli. Potem se nam je posrečilo pridobiti za učiteljico Mrs. Josephine Petrič, ki poseduje vse kvalifikacije dobre učiteljice in bo prav gotovo uspešna pri svojem učenju. Za njeno prizadevanje smo ji vsi iz srca hvaležni, najbolj pa še učenci Slovenske šole SND.
"Letos se rabi v Slovenski šoli novo gradivo po novi metodi, katerega sem sestavil jaz za učenje slovenskega jezika, kar je sedaj že vse mimiografirano. 3 tem v zvezi sem imel mnogo dela, za plačilo pa grenko razočaranje.
"Slovenska šola je še vedno brez pravih in praktičnih učnih knjig in tako skozi ves čas njenega obstoja. Sedaj se obljublja nove knjige za učenje slovenskega jezika, eno baje založ Slovenska narodna podporna jednota, druge so obljubljene iz stare domovine, ki bodo prirejene s posebnim ozirom za ameriške Slovence, da bodo odgovarjale našim potfebam. Tako je sedaj upanje, da bo učenje slovenskega jezika za bodočo se-zijo olajšano in se bo s pomočjo praktičnih knjig doseglo v šoli večje uspehe.
"Zelo razveseljivo dejstvo je tudi to, da je 22 delničarskih društev izvolilo v decembru zastopnike za v prosvetni odbor Slov. nar. doma za leto 1947, ki bodo sodelovali z izvršnim in prosvetnim odborom direktorija skupno za povzdig prosvetnih aktivnosti v S. N. Domu. To je prvič izza leta 1939, da se je tolikšno število društev prijavilo za sodelovanje v prosvetnih aktivnostih v Slovenskem narodnem domu, kamor spada Slovenski narodni muzej in Slovenska šola SND ter razne druge aktivnosti pod krovom doma.
"Da bi se doseglo še večje uspehe in da bi bilo poslovanje olajšano, bi bilo zaželjivo, da se spremeni način volitev članov prosvetnega odbora direktorija. da se dobi tudi izmed direktorjev v prosvetni odbor člane, k' imajo veselje in zmožnosti voditi prosvetne zadeve, ne pa da so kot za kazen potisnjeni v prosvetni odbor možje, ki se čutijo pri tem nesrečne in ne morejo dosti pomagati pri prosvetnem delu, čeprav bi radi ker se v sličnih stvareh niso nikdar bavili v svojem življenju. Slovenski narodni dom nudi mnogo prilik, da se tukaj razvija v raznih panogah pravo ))rosvetno življenje. Pri tem delu ija se potrebuje predvsem sposobnih 'voditeljev, delavcev in osebja. Upamo, da bodo to vrzel zavzeli v todoče društveni zastopniki z direktorji doma in bivši učenci Slovenske šole SND.
"Slovenski narodni muzej je sedaj 8 let star in v tem času se je zbralo skupaj mnogo važnih zgodovinskih stvari. Edino ker se sedaj potrebuje je to, da se uredi zbrano blago kot je prav. V zimi od 1945 do 1946 le'a se mi je posrečilo zbrati zl z li in vežati 115 knjig časopisja in 80 kniig raznih revij. Sedaj ča':a rešitve in ureditve Š2 tohko ču^pisji, da bo š' najmanj nadiljnih ICO knjig te gi, hI "ga. in. ir^ecej raznih re vij.' Potem pridejo na vrsto ve-zaVa zbranih slov6nskih knjig Vse 10 zbiranj3 in urejevanj g ■? bolj nnč«si na'irci, ker i'
prišli prepodit in so razbili rudnike, ker so zalagali nemške bojne ladje s premogom. Od tam sc tudi' ogrožal zavezniško pot v Murmansk.
treba natančno in previdno delati, da se ne naredi pomot, katere bi ss kasneje ne mogle dobro popraviti.
"Slovenski narodni muzej obiskuje vedno več ljudi, posebno v poletnem času in to iz vseh držav Amerike in Kanade, pa tudi iz Evrope in drugih krajev sveta. Med obiskovalci so tudi prominentni strokovnjaki raznih ved, kot profesorji, zgodovinarji itd. Naša dolžnost mora biti, da bo muzej v bodoče čist in lepo urejen, posebno v poletnem času, da bodo obiskovalci odnesli boljši vtis. Za sedaj se v muzeju najbolj rabi velike omare za knjige in vezane revije, pa tudi še dosti razne druge opreme in izboljšave, posebno se nujno potrebuje več elektrike za izboljšanje razsvetljave. Za muzej se potrebuje tudi delavnico, da bi se vse delo izvršilo tam in samo izvršeno, čisto blago nosilo v muzejske prostore.
"V februarju 1943 leta je bilo sklenjeno, da se tisto jesen, oziroma v novembru izvede prvo splošno kampanjo za prispevke v podporo muzeju po vsej Ameriki med slovenskimi društvi, organizacijami in Narodnimi domovi itd. Tistega leta na jesen sem zbolel in kolekto se je avtomatično odložilo po-':em vse do lanskega leta. Na seji Prosvetnega kluba v marcu 1946 leta se je ponovno sklenilo, da se izvede tako kolekto v novembru, kar se je tudi izvršilo. Med 20. in 25. novembrom^ je bilo razposlanih okrog 1,200 prošenj na slovenska podporna društva naših organizacij kot 3NPJ, KSKJ, ABZ, SDZ in ZSZ la nekatere Narodne domove, samostojna društva in nekaterim trgovcem in profesijonal-2em. Končno je prošenj prekmalu zmanjkalo in jih nisem mo-?el poslati vsem, katere sem imel še na mislih. S tem v zvezi je bilo tudi precej dela in pri pisanju naslovov mi je veliko pomagala hčerka Joyce in njena prijateljica.
"Od 1. decembra 1946 do 7. januarja 1947 se je na prošnjo odzvalo od SNPJ 91 društev in tri federacije; Slovenska dobrodelna zveza in 17 društev te organizacije, ki posluje samo v državi Ohio; 16 društev Ameriške bratske zveze; 10 društev Kranjsko - Slovenske Katoliške Jednote; 2 društvi ZSZ, kot tudi precej posameznikov, tako da je kampanja prinesla do seda; ]krog $800. V skupnem je imel Slovenski narodni muzej v leti 1946 dohodkov darov v vsoti $1,451.52; stroškov pa je bile v istem času $681.21.
Od leta 1945 je bil prenos mu-'.ejske blagajne v vsoti $855.00. Cisti preostanek blagajne Slovenskega narodnega muzeja dne 7. januarja 1947 je bil $1,625.31. Nadzorniki Slovenskega narodnega doma, John Pollock, Mrs Josephine Zakrajšek, Andrew Turkman, John Filipič in Antor Zupan so pregledali račune dn; 7. januarja 1947 in jih našli v redu, kar potrjujejo s svojim lastnoročnimi podpisi, kot je 1 tem že poročal direktor in predsednik nadzornega odbore SND, John Pollock.
"Na tem mestu naj bo izre ^ena nrisrčna zahvala vsem društvom, narodnim domovom ir posameznikom, vsem, kateri ste prispevali in darovali kakšno vsoto v sklad Slovenskega narodnega muzeja ali Slovenske šole SND. Ideja Slovenskegs narodnega muzeja je bila tokrat 'udi toplo pozdravljena od strani angleško poslujočih društev SNPJ, ABZ in SDZ organizacij, kar me ša prav posebno ve-eli. k'^r sem sedaj uverjen, da bodo tukaj rojeni Slovenci in po omci Slovencev cenili to zgodovinsko zbii'ko in vodili ustanovo ruzcja Š3 v naprej, kO nas ve" ne bo. Angleško poslujoča dru štva naših bratskih podpornih irganizacij so posamezno prispevala večje vsote v podporo muzeja,, kot pa slovenska društva.
"Zahvalim so tudi vsem ti-
stim, ki ste mi kaj pomagali pri delu v pretočenem letu pri urejevanju časopisja. Prisrčna zahvala in priznanje gre t'udi vsem tistim številnim prijateljem, ki ste pomagali zbirati v pretočenih letih ohijske Sales tax znamke, ker to je bila tudi velika finančna pomoč muzeju.
V letu 1946 smo prejeli od države Ohio za Sales tax znamke $146.25, v petih letih pa skupno $838.63. Res je s štetjem znamk veliko dela, vendar si ne morem misliti, s čim bi nadomestili dohodke Sales tax znamk. Zato se priporočam, da tudi še v bodoče zbirate te znamke in jih darujete v podporo muzeju.
"Rad bi videl, da bi se več domačinov odzvalo in da bi prišli si ogledati naš Slovenski narodni muzej, da bi vsaj vedeli, kako stvar izgleda. In kadar pridejo obiskovalci iz zunanjih mest, pripeljite goste na ogled muzeja. Ljudje radi vidijo kaj zanimivega in naš Slovenski narodni muzej je vreden, da ga pride pogledati vsak ameriški Slovenec vsaj enkrat na leto.
"Ostanite naklonjeni še tudi v bodoče Slovenski šoli, muzeju in vsem kulturnim ustanovam ood streho Slovenskega narodnega doma. Hvala!
Erazem Gorshe,
tajnik.
Poročilo je bilo med živahnim ploskanjem sprejeto.
Ravno tako je zanimivo tud' poročilo učiteljice Slovenske šole S. N. Doma, Mrs. Josephine Petrič, ki se glasi:
"Ko je v jeseni vsled nenad nega odhoda Tončke Simčičevc Iz mesta. Slovenska šola SNE ostala brez inštruktorja in kei je uprava S. N. Doma želela, da se ta za našo slovensko zavest potrebna ustanova še ne ukine sem na pobudo Erazma Gorsheta prevzela ta posel z dnem 9 novembra. V šolo se je v tej sezoni vpisalo 40 učencev, ki so po svoji zmožnosti razdeljeni V tri razrede.
"Dopoldanski razred poseča-jo oni, ki pohajajo v šolo že drugo leto in so v starosti od 10. do 13. let in vsled tega že lar preveč domači, da je treba precej dobre volje in prizanes-Ijivosti, da se z njimi izhaja in car ne morejo prenesti muke dve urnega: mirnega sedenja in učenja.
"Popoldanski razred začetnikov v starosti od 8 do 10 let pa je lepo poslušen in ukaželjen, da je veselje delati z njimi, le la nekateri izrtied njih še prav lič ne znajo slovensko in jih je reba seznanjati z vidnimi predmeti. Ta razred poseča tudi 10-letni deček s svojo mamico, k ni Slovenka, ki pa je potom svojega moža, ki je poznan društ-venik v Euclidu, spoznala, kake tajn ljudje smo Slovenci in se je zavzela, da se bo naučila slovenščine in že kar dobro napreduje.
"Nadaljna atrakcija prvega razreda je tudi lepo 20-letnc lekle, mladenka iz Euclida. Gobovo ima tudi ona svoj poseben 'zrok, da hoče postati prava Slovenka — a ga do sedaj še- n 'zdala. Opažam, da se vsem zdi laša slovnica zelo težka, dvoji-la jim je popolnoma odveč, 'denda vsled tega, ker je v angleščini ne poznajo in prav do-)ro izhajajo brez nje.
"Tretji razred poseča samo oet učencev in to so oni, ki se že od malega uče jezika svojih staršev, bodi si doma, pri pevskih zborih ali v Slovenski šoli. Ti pišejo, čitajo in sestavljajo laloge že tako spretno, da je veselje. Na teh se tudi opaža, da ie Slovenska šola g pomočjo za-■nteresiranih staršev vcepili •■em otrokom zdrave mladike, k 3 razvijajo v močno rast v ,iravcu, v katerem je bila Slc-'ensl'a šola ustanovljena in ki "■)o v prvi vrsti koristila otrokom samim in potom njih seveda tudi naši skupnosti.
"V dvomesečnem času moje-?a udejstvovanja sem spoznala, 'la je nemogoče zaznamovati dober uspeh brez sodelovanja star.
šev. Njih skrb bi morala biti, d'4 pošljejo otroke redno v šolo, kag pa se žal ne dogaja. Komaj ena tretjina otrok je stalno navzočih. Eni pridejo vsako drugo soboto, drugi vsako tretjo. Imajo pa pripravljene vsakovrstne izgovore. V enem slučaju je bila bolezen stare mame vziok 9-letnemu učencu, da ni mogel v šolo. Ugotovila sem tudi, da so deklice 95 odstotkov bolj marljive, poslušne in ubogljive kot dečki.
"Ker naša šola nima na razpolago odgovarjajočih učnih knjig, je Erazem Gorshe, tajnik šole, sestavil in oskrbel učno gradivo, kar mi je v veliko pomoč in tudi otrokom ugaja ta način učenja, ker vsak dobi po en iztis naloge vsako soboto na novo, ki je po vsebini raznolič-na in zanimiva in ta naloga potem ostane otrokova last. Pomagamo si tudi z dr. F. J. Ker-novim berilom, slovenskim abecednikom in z mladinskimi revijami iz domovine, kjer je zlasti najti zanimive pesmice, katere se otroci nauče na pamet in se s tem vadijo v izgovarja-vi.
"Končno želim izreči Mr. Gor-ihetu toplo zahvalo za njegovo prijaznost, ker mi je s svojimi zkušnjami in nasveti vselej dobrohotno na razpolago."
"Josephine Petrič"-
Poročilo učiteljice Mrs. J. Peric je bilo med živahnim aplavzom sprejeto.
Ker se mi zdi zelo važno, da ')i se v vsakem Slovenskem narodnem domu moralo gojiti tudi )rosveto, zato naj bo javnosti mano, kako se mi ubijamo s te-ni problemi pri našem Slovenskem narodnem domu. Treba je pomniti to, da Slovenska šola je povsod najbolj potrebna in je podlaga vsemu nadaljnemu razvoju v prosvetnih rečeh. Zato ie morem nikdar dovolj močno poudariti, kako ogromne važnosti je za otroke slovenskih staršev, da bi se priučili jezika svojih štaršev, kar bo kdaj vsakemu še prav prišlo. Vsak naj bi ^ačel najprvo pri svojem narod-no::,tnem jeziku, v našem slučaju slovenskem, ki da vsakomur ključ v roke do znanja drugih slovenskih jezikov. Danes se ne more več potiskati v kot Slo-v'ane, katerih veja smo tudi mi. Zato je res žalostno, da v našem Clevelandu, kjer nas je toliko Slovencev, obiskuje Slovensko šolo SND samo 40 učencev in še ti neredno. Kakšna zanikernost je med nami. Pa Š3 to: Slovenska šola je učencem brezplačna, ker društva in nekateri posamezniki darujejo vsote za vzdižavo iste. Kljub te-nu slovenski Cleveland zmore samo 40 učencev, ki so pripravljeni se učiti slovenščine. Krivda gotovo ni na otrokih, pač pa aa starših. Dokler se roditelji ne bodo brigali za izobrazbo svojih otrok, bo vsako prizadevanje od naše strani neuspešno. Le s sodelovanjem staršev otrok bo doseglo uspehe. Ako nc bo več otrok v slovensko šolo, bo tudi konec pevskim zborom, slovenski dramč^tiki in našemu časopisju. Narodni domovi bo-lo ostali samo Š3 pivnice, to je vse. Zdramite se, Ti in Ti in Vi, Dcšljite svoje otroke v Slovensko šjIo, ali pa začnite s. svojo šolo v svojem domu.
Erazem Gorshe, tajnik 3. N. Muzeja in Slov. šole SND.
Zastopniki
^^Enakopravnosti'' ★
Za si. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76lh Si.
★
Za collinoodsko in cuclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Avo.
KEnmore 8034 ★
Za newb\jt*šk;o oicrozjc;
FRAITK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
^0. januarja 194?
ENAKOPRAVNOST
Georgi Stamatov:
SENCE
STKAN 3.
Nikoli nisem bil navzočen pri izvršitvi smrtne obsodbe, prvič zato, ker si tega nisem želel, drugič pa, ker izvršujejo oblastva te zadevščine sedaj kar naskrivaj, kakor naskrivaj nastajajo tudi prestopki sami, kakor da se oblastvo boji nekakega so-disca. Nepričakovano sem tudi jaz kot zdravnik, ki naj bi ugotovil, če je oblastvo izvršilo pravni postopek, kakor se spodobi, prišel v jetnišnico; do sedaj ne pomnim odvratnejšega občutka, kakor sem ga imel, ko sem dejal državnemu pravdniku, drugi dan prišel v jetnišnico. Zdelo se mi je, ko da sem obljubil, da bom izvršil nekaj podlega.
Ko sem drugi dan stopil na dvorišče jetnišnice, je bilo že vse pripravljeno, stražniki s puškami so se bili na sredi vstopili v krog, kjer so bile pred krktkim postavljene vislice; med dvema stebroma je bilo videti vinski sod, ki je svoje dni s svojo vsebino sladil človeška srca, sedaj
jp bil namenjen za najstrašnejši trenutek v človekovem živ Ijenju. Zraven vislic je staro er-basto človeče nekaj urejalo s tako ravnodušnostjo, kakor da postavlja slavolok; bilo ie ia^. no, da je to eden jetnikov, ki JO bil nekoč obsojen na smrt' pa
80 ga pomilostili z dosmrtiUmi
okovi.
Isti državni pravdnik, ki ie morebiti pred leti z grmečimi
besedami zahtevni zaradi uboia njegovo glavo, ga je sedaj sam Po.-ival, naj obesi nvojega bližnjega. Ali je pomiloščeni h'ldo-delec sedaj vneto premišljal kako se bo spokoril za svoj greh ah ni mislil ničesar, bi bilo težko reči . . .
Deset let je bil že prebil v zaporu, preostajala mu je še večnost. Kakšne misli bi se mogle 1 oditi iz tega? Ziaven njega ie stal pop; ne bi bilo lahko določiti izraza na njegovem obrazu; tudi druge krati sem videl ta obraz, na ženitovanjih, pa je bil prav takšen. Čez nekaj časa so ukazali, naj pripeljejo obsojenca— prikazal se je zdrav, visok mladenič, še mlad, čisto mlad, verjetno je bil dopolnil komaj lepih, toda strašnih ena in dvajset let.
Prebrali so mu obsodbo; be-loč jo, so izgovarjali besede, ko da življenja vseh prisotnih zavisi jo od nje. Svetovno oblastvo je torej napravilo obračun z obsojencem, samo krvnik je še nestrpno čakal konca te dogodivščine. Pop je stopil k mladeniču.
Otrok moj," je z^čel, "kmalu bos zapustil to grešno zemljo in bos odšel v večno življenje k Bop. Ne boj se, sinek, za tebe m še vsega konec . . . tamkaj," je govoril pop, potem ko je pokazal proti nebu, "tamkaj". .
Nesrečnež pa je pogledal kvišku in zagledal vislice.
Vislice so to... oče pop . . .
■ ■ ■" obupno in tresoč se zašepetal.
... ^ ^ kratkih besedah je bila wraama vsa emz*
vega trpljenja; toda oblast v u se je mudilo in čez nekaj časa sta se obsojencu približala dva moška, krvnikova pomočnika, da bi ga odvedla—nesrečni človek pa jeje grabil popa za obleko.
"Otrok moj . . je šepetal pop, tačas pa se jo trudil, da bi svojo obleko izvlekel iz njegovih rok, "otrok moj . .
"Vislice so to... vislice so to . . je še naprej mrmral obsojeni.
Nazadnje so ga odtrgali od tolažečega ga popa . . .
Zdravnik je obmolknil za minuto in zopet nadaljeval:
"Mnogo umiranj sem videl v svojem življenju, minuto za minuto sem sledil postopnemu ugašanju organizma, toda takrat sem bil poleg človeka, ki ga s pomočjo vse znanosti ni bilo mogoče rešiti, in kot zdravnik sem mirno pričakoval neizprosno smrt svojega pacienta . . . toda tale- smrt, ki so jo pripravljali tu pred menoj, je vznemirjala vsak moj živec. Na eni strani se zdravniki poslužujemo sredstev, ki jih je znanost po dolgih stoletjih prizadevanj odkrila, zato, da bi človeka vsaj za minuto ohranil pri življenju, tu-le moraš pa—zdrav, močan človek je, ki bi lahko živel še sto lee—gledati, kako bo ta človek to minuto nasilno končal, prisostvovati umetnemu izzivanju smrti. In vse to sem kot zdravnik, ki ga kličejo na pomoč, imel pred očmi . . . Potem se jim je posrečilo, posaditi ga v sod, oni pa SG je z izrazom blazneža v očeh prizadeval priti do popa. In glej, državni pravdnik, ki je stal poleg mene, je zavpil:
" 'Njegovo Veličanstvo ti poklanja življenje!'
"Kakšna so ta darila v našem stoletju, sem mislil in se začudeno ozrl na državnega pravdnima. Podoben je bil Kristuuu, ko je klical Lazarja iz groba.
Hura, vpij, kliči: naj. živi Njegovo Veličanstvo,' so stražniki suvali obsojenca in Bog ve, zakaj so sami kričali: 'Naj živi'
Njegovo Veličanstvo'!
Krvnik in njegovi, prav tako osuph, so se pomaknili vstran samo da nko vpiiine hura, nč 'ŽIVIJO nikomur, obsojenec je v
kkccčern pobžaju	a
uapcmtim, brezsmiselnim pogle-okrog sebe in mrmral:
islice 80 to... vislice so to • • • oce pop . .
Ni bil več sposoben za iečo, anipak za norišnico.
"Kaj pomeni vse to?" sem po-
^neje vprašal državnega pravd-nika.
Nič, nič," mi je z nasmehom odgovoril, "že včeraj smo preje i brzojavko, da je pomiloščen, oda hoteli smo ga drugim za zgled prestrašiti."
'In če znori? . .
Vraga, čemu naj bi mu bila pamet?" je odhajajo dejal dr-23.vni pravdnik, nasmehajoč se.
Zdravnik je končal. Vsi okrog njega so molčali; samo eden prisotnih je čez nekaj časa spregovoril :
Državni pravdnik je tako re-^oč imel prav, čemu bi sedaj potreboval pamet?"
Avan+i Savoia!
Italijanski šovinisti, organizirani v CLN-u in Lega Nazionale, so pripravljali za obletnico izkrcanja italijanskih čet v Trstu veliko šovinistično manifestacijo. Hoteli so ponoviti 27. marec, ko so manifestirali po ulicah Trsta potencirani italijanski šovinisti, pripeljani iz Italije na an-glo-amerikanskih kamijonih.
Toda to pot Italijanov-šovini-stov niso pripeljali iz Italije in manifestacij, lahko rečemo, ni bilo. Res, da so pozivali meščane, naj se udeleže manifestacij, toda ti se niso odzvali. Od takrat pa do sedaj se je že mnogo spremenilo, predvsem pa je razvoj političnih dogodkov pokazal, da je pot, ki jo nakazuje CLN s svojim trobilom "Voce libera" popolnoma zgrešena.
Doživeli pa snio namesto manifestacij ponovne fašistične provokacije. Nedavno so se bile pojavile v centru mesta udarne CLN-ovske grupe z italijanskimi zastavami okoli vratu. Po starem običaju jih ni nihče motil, ko so napadali po ulicah mirne pasante-antifašiste in civilna policija se je zopet pokazala, kot že neštetokrat popolnoma "nepristransko."
V ponedeljek so profesorji izpustili mladino nekoliko prej iz šole, da je potem vpila po Korzu, toda meščani sc jim niso pridružili. Vse je izzvenelo kot vpitje majhne skupine mladih in sitih ljudi, ki nimajo ničesar opraviti s širokimi ljudskimi množicami.
Do resnejših provokacij je prišlo v ponedeljek 5. novembra. Poseben vlak, ki je vozil ta dan pripadnike CLN-a in Lega Nazionale v Redipuljo k šovinističnim izzivanjem, se je pri Stivanu ustavil in šovinisti so napadli delavce, ki so pogozdovali. Šovinisti so vpili:, "Avanti Savoja!" in streljali z brzostrelkami na delavce ter jih več ranili.
Podobne provokacije in napadi s pištolami so se vršili tudi y. Gorici.
Delavci, ki so že vedeli, da bodo šovinisti delali izpade po fašističnem vzoru, so opozorili Zavezniško vojno upravo, naj naredi red, ker drugače bodo delavci nastopili sami. V resoluciji za Zvezno vojno upravo so poudarili, da smatrajo ZVU kot odgovorno za fašistična izzivanja. Kljub vsemu ZVU ni pp-skrbela, da bi ne prišlo do fašističnih izpadov, niti ni že po izvršenih napadih aretirala krivcev, ki so jih poznali. Zato so pa delavci držali svojo besedo in so v ponedeljek pustili delo ter se pojavili v centru mesta.
Takoj je bil red in mir; fašistični izzivači so izginili in se niso upali prikazati niti na viale XX Settembre, kjer je njihova "trdnjava." Tako so delavci do-
I kazali, kako se brez jmšk in pen-I drekov uvede red. Tržaški delavci so odločni in brezkompromisni v borbi, saj to so dokazali že neštetokrat.
V Tržiču pa so delavci odgovorili na fašistične provokacije s podporo civilne policije, s 15 minutno protestno stavko.
Dan na dan poroča radio Trst o bombah in orožju. To vse samo za dobro preračunano korist. Prijeli pa še niso nobenega. Pri Štivanu so streljali z brzostrelkami na delavce in metali bombe, pa so se potem odpeljali z vlakom, toda policija ni nikogar aretirala, četudi je bila prisotna na vlaku. Pri antifašistih iščejo orožje in najdejo stare nerabne naboje,, pri fašistih ne najdejo brzostrelk!
Namen te igre je prozoren. Trstu je treba diktatorskega guvernerja, ki bo lahko kretil ne-pomirljiva nasprotstva. Toda guverner potrebuje za to čet, Anglo-amerikanske so pa že vajene delati red in bi lahko kar ostale tudi po podpisu mirovne pogodbe.
Za ta nedemokratični cilj ni prozornega zavezništva med CLN-ovsko drhaljo in zavezniško civilno policijo in tudi upravo ni sram izkoristiti dneva, ki je pomenil za veliko večino prebivalstva Julijske krajine nastop najstrašnejše zgodovine, kar jih more katero ljudstvo doživeti.
Jeseniški delavci so na čelu udarnikov
Tekmujemo v obnovi in izgradnji domovine. Tovariš s tovarišem, skupina s skupino, podjetje s podjetjem, kraj s krajem, republika z republiko, ves narod se je združil v tekmovanju. V času službene zaposlitve so se rušile stare norme, delavec in delovni inteligent sta združila izkustva, združila sta teorijo s prakso.
Tako so nastali novi izumi, novi načini organizacije dela in s tem se je visoko dvignila storilnost in kakovost,- pristopili smo k racionalizaciji proizvodnje.
Naša ljudska oblast je izdala ])ravilnik za tekmovanje, hoteč s tem dati trdne temelje nadalj-! njemu tekmovanju, dati mož-[ nost pravilne primerjave in oce-■ nitve uspehov, istočasno pa tudi j formalno priznanje najboljšim ' borcem v tem boju. Ta pravilnik ; določa naslov "udarnika" tistemu tovarišu ali tovarišici, ki v trimesečnem nepretrganem tek-^ movanju v osemurnem delav-' niku stalno prekoračuje delovno ' normo vsaj za 20% ali povpreč-Ino storitev vsaj za 30'/ , ali ki ' prihrani v istem razdobju vsaj 10% na materialu, mazivu, gorivu in podobnem, ali pa s svojimi iznajdbami ali predlogi racionalizira in pospešuje proizvod-
njo in podjetju ali ustanovi prinaša gmotno korist.
Lepi so uspehi. Od avgusta na september 1946 se je število udarnikov zvišalo za 23%, kar je neizpodbiten dokaz, da delov ni polet ljudskih množic hitro narašča in izpodbija upanje reakcije, da se bo naše delovno ljudstvo naveličalo, utrudilo.
Ni lahko postati udarnik, pogoji so težki. Udarnik mora združevati v delu teorijo s prakso, vzdržljivost s strokovnim znanjem. Skoraj tri , četrtine udarnikov je v starosti od 30 do 50 let, to je v dobi največje zmogljivosti in že pridobljenih delovnih izkušenj. O potrebi strokovne izobrazbe za častni naziv "udarnik" priča dejstvo, da je več kot štiri petine udarnikov kvalificiranih delavcev in nameščencev.
Ko govorimo o delovnem poletu našega ljudstva, ne smemo pozabiti na na^o mladino. Res je, med udarniki ni številno zastopana, ker ji manjka delovnih izkušenj, toda toliko bolj številno je zastopana na vsakem prostovoljnem delu. Proga Brčko-Banoviči je spomenik delovnega poleta naše mladine.
Kdo so naši prostovoljci, kdo so naši udarniki? To so ljudje, ki niso nikdar živeli v kakšnih izjemno dobrih pogojih, so delavci različnih strok, tudi delavci nestrokovnjaki, težaki, ki žive pogostoma v najtežjih pogojih, in vendar rušijo preizkušene norme, dvigajo proizvodnjo, obnavljajo, gradijo. To so znanilci začetka splošnega preporoda, prehoda od osebnega egoizma k vzvišeni ideji skupnosti.
Danes ne delamo za grabežljivega tujca ali za domačega izkoriščevalca, danes žrtvujemo z veseljem svoje delovne sile za boljšo bodočnost nas vseh. S svojim delom ne polnimo žepov zajedalcem, danes gradimo novo srečnejšo skupnost, Titovo Jugoslavijo.
tian Fraternal Union Bowrlers
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. februarja, sobota. — Clev. Athletic League SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
I.	marca, sobota. — Federacija SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8. marca, sobota. — Društvo Ribnica št. 12 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 32. marca, sobota. — Croatian Pioneers št. 668 CFU — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29. marca, sobota. — Progresivne Slovenke krožek št. 2
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. aprila, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne.
6. aprila, nedelja. — Društvo Spartans št. 576 SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
II.	aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	aprila, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v avditoriju Slovenskega narodnega
doma na St. Clair Ave.
13.	aprila^ nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditori-
ju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	aprila, sobota. — Loška Dolina — ples v avditoriju Slovenskega narodnega dojna na St. Clair Ave.
20.	aprila, nedelja. — Zarja —-koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	aprila, nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, petek. — G. J. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	maja, nedelja. — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.	maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 post 25 — pies V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. CWir Ave.
10.	maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.

I####
C.O.P. SENATE 'R tivc responsibility	' ' ' B^publican leaders taking over Icgisla-
scttlcd aH their ar	congress. The senators bcUcved that they
m
Left
to right are Sen	before the session opened January o.
Maine; Sen. Bourl^°n®''	Mich.; Sen. Wallace H. White Jr.,
Sen. Arthur Vandenh " ^^'^l^cnloopcr, Iowa; Sen. Robert A. Taft, Ohio; Eugene D, MilUijia Cof'	Brooks, 111., and Sen. '
tEABN SHOOTING IS OVEK . . . Pvt. Louis Novell!, left, Moeanaqua, Pa., and T/Sgt. Charles Cahill, Uumtord, Me., both wheel chair patients at Halloran general hospital, Statcn Island, N. Y., read about President Truman's proclamation declaring cessation of hostilities of World War I'> as of noon, December 31. Nurse Veronica Saladigo looks on as wounded vets read about the wdfr which immediately wiped oft the statute books 18 emergency laws.
Društveni koledar
24.	januarja, [ictek. — St. Vitus Cadets — Pies v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
25.	januarja, sobota__Društvo
"Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
25. jail, sobota. — Clairwoods št. 40 SDZ. — ples v avdito-I'iju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. januarja, četrtek — March of Dimes — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1.	februarja, sobota. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ
—	Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	februarja, netlelja. — Hrv. Narodno Viječe — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	februarja, petek. — Buckeye State Veterans Club — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair
j Ave.
8.	februarja, sobota. — Društvo Cleveland št. 126 SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega
; narodnega doma na St. Clair
I Ave.
9.	februarja, nedelja. — Mladinski })evski krožki SNPJ —| koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14.	februarja,, petek. — American Veterans War No. 2 — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	februarja, sobota. — Društvo Comrades št. 566, SNPJ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
K), februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.'
21. februarja, petek. — Croa-
ZAVAROVALNINO \
proti	♦
ognju, tatvini, avtomobilskim J
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:	^
ENdicott 0718
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 ' » * »
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana » » •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM
IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK » ¥ ♦
Lastnika;
BiH Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
'
'
SLOVENSKA
KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
1
STRAN
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok.
Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo In mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spa-čenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in so mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo.
Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tisi na, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škr-linkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov;
"Ko — o — vah ... ko — o — vah ... o — vah
Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, tdda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrto nosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov] nakar' bo hropenje pre nehalo in bo Miha obležal kakor • mrtev tleh. Potem bo ležal .^ nezavesten dan ali dva, kakor i ga bo pač zdelalo, nato bo začel ■ strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha.
Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvija-jočega se mesa in kosti na mrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom.
"Lomi ga ..." so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in sko-mizgovali z rameni.
"Kaj naj to pomeni . . .?" je
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo.
"In ravno pred nevesto ga je vrglo ... Ne bo sreče."
Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo.
Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očita jočim glasom:	,
"Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite ..."
Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg.
Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je tra jalo še precej časa.
Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se, izgubili proti Lukaču, tudi Munko-vi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Dasi sta obe godbi igrali po-skočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Za-bevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni .. . Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali.
Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Rudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu.
Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobr-cala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno ha-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
derco, katero je maio prej Brez-niška Mala vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom . . .
Od Lukača je takrat zadone-la godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh .godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju.
Sedmo poglavje
Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odsihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska do-bičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamni-ško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi.
Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo.
Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod go-
V blag spomin
ob četrti obletnici kar je nepričakovano umrl naš ljubljeni sin in brat
ENAKOPRAVNOST
ro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi doma-čima trgovcema, krčmarjama Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogati je željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci.
(Nadaljevanje sledi)
20. januarja 1947
DVIG JAVNEGA ZDRAVJA NA NIZOZEMSKEM
HAAG, (O.N.A.)—Iz uradnih statističnih podatkov izhaja, da število porodov na Nizozemskem stalno napreduje, dočim se smrtni slučaji oboljenja za tuberkulozo ponavljajo redkejše in redkejše. Očividno bo Nizozemska dokaj kmalu zopet—Jcot je bila prej—ena najzdravejših dežel na svetu.
Smrtni slučaji med nizozemskim prebivalstvom do že danes manj številni kot so bili v letih 1936 do 1939.
SVILOREJA V UKRAJINI DOBRO NAPREDUJE
LONDON, (O.N.A.) - Svilo-reja je bila uvedena v Ukrajini nekako pred desetimi leti kot eden ciljev petletnega gospodarskega načrta. List, katerega izdaji tukajšnja sovjetska ambasada, "Sovjetske novice," pravi, da se obeta ta panoga dobro razviti, ter da bo pridelek šestkrat obilnejši kot pred vojno.
V prestolnici Ukrajine, Kijevu, je bila zgrajena velika tovarna za prejo svilenih kokonov.
TRUPLA AMERIKANCEV NAJDENA NA ČEŠKEM
PRAGA, 19. jan.—V skupnem grobu pri češkem mestu Bene-sov so bila najdena trupla osem ameriških avijatikov in sicer v prisotnosti predstavnika ameriške armade v Nemčiji. Ameriške avijatike so umorili člani nacističnih odredov SS.
Delo dobi ženska
za splošna iJisna" opravila pri slovenski družini na E. 232 St. v Euclid, Ohio. Pokličite KE 9899 ali se žglasite na 481 E. 152 St.
Zanesljiv
zakonski par, srednjih let, želi dobiti kje stalno službo oskrbnika in oskrbnice v kakšnemu poslopju. Prosi se, da se ponudbe pošlje na naslov "Oskrbnik" % Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA
Pivo
Vino


LOUIS MOZE
ki je za vedno zaiisnil svoje mile oči dne 19. januarja 1943 leia
Hladna Te zemlja, sinek naš
blagi,
že lela štiri krije,
mirno in sladko bratec v grahu
tam spi.
Telo Tvoje počiva tam na božji njivi.
Duh Tvoj pa živel bo med nami vse naše dni.
Žalujoči ostali:
Anton in Helen Moze.
stariša Anthony, brat
Cleveland, O,, 20. januarja 1947.
Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave.
•
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
Nadaljevanje živežne krize
Splošna slika živežne situacije v svetu je bila podana pred nedavnim od strani moža, ki ima tozadevne izkušnje. To je dr. D. A. FitzGerald, bivši direktor za živežna nakazila in zahteve v našem poljedelskem oddelku, zdaj pa ima službo generalnega tajnika Mednarodnega živežne-ga sveta. Ta organizacija je bila ustanovljena preteklo spomlad, ko je šel svet skozi najtežjo dobo pomanjkanja živeža in ko je prenehal poslovati združeni živežni svet.
Svoja mnenja, je Mr. FitzGer-old podprl z dejstvi, kajti govoril je pred člani zveze ameriških groceristov, ki so želeli' imeti dobre podatke o položaju. Njegova izjava je do gotove mere pojasnila razne odloke Združenih narodov z ozirom na živež in razpodelbo istega v raznih deželah. Znano je, da v vseh evropskih deželah in tudi v številnih drugih, še vedno odmerjajo kruh, radi česar morajo biti vlade previdne in tudi štedljive z razpolagajočimi količinami žita in drugega živeža.
Če bi namreč hoteli odstraniti racioniranje kruha v Evropi, bi morali pri letošnjem pridelku žita uvoziti 35 milijonov velikih ton pšenice (količina te tone je 2,240 funtov). Dejstvo, grenko dejstvo pa je, da svet danes v resnici nima več nego 25 milijonov ton presežka v v presežku pšenice, ki se jo lahko iz ene ali druge dežele izvozi v inozemstvo. Zedinjene države od tega nudijo 40%—torej okrog 400 milijonov bušljev ali deset milijonov ton. Seveda imamo v Ameriki večje presežke Zlta in bi mogli izvoziti več raznega žitnega zrnja, a največ pa še koruze.
Ker pa imamo v deželi razne zapreke z ozirom na prevoz, ka-
terega je posebno zavrgla stavka mornarjev in pomolskih ter pristaniških delavcev, je čisto mogoče, da ne bomo izvozili niti 400 milijonov bušljev, kot smo nameravali prvotno.
Položaj z ozirom na maščobo in olje ni nič boljši kot oni glede kruha. Svetovna produkcija maščobe in užitnega ali namiznega in kuhinjskega olja bo tekoče leto dosegla komaj 85% predvojne letne produkcije. Izvažalo in uvažalo pa se bo morda komaj 50 odstotkov predvojne količine teh žive%!i'h potrebščin. Kar se tiče Zedinjenih držav pa je položaj malo drugačen. Mi namreč nimamo presežka maščob in olja v toliki meri kot na primer žita in ako bi enostavno ignorirali potrebe drugih ' dežel v tem pogledu, bi zase najbrže imeli prilično zadostno količino maščob, a to bi ostali svet prikrajšalo na dobavi potrebnih maščob in olja.
Nekatere dežele bi bile težko prizadete in bi morale biti zadovoljne s komaj eno tretjino predvojne količine maščob in olja. Vprašanje torej nastane, ali bomo delili z drugimi kar imamo v tem pogledu presežka, ali bomo hoteli sami porabiti večje količine kakršnih smo bili navajeni pred vojno?
Glede sladkorja velja ista kot glede maščobe. Tekom zadnjih dveh let so si Združeni narodi delili sladkor med seboj in v tekočem letu, ko se pričakuje 10 odstotkov sladkornega pridelka več, bo mogoče dvigniti racijo sladkorja za 10 odstotkov, če se bo istemu načrtu medsebojne delitve zalog. S tem pa nikakor ni rečeno, da bo imel svet dovolj sladkorja in tudi mi v Ameriki ga ne bomo imeli toliko kot smo ga bili navajeni v mirni dobi.
Zedinjene države so dosedaj pomagale zalagati svet z živežem, toda to so narekovale nujne potrebne in tozadevni kongresni akt poteče junija 1947.
Mr. FitzGerald meni, da bi se moralo kontroli nad uvozom in izvozom podaljšati kakor hitro j se snide kongres, kajti le tako ^ bomo mogli svetu pomagati tekom pomanjkanja vitalnih živil kot je kruh,- olje, sladkor ter maščobe.	FLIS.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetuin doma!
Plinski grelec
je naprodaj. Greje štiri sobe. Vpraša se na 7004 Hecker Ave.
NAZNANILO
Cenjenim gospodinjam sporočamo, da si pri nas lahko nabavijo fine grocerijske potrebščine,
sadje in zelenjavo.
NAŠA POSEBNOST SO
OKUSNE DOMAČE RlžEVE KLOBASE, DOMA PREKA-JENE ŠUNKE, PRATE, SLANINA IN KLOBASE
Za točno postrežbo, nizke cene in najboljšo mesenino in grocerijo pridite k nam.
MOLNAR « PAVELICH
4511 PAYNE AVE. — EX 2270
Fine
krvave in mesene klobase dobite pri nas. Zglasite se na 15917 Saranac Rd.
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sčistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
Frank J. Fortuna in Andrew M. Artel, last. E. 152nd St. in Walerloo Road
GROCERIJSKA IN DELl-KATESNA TRGOVINA
z licenco za pivo in vino, se proda. Na vzhodni strani mesta. Cena LI 8992.
SEE
-iij
Hiša naprodaj
Bungalow s 5 sobami; sprejem-niča, obednica in 2 spalnici. Moderna kuhinja, plinski fornez, avtomatični vodni grelec; ena garaža; lota 50x150. Lindberg Ave., blizu Društvenega doma. Za takojšnji prevzem. Cena $8,700. Pokličite lastnika na KE 2164.
LIVARJI
za "dry sand floor" — Plača oi ure
KII^Y MFG. CO.
4623 Lakeside Ave.
ŽENSKE
ZA SNA2ENJE URADOV V POSLOPJU Stalno delo.
Dobra plača očJ irre z bonusom.
Zglasite se pri preddelavki ob večerih. HIPPODROME BLDG. , 12. nadstropje
Dekleta
zmožne compotemeter operatorice dobe dobro službo v našemu "Cost" oddelku Tedenska plača, prijetna okolica in sodelavci.
Zglasite se pri
Mr. Stewart—IV 3800
GEOMETRIC STAMPING CO.
nil East 200 St.
A SENSATIONAL NEW
HOME LAUNDRY
WITH THESE OUTSTANDING FEATURES
*	Better Washing
Results
*	Greater Safety
★	Larger Capacity Qreater Economy
★	Pre-Soaking
Eliminated
BETTER BUILT TO DO A BETTER JOB
East Appliance Service and Sales
DEALERS IN ELECTRICAL APPLIANCES ALL HOME APPLIANCES REPAIRED
18724 ST. CLAIR AVE. — IVanhoe 7263
ANDREW KNAUS — GEORGE KNAUS
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetne0 ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in veŠČ® ■ žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme-
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
' Soba 901
700 Prospect Ave.
»