GLAS
LETO XX. ŠT. 29 (943) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 23. JULIJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Revščina
med nami
  red kratkim je statistični urad
ISTAT objavil podatke o revščini v
Italiji in obelodanil, da v italijan-
ski državi živi v revščini milijon štiri-
stosedemdeset tisoč družin, se pravi
skoraj šest odstotkov vseh državljanov
Italije. Za te državljane je ISTAT upo-
rabil izraz skrajna revščina (“poverta’
assoluta”).
Kaj je revščina?
Združenje Amnesty International ta-
ko odgovarja: “Revščina ni nov pojav
in obstaja povsod, tudi v najboga-
tejših državah. Revščina ima številne
razsežnosti – ne gre le za to, koliko de-
narja ljudje zaslužijo. Revščina pome-
ni, da nimaš čiste vode ali dovolj hra-
ne. Pomeni, da nimaš primernega bi-
vališča, da ne dobiš primerne zdrav-
stvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da
nimaš dovolj denarja, da bi svojim
otrokom omogočil šolanje. Pomeni,
da nimaš dostopa do vseh dobrin, sto-
ritev, spretnosti, izbir, varnosti in
moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko
uživamo naše človekove pravice. Po-
meni marginalizacijo in diskrimina-
cijo … Revščina ni naključje, niti niso
zanjo krivi tisti, ki v njej živijo vsak
dan. Pogosto revne ostala družba stig-
matizira in krivi za njihovo revščino.
Nekateri jih lahko izkoriščajo in
obravnavajo z nezaupanjem in s so-
vraštvom. Revščina lahko predstavlja
tudi marginalizacijo in diskriminacijo
skupine ljudi v družbi … Otroci in
mladi, ki živijo v revščini, so še pose-
bej ranljivi … Revščina povzroči, da
se ljudje počutijo izključene, po-
nižane in nemočne. Vpliva lahko na
njihovo zmožnost, da sodelujejo v
državnem, družbenem, političnem in
kulturnem življenju svoje skupnosti
in družbe. Revščina da ljudem
občutek, da njihovih glasov ne
slišimo.
Mednarodna meja revščine pomeni,
da moraš preživeti dan z manj kot
0,92 evra. Okoli milijarda in 400 mi-
lijonov ljudi – eden od štirih – na
južni polobli živi pod to mednarodno
mejo revščine. Sedemdeset odstotkov
med njimi je žensk in deklet”.
Prag skrajne revščine je v Italiji do-
ločen s posebnim izračunom in oz-
načuje tiste družine, ki mesečno ne
morejo imeti na razpolago tako ime-
novane košarice osnovnih dobrin za
preživetje. Seveda je ta revščina dru-
gačna od tiste v skrajno revnih
državah, a vedno le in samo revščina.
Med nami so revni ljudje, ki molčijo,
največkrat zaradi sramu, zato, ker jim
je glas v družbi odvzet.
Dobrodelnim ustanovam gre zahvala,
če se med nami ohranja še nekaj člo-
večnosti, ki jo sedanja družba s prise-
ganjem na kapital, dobiček vsak dan
znova zametuje. Jezna zadrtost privi-
legiranih skupin do prišlekov in rev-
nih pri nas kaže grd obraz naše
družbe.
Revščina obstaja tudi med nami. Sa-
mo videti jo je treba. In pomagati. V
tišini, ki je enaka tisti, v kateri so pri-
siljeni živeti revni.
P
foto  dpd
  Umestitveno omizje za manjšinska vprašanja, kulturo in izobraževanje
Manjšini sta velik potencial v razvoju
obmejnega prostora
KOPER 
  odelovanje med Slovenijo in Italijo se bo še naprej
krepilo: ključni element te naveze bo obmejni pro-
stor, točneje njegove manjšinske skupnosti. Tako je
bilo rečeno na umestitvenem posebnem omizju za
manjšinska
vprašanja, kultu-
ro in izobraževan-
je, ki se je sestalo
v petek, 17. julija,
v občinski palači
v Kopru. Omizje,
ki sta mu predse-
dovala minister
za Slovence v za-
mejstvu in po sve-
tu Gorazd Žmavc
in deželni odbornik Gianni Torrenti, bo podprlo vse pro-
grame, ki povezujejo obe narodni skupnosti in krepijo
skupni kulturni in gospodarski prostor, razvijajo čezmej-
no regijsko povezovanje ter oblikujejo skupno okolje, ki
omogoča razvoj krajevnega podjetništva, turizma in no-
vih storitev. Bogastvo in konkretni predlogi ter ambicija
za dolgotrajni razvoj, o katerih je bil govor v Kopru, do-
kazujejo, kako lahko obmejni prostor med Slovenijo in
FJK postane model dobre prakse v evropskem merilu
predvsem zaradi prisotnosti narodnih manjših in njiho-
vega potenciala v sklopu razvoja celotnega področja.
Slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji sta
nezamenljiva elementa na ravni meddržavnega dialoga,
v našem primeru tudi na relaciji FJK - Slovenija.
/ str. 10
IG / ARC/MCH
S
www.noviglas.eu
V morju sonca
Redno poslovanje Zadruge Goriška Mohorjeva za leto
2015 je resno ogroženo! Kot smo že pisali, javni pri-
spevki, ki omogočajo izhajanje tednika Novi glas,
knjig založbe Goriška Mohorjeva družba in revije Pa-
stirček, so se v zadnjem letu znižali za 43.000 evrov. V
primerjavi z zneskom, ki smo ga prejeli v letu 2011,
so se javni prispevki znižali za kar 90.000 evrov, kar
postavlja pod velik vprašaj založniško dejavnost Za-
druge, ki pomeni pomemben glas v slovenski medijski
areni v zamejstvu. Upravni odbor je v finančnem letu
2014 že opravil korenito revizijo stroškov, dodatna ra-
cionalizacija ni več možna: sedaj smo v strukturno
nevzdržnem stanju. Odbor Zadruge Goriška Mohor-
jeva zato še enkrat poziva pristojne institucije, predv-
sem politični vrh Republike Slovenije in Dežele Fur-
lanije Julijske krajine, naj še naprej omogočijo Zadru-
gi, da nemoteno naprej opravlja svoje poslanstvo, kot
sta to - matična domovina in Dežela - že omogočili
drugim primarnim subjektom in pobudam slovenske
narodne skupnosti v FJK.
Smo v kriznem stanju!
Svet okrog nas
23. julija 20152
Povejmo na glas
Slovenija bo odpisala dolgove svojim revnim
Novi predsednik SSO se je srečal z vodstvom Glasbene matice
O vlogi in pomenu glasbene
ustanove
  torek, 14. julija, je obiskal
sedež Glasbene matice v
Trstu novi predsednik Sve-
ta slovenskih organizacij Walter
Bandelj. Vlogo in pomen GM, kot
deželne ustanove, so Bandlju
predstavili predsednica Milena
Padovan, tajnik Janko Ban in rav-
natelj Bogdan Kralj.
Prisotni so se podrobneje pogovo-
rili o javnem priznanju GM tako
v Sloveniji kot v Italiji. GM je na
Urad za Slovence v zamejstvu in
po svetu vložila prošnjo za vpis v
razvid, kar bi pomenilo, da Slove-
nija uradno prizna študijski kuri-
kulum na šoli GM. Glede priznan-
ja v Italiji so spregovorili o možno-
sti, da bi slovensko glasbeno šol-
stvo prejelo tako imenovano av-
V torizacijo za prvo stopnjo na aka-demski ravni, kar bi nadomestilopo zakonu 38/2001 predvideni, a
nikoli uresničeni, slovenski odde-
lek pri konservatoriju Tartini in
obenem zagotovilo prejem zne-
ska, ki je v zaščitnem zakonu pred-
viden za to izobraževanje in je že
petnajst let izgubljena postavka.
Soglasna je bila ugotovitev, da red-
no in stalno delovanje šole in
ustanove GM, ki ima vsakoletne
že ustaljene finančne in organiza-
cijske okvire, ne more uspešno
potekati, če v različnih letih pre-
jema različno visoke prispevke,
posebno v zadnjih dveh letih
občutno nižje in vedno z veliko
zamudo.
Omenjeno je bilo tudi zanimanje
GM za prostore v Narodnem do-
mu v Trstu in Trgovskem domu v
Gorici in urejanje zgodovinskega
arhiva GM, ki je bil v Gorici že
predstavljen, v Trstu pa bo jeseni
ob prireditvah za 70-letnico po-
novne obnovitve GM.
Predsednik SSO Walter Bandelj je
z zanimanjem poslušal, beležil in
sproti tudi postavljal razna
vprašanja, tudi glede sodelovanja
med GM in Centrom Komel, ki
naj bi bilo usklajeno. Predlagal je
skupno srečanje med GM in obe-
ma krovnima organizacijama za
boljšo analizo najbolj problema-
tičnih točk, med katere spadata
porazdelitev finančnih sredstev in
javno priznanje našega glasbene-
ga šolstva.
Izgradnja drugega tira Koper-Divača
Neskončni porodni krči
Kaj vse že vemo o drugem tiru
Koper-Divača
Prvič, vemo, da teče po sloven-
skem ozemlju najkrajša pot do
morja iz vzhodnoevropskega
bazena, ki napaja Koper s tovo-
ri (velika industrijska središča
Gradca, Dunaja, Budimpešte,
Bratislave idr.). Pa tudi to, da je
drugi tir Koper - Divača proga
prihodnosti in da bo brez nje-
ga v nekaj letih sedanja proga
ohromljena, pa čeprav smo na
njej izločili potniški promet,
da bi tako lahko absorbirala
povečan obseg tovorov ter smo
jo tako degradirali v industrij-
ski tir. S tem se bo ustavil tudi
razvoj ko-
prskega pri-
stanišča, s hu-
dimi posledi-
cami za nje-
govo konku-
renčnost in
slovensko go-
spodarstvo
nasploh. Ve-
mo tudi, da
začenjajo to
najkrajšo in
konkurenčno
pot ogrožati
nove obvoz-
ne poti po
ozemlju sose-
dov, kot npr.
hitra želez-
niška proga
Gradec - Celovec - Videm, ki bo
nared v nekaj letih, pa načrto-
vana nova hitra ravninska pro-
ga Reka - Zagreb - madžarska
meja, ki je strateška prioriteta
Hrvaške, ki naj bi v zvezi z nje-
no izgradnjo že opravila vse la-
stniško-pravne posle, ki zanjo
išče finančno konstrukcijo in
jo imenuje “kraljica vseh inve-
sticij”. Navedene obvozne poti
bodo sicer še vedno nekoliko
daljše kot slovenska smer, ven-
dar bodo dopuščale visoke hi-
trosti (160 km/h), ki so do šti-
rikrat večje, kot je sedanja hi-
trost slovenskih prog (35 – 55
km/h) ter bodo tako za prevoz
tovorov porabile vsaj pol časa
manj kot po slovenski poti. Vsi
že vemo tudi, da je drugi tir
draga proga, kot so tudi sicer
drage vse proge, ki so grajene
skozi predore in po viaduktih.
Kot npr. nova hitra 137-kilo-
metrska proga Gradec - Celo-
vec (10,5 milijarde evrov) ali pa
27-kilometrski predor Seme-
ring, ki stane še enkrat več (3,1
milijarde evrov) kot enako dol-
ga proga Koper - Divača (1,3
milijarde), a si Avstrija niti tre-
nutek ni pomišljala, ali bi ju
zgradila ali ne. Vemo tudi, da
je prvi tir iztrošena proga, po-
trebna obnove in predvsem
tvegana prometnica z nedopu-
stnimi višinskimi nakloni
(okrog 25%), s številnimi izo-
gibališči, z nevarnimi odseki
na poplavnem območju reke
Rižane idr. Vse to vedo tudi
naši poslovni partnerji in
državni sosedje, ki nas že dolgo
časa dobesedno rotijo, naj se
vendarle enkrat lotimo izgrad-
nje drugega tira. Vemo tudi, da
se proge gradijo za sto in več
let in da se njihova donosnost
ne meri v desetletjih. Tudi sicer
so narodnogospodarski učinki
glavnih prometnic, po katerih
se pretakajo veliki mednarodni
blagovni tokovi, tako številni
in raznoliki, da jih za zdaj še ne
more zaobjeti in izračunati no-
bena formula. Vse to in še mar-
sikaj drugega vemo, vendar
smo od leta 1996 naprej, ko je
bil drugi tir proglašen za pred-
nostni strateški projekt Slove-
nije, porabili dve desetletji, da
ugotovimo, da nismo še nika-
mor prišli. Medtem ko so pred
150 leti 570 km dolgo progo
Dunaj - Trst zgradili v 15 letih.
Minister Gašperšič naj odstopi
Po škandalozni izjavi ministra
Gašperšiča ob nastopu manda-
ta, da namreč Slovenija druge-
ga tira ne potrebuje še 30 do 40
let, in po njegovem naknad-
nem, nepri -
čakovanem
in brzopetem
kandidiranju
na razpis za
evropska
sredstva sem
pred meseci
zapisal v De-
mokraciji
(12. 3. 2015),
“da se usodi
drugega tira
po dvajsetlet-
nem stopi-
canju na me-
stu obeta nov
klavrn scena-
rij. Prvič, ker
je bil projekt
zaupan mini-
stru, ki je pokazal do njega ve-
lik odpor …, kar je skrajno neu-
godna popotnica za ta projekt.
To, da je moral pod pritiskom
javnosti spremeniti svoje sta-
lišče, ne menja stvari. Drugič,
na razpis za evropska sredstva
smo kandidirali na vrat na nos
in nepripravljeni, brez trdne fi-
nančne konstrukcije, zaradi
česar lahko izpademo iz razpi-
sa. Še zlasti spričo dejstva, da
smo v preteklosti že enkrat
kandidirali za isti projekt in so
nas iz razpisa izločili zaradi
naše neresnosti.
/ str. 13
Milan Gregorič
  času, v katerem se v razvitem svetu
vse bolj slabšajo življenjski pogoji. V
času, ki mu zapoveduje neusmiljena
logika velikih kapitalov. V času, ki porogljivo
bogati bogate ter je vsak dan večji sloj tistih,
ki živijo na robu revščine ali pod njo. V času,
ki zato v ljudeh krepi strah pred prihodnostjo
in pred zmanjšano lastno kupno močjo. V
času, ko se je v primeru Grčije razgalila vsa
krutost velikih kapitalov, v imenu katerih je
Angela Merkel opozorila, da “v Evropski uniji
odpis dolgov ne pride v poštev”. V tem času
je Slovenija z zakonom sprejela sklep, da ne-
kaj več stori za socialno ogrožene državljane
in tistim v največji stiski odpiše dolgove. In
prav te dni naj bi bil med vlado, se pravi
državo in podjetji oziroma raznimi instituci-
jami, kot so občine, zavarovalnice, banke,
energetska in elektro podjetja, podjetja za
upravljanje stavb, podpisan sporazum. Ta naj
bi omogočil dolžnikom odpis dolgov, ki so
nastali pred začetkom leta 2014 in neporav-
nani predstavljajo breme še danes in jutri.
Preprosto gre za štiri temeljne položnice, ki
so postale strah in trepet za vse, ki so se znašli
na socialnem robu. Elektrika, plin, voda, od-
voz smeti so sodobni apokaliptični jezdeci,
čeprav ne gre podcenjevati drugih družinskih
izdatkov, kot so npr. vrtci in šolska prehrana.
Prvi izračuni kažejo, da utegne biti odpisa
dolgov deležnih okrog sto tisoč ljudi, ki jih
bo treba izbrati med sicer še številnejšimi so-
cialno ogroženimi. Evropski povpreček teh je
okrog 15% celotnega prebivalstva in Sloveni-
ja se nahaja na omenjeni ravni. Resda je ob-
seg pomoči odvisen od dobre volje naslovov,
ki naj jo uresničijo, res je tudi, da obstaja v
matični domovini močna dobrodelna mreža
od najrazličnejših društev do posameznikov,
vendar je sedanja napoved odpisov dolgov
dodatno pomembna: reševanje ljudi v social-
ni stiski ne more biti odvisno zgolj od dobro-
delnosti, čeprav je ta enkratno dragocena in
enkratno žlahtna, reševanje ljudi v stiski mo-
ra ali bi morala v prvi vrsti zagotavljati država
kot takšna, saj ji je tovrstna skrb vpisana v
osnovna načela in dolžnost. V tem smislu gre
za nadvse obetavno odločitev vlade in Držav-
nega zbora, da nekaj v tej smeri storita, in to
je dogodek, ki lahko spodbudno vpliva ne le
na ogrožen del prebivalstva, ampak tudi na
družbo v celoti. V njej se kot sicer drugje po
Evropi krepi le skrb vsakega zgolj zase, kar vo-
di v vse večje razdalje med ljudmi, vse slabše
medsebojne odnose ali celo njihovo ukinjan-
je ter v brezčutnost, se pravi v hladno, od-
maknjeno ter cinično duševno ozračje in
stanje. Seveda so tudi drugje marsikaj storili
v mislih na ljudi v stiski, tako npr. v Italiji,
kjer pa je Renzijevih 80 evrov dodatka na
plačo državljanom na robu vzbudilo potem
toliko ugovorov, norčevanja in zahtev po uki-
nitvi, da je bilo že sramotno. Želeti si je, da v
Sloveniji ne bo tako in da bo odpis dolgov v
javnosti sprejet tako, kot si zasluži.
Janez Povše
V
Predsednika SSO in SKGZ sta obiskala Rezijo
Pomembno je vztrajati!
  redsednika krovnih orga-
nizacij, Rudi Pavšič za
SKGZ in Walter Bandelj za
SSO, sta se na Solbici v Reziji sez-
nanila s položajem tamkajšnje
narodne skupnosti in si
ogledala delovišče nastaja-
jočega rezijanskega muze-
ja. Luigia Negro in Sandro
Quaglia sta orisala položaj
v dolini, kjer še vedno ima-
jo velike težave zaradi
umetno sprožene afere o
rezijanščini kot avtohto-
nem in neslovenskem na-
rečnem izrazu. Zadeva se je
v bistvu z jezikovnega in
strokovnega prizorišča pre-
maknila v politično areno,
kjer se na ta račun kujejo
tudi politični uspehi.
V takem položaju je težko
delovati, saj so predstavni-
ki naših društev postali
tarča hudih napadov, ki
včasih presegajo tudi ver-
balni nivo. Predsednika
krovnih organizacij Ban-
delj in Pavšič sta bila
mnenja, da je treba vztra-
jati pri uveljavljanju slo-
vensko-rezijanske prisot-
nosti in računati, da bo pri
zagovornikih drugačnih
tez vendarle prevladala zdrava
pamet in da bodo vsi skupaj de-
lovali za utrjevanje rezijanskega
narečja ter vsega, kar je z njim
povezano.
Ena od pomembnih postavk v
tem procesu predstavlja brez
dvoma nastajanje rezijanskega
muzeja na Solbici, ki je prešel v
P končno fazo. Problem pa je tudiv tem primeru pomanjkanje fi-nančnih sredstev, in to precej za-
skrblja rezijanske kulturne delav-
ce, ki so si nadejali, da bodo ce-
loten projekt spravili pod streho
že v letošnjem letu.
Rezijanski muzej potrebuje soli-
darnost celotne naše narodne
skupnosti in pozornost tako Re-
publike Slovenije kot tudi Dežele
FJK in krajevnih javnih institucij.
Sama občinska uprava je v tem
procesu odsotna in tudi drugje
ni kakih spodbudnih znakov.
Pavšič in Bandelj sta obljubila, da
se bosta obe krovni organizaciji
za to zavzeli tako pri deželni
upravi kot na Uradu za Slovence
po svetu in v zamejstvu.
Načrt muzeja je nastal leta 1994,
ko so v Reziji imeli v gosteh mla-
de študente mladinskega razisko-
valnega tabora. Takrat je nastala
zamisel o etnografskem
središču, v katerem bi
bile izpostavljene rezi-
janska tradicija in po-
sebnosti. V ta namen so
ustanovili društvo, ki
odtlej skrbi in vodi de-
javnosti v zvezi z muzej-
sko dejavnostjo.
Zaradi številnih težav,
predvsem finančne na-
rave, je muzej svoje pro-
store dobil v montažni
hiši, ki so jo v Reziji na-
mestili po potresu leta
1976. S pomočjo mla-
dih raziskovalnega ta-
bora so prostore primer-
no uredili in v njih raz-
stavili veliko starih
predmetov, ki pričajo o
vsestranski rezijanski
tradiciji.
Pred dvema letoma so
kupili staro hišo pri cer-
kvi na Solbici, kjer so ja-
nuarja letos začeli njeno
obnovo, ki je lepo na-
predovala, dokler so bi-
la zbrana sredstva na razpolago.
Sedaj pa je treba načrt končati in
najti dodatna sredstva (ne gre za
veliko vsoto), da bi se Rezija opre-
mila z zanimivim muzejskim in
večnamenskim centrom, ki bo
bistveno prispeval k uveljavljanju
tamkajšnje kulture in jezika.
Center za zbiranje odpadkov brez
slovenskih napisov
Na Goriškem smo bili v prejšnjih dneh spet priča
neupoštevanju zaščitne zakonodaje na področju krajevne
javne uprave. V petek, 17. julija, popoldne so v ul. Anton
Gregorčič, na meji med Gorico in Sovodnjami, odprli nov
center za zbiranje in sortiranje odpadkov. Objekt bi moral
imeti tudi slovenske napise; teh pa ni, čeprav sta na to
opozorila svetnika SSk Božidar Tabaj in Marilka Koršič.
Na samem odprtju je to zahtevala tudi sovodenjska
županja Alenka Florenin. Pristojni odbornik Del Sordi je
sicer povedal, da bodo slovenski napisi v kratkem
nameščeni. Glede na to, da je center že deloval, bi uradno
odprtje lahko prenesli na kasnejši termin, ko bi bili na
njem tudi slovenski napisi.
Žal pa sovodenjski občani centra ne morejo uporabljati,
ker ni še konvencije med dvema občinama. Če
upoštevamo, kako je bil v preteklosti ta objekt pomemben,
je sedanja izključitev Sovodenjcev prava klofuta zanje.
V ponedeljek in torek je goriški občinski svet obravnaval
proračun za leto 2015. Med razpravo je svetnikoma
Božidarju Tabaju in Marilki Koršič uspelo doseči zvišanje
postavke za šolske prevoze. Trije svetniki SSk Bandelj,
Koršič in Tabaj so tudi predlagali ponovno oživitev
rajonskih svetov. Dokument so podpisali in podprli vsi
predstavniki opozicije razen Davida Peterina in Oliviera
Furlana. Desna sredina pa je z 20 glasovi zavrnila oživitev
rajonskih svetov.
Ob tem je treba opozoriti, da so za Gorico veljale
olajševalne okoliščine za obnovitev rajonskih svetov. Te je
s spremembo deželnega zakona dosegel deželni svetnik
SSk Igor Gabrovec, ker je Gorica vključena v področje
izvajanja zaščitnega zakona 38/01.
@JulijanCavdek
Goriški občinski svet zavrnil obnovitev rajonskih svetov
Nekoliko manj znana stran zakona “Dobra šola”
Ali šolska reforma uvaja teorijo spola
v kurikularne šolske programe?
  red kakšnim tednom je poslanska
zbornica odobrila šolsko reformo. Za-
kon št. 107 z dne 13. julija 2015 je bil
najbolj pod drobnogledom sindikatov,
učnega in neučnega osebja ter političnih
in parlamentarnih skupin glede nove vloge
ravnateljev in stalne zaposlitve suplentov.
Ostale tematike, ki jih zakon ureja, so bile
nekoliko manj v ospredju. Precej manj
“uradne pozornosti” je doživel člen 16, ki
obravnava izvajanje načela enakih možno-
sti, tako da spodbuja na vseh stopnjah, od
vrtca do višjih šol, vzgojo k enakosti med
spoloma in preprečevanje
nasilja zaradi usmerjenosti
ter razne oblike diskrimina-
cij. Ta člen omenja tudi po-
trebo po informiranju štu-
dentov, učnega osebja in
staršev o tematikah, ki jih
obravnava 5. člen (2. odsta-
vek) zakonskega dekreta št.
93 z dne 14. avgusta 2013 rav-
no na temo preprečevanja
spolnega nasilja.
V tem kontekstu je govor tu-
di o teoriji spola, po kateri se
spol ne določi ob spočetju
oziroma po naravni poti,
temveč na podlagi vzgoje in
vplivov okolja. To teorijo v
zadnjih časih, tudi na podla-
gi evropske zakonodaje,
skušajo vključiti v kurikular-
ne šolske programe. Namera
je v Italiji razburila veliko šte-
vilo družin, ki so se začele organizirati in
kljubovati temu načrtu, ker izenačuje za-
kon in družino z istospolno skupnostjo in
vključuje vzgojo na podlagi teorije spola že
od otroškega vrtca naprej. Družine so že
večkrat protestirale, ker niso bile obveščene
o uvedbi določenih besedil, ki so očitno
opisovali istospolne odnose med mladimi.
In ravno to je ključno vprašanje, saj kuri-
kularni programi so bistveno manj
podvrženi obvezi o informiranju staršev
kot dodatne dejavnosti.
Family day: manifestacija za družino v Ri-
mu
Zelo odločno sporočilo državnim institu-
cijam so organizatorji - odbor “Zaščitimo
naše otroke” - dali z manifestacijo, ki je po-
tekala v Rimu, 20. junija 2015. Na
množičnem zborovanju, ki se ga je ude-
ležilo okoli milijon ljudi, so poudarili spe-
cifiko tradicionalne družine, ki jo sestavlja-
ta moški in ženska, ter pravico staršev, da
odločajo o vzgoji svojih otrok. Poročevalec
organizacijskega odbora, neurokirurg Mas-
simo Gandolfini, je manifestacijo označil
za uspeh. S političnega vidika pa se je
država razdelila na dvoje, saj so manifesta-
cijo v glavnem podprli le predstavniki de-
snosredinskih strank, kritike pa so letele s
strani vladnih predstavnikov in skrajne le-
vice.
Organizatorji manifestacije za družino so
poudarili, da spoštujejo vse ljudi in nočejo
delati razlik. Zahtevali pa so, da se ne po-
stavlja na isto raven zakon med moškim in
žensko oziroma tradicionalno družino in
istospolno skupnostjo. V tem smislu so se
izrazili tudi proti zakonskemu osnutku Ci-
rinna', ki v italijansko zakonodajo uvaja to
vprašljivo enakost in jo prav sedaj obrav-
navajo v parlamentu.
Zaskrbljenost katoliških laičnih krogov
Za specifiko tradicionalne družino se borijo
v glavnem katoliške starševske organizacije,
ki so se začele ustanavljati, brž ko so se po-
javili v šolskem kontekstu primeri
poučevanja teorije spola. Starši so večkrat
protestirali, ker so za tako poučevanje izve-
deli posredno ali naključno od lastnih
otrok ali drugih ljudi. Nagovorile pa so jih
tudi besede papeža Frančiška, ki jih je izre-
kel med avdienco 20. maja letos, ko je kri-
tiziral dejstvo, da je današnja družba vzela
iz rok staršev vzgojo njihovih otrok; dejal
je, da je nastopil čas, da jim jo spet vrnejo.
Velja pa povedati, da je prišlo tudi do kritike
laikov do dela Italijanske škofovske konfe-
rence zaradi popuščanja na področju vred-
not življenja.
Da je celotna zadeva precej resna, nam go-
vorijo tudi nekateri skrajni primeri vsilje-
vanja teorije spola v šolskih klopeh, ki so
privedli do osnovanja skupine
odvetnikov “Giuristi per la vita”
(www. giuristiperlavita. org), ki
pomagajo številnim staršev-
skim organizacijam pri uvelja-
vljanju pravice o vzgoji lastnih
otrok.
Številne podobne starševske or-
ganizacije že nekaj let delujejo
na evropski ravni in kot primer
lahko citiramo špansko funda-
cijo CitizenGO (www. citizengo.
org), ki se je razširila na več
evropskih držav. Podobne orga-
nizacije katoliških laikov pozna
tudi Slovenija: www. iskreni. net
in www. kul24. si. Precej infor-
macij pa je mogoče dobiti tudi
v katoliških spletnih medijih
kot npr. www. bastabugie. it.
Starševske šole v Italiji
Vključevanje teorije spola v ku-
rikularne šolske programe je v
nekaterih primerih v Italiji povzročilo, da
so se starši sami odločili, da uresničijo be-
sede papeža Frančiška. Začelo se je v Sieni,
kjer je skupina staršev ustanovila starševsko
šolo. Upoštevali so ustavna in zakonska do-
ločila ter sami začeli šolati lastne otroke.
Zamisel je imela uspeh in danes obstajajo
starševske šole v Brescii, Bergamu, Padovi,
Vicenzi, Monzi in Veroni. Med temi šolami
je nastala mreža “Alleanza parentale”
(www. alleanzaparentale. it), ki pomaga, da
se ta izkušnja širi še v druge kraje.
Tema o vključevanju teorije spola v šolske
programe je morda nekoliko manj prisotna
v slovenski šoli, kjer so bolj v ospredju dru-
ga vprašanja. Ne moremo pa izključiti, da
se je ne tiče.
@JulijanCavdek
P
Varstvo podatkov je postalo iz leta v leto bolj občutljiva tema in to
velja tudi na ravni evropskih institucij. Ko kdo meni, da katera od
evropskih ustanov krši njegovo pravico do zasebnosti, ima pravico
do pritožbe. Pomembno je vedeti, da institucije in organi EU ne
smejo obdelovati podatkov o rasni in etnični pripadnosti, o
političnem prepričanju, o verskem in filozofskem nazoru, o
sindikalnem članstvu in o zdravstvenem stanju ter spolni
usmerjenosti.
V primeru, da evropska institucija ali organ krši pravico do
zasebnosti, je potrebno najprej opozoriti osebje EU, ki je pristojno
za obdelavo podatkov v tistih institucijah. Več navodil je mogoče
dobiti na spletišču Kdo je kdo (http: //europa.
eu/whoiswho/public/). Če se kršitev ne razčisti, nastopi uradna
oseba za varstvo podatkov v zadevni institiuciji. Sledi pritožba na
evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Če odločitev nadzornika
ni zadovoljiva, se stranka lahko obrne na Sodišče Evropske unije.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov ocenjuje spoštovanje pravil
za varovanje podatkov s strani evropskih institucij in svetuje
zakonodajalcem v EU na različnih področjih in pri novih
zakonodajnih predlogih. Nadalje obravnava pritožbe in vodi
preiskave. Sodeluje z nacionalnimi organi na področju varstva
podatkov ter spremlja nove tehnologije in njihov vpliv.
Sedanji evropski nadzornik je Italijan Giovanni Buttarelli. Institucija
evropskega nadzornika za varstvo podatkov je bila ustanovljena
leta 2004 in ima sedež v Bruslju.
Vir: www. europa. eu in www. secure. edps. europa. eu
EU slovarček: Evropski nadzornik za varstvo 
podatkov (European Data Protection Supervisor)
Svet in Slovenske Organizacije 23. julija 2015 3
Vojne so “požrle” 13,4% svetovnega
bogastva
Če združimo ekonomije Brazilije, Kanade, Francije, Španije in
Združenega kraljestva, dobimo vsoto, ki jo je človeštvo porabilo v
letu 2014 za vojne in oboroževanje. Ta vsota znaša 14.300 milijard
ameriških dolarjev, kar predstavlja 13,5% svetovne proizvodnje.
Te zastrašujoče številke so zapisane v poročilu z naslovom Global
Peace Index 2015, ki ga je objavil Institute for Economics and Peace
(IEP - www. economicsandpeace. org) iz Sydneyja (Avstralija). Global
Peace Index (Svetovi pokazatelj miru) se nanaša na mirovno stanje
v 162 državah na podlagi 23 različnih pokazateljev. Za leto 2015
GPI ostaja na enaki ravni kot leta 2014, je pa še vedno nižji v
primerjavi z letom 2008. V 81 državah se je mirovno stanje izboljšalo,
v 78 pa se je poslabšalo. Največ miru beležimo v evropskih državah,
na prvih dvajsetih mestih je kar 15 držav z evropske celine. Zelo se
je mirovni indeks zmanjšal v državah Srednjega vzhoda in Severne
Afrike. Močno se je povečalo število žrtev, ki je naraslo od 49.000
leta 2010 na 180.000 v letu 2014. Največ miru je v Islandiji (1148),
Danski (1150) in Avstriji (1198), največ ukrepov za povečanje miru
pa je bilo uresničenih v Gvineji-Bissauu, na Slonokoščeni obali, v
Egiptu in Beninu. Na zadnjem mestu je Sirija (3645), pred katero sta
Irak in Afganistan. Največji padec miru pa so zabeležili v Libiji in
Ukrajini.
Metodologija, po kateri je Global Peace Index izračunan, sloni na
treh skupinah pokazateljev: stopnja družbene varnosti in zaščite,
število mednarodnih in notranjih konfliktov ter stopnja oboroženosti.
Na spletni strani www. visionofhumanity. org je mogoče prebrati
celotno poročilo in si ogledati tudi zanimivo interaktivno mapo, kjer
lahko najdemo višino mirovnega pokazatelja po državi. Slovenija ima
pokazatelj 1378 in zaseda 15. mesto, Italija pa je s pokazateljem
1669 na 36. mestu.
Matteo Renzi je obljubil znižanje davkov za
50 milijard evrov
Predsednik ministrskega sveta Matteo Renzi je presenetil javnost z
napovedjo, da bo z udejanjanjem reform mogoče znižati davke za
celih 50 milijard evrov. Šlo naj bi za neke vrste pogodbo z državljani,
pri čemer bi prišlo do odprave nekaterih davkov, ki zadevajo dom,
davek na dohodek fizičnih oseb, deželni davek na proizvodne
dejavnosti in davke na pokojnine. Že naslednje leto naj bi izginil
davek na glavno stanovanje ter na kmečka zemljišča in poslopja
(IMU).
Napoved je vzbudila več komentarjev, ker močno spominja na
podobne obljube, ki so bile tipične za Silvia Berlusconija. Vprašanje
je tudi, kako bo vlada nadomestila zmanjšanje takega priliva
sredstev, ki so jih zagotavljale družine. Obenem mora tudi spoštovati
parametre, ki jih je določila EU, saj se je Italija obvezala, da bo v
triletju znižala javni dolg. Ta bo letos znašal 132,5% BDP-ja in naj bi
se postopoma manjšal do leta 2019, ko naj bi dosegel 120%
italijanskega BDP-ja.
Grške banke so spet odprte
V Grčiji je premier Alexis Tsipras začel izvajati reforme, ki so pogoj za
pridobitev finančne pomoči. Grški parlament je podprl dogovor, ki ga
je Tsipras dosegel z evropskimi partnerji, pri tem pa se je spremenila
večina, ki ga podpira. Prišlo je tudi do zamenjave ministrov.
Izvajanje reform, ki so se začele z dvigom davka na dodano vrednost
od 13% na 23%, je že obrodilo prve sadove. Evropska komisija je
Grčiji že izplačala posojilo v višini 7,16 milijarde evrov na podlagi
EFSM (European Financial Stability Mechanism). S tem denarjem je
Grčija začela vračati dolg mednarodnim finančnim ustanovam. To
pa je tudi omogočilo, da so grške banke spet odprle svoje
poslovalnice, ki so bile zaprte od 29. junija. Do nadaljnjega pa ostaja
zaprta grška borza.
Grčija je še vedno v ospredju na mednarodni finančni sceni.
Mednarodni denarni sklad, ki ga vodi Christine Lagarde je namreč
mnenja, da bo potrebno Grčiji zmanjšati dolg, ker ga sama ne bo
uspela povrniti. Temu seveda nasprotuje Nemčija, ki predlaga manjše
obrestne mere in podaljšanje rokov za povračilo.
Kratke
  ponedeljek je deželna uprava FJK
uvedla izredno stanje zaradi velikega
števila pribežnikov. Deželni odbor-
nik Paolo Panontin je v dogovoru s predsed-
nico Deboro Serracchiani podpisal dekret,
ki na ozemlju dežele FJK pooblašča Civilno
zaščito, da sodeluje s prefekturami za name-
stitev sprejemnih struktur za pribežnike.
Deželni odbornik Gianni Torrenti, ki je pri-
stojen za priseljevanje, je ocenil to kot edini
način za premostitev pomanjkanja primer-
nih sprejemnih struktur. Po mnenju odbor-
nika Torrentija je to edini način za bolj siste-
matično prijavo in zdravstvene kontrole.
Vprašanje pribežnikov je prejšnji teden
močno razburkalo italijansko javnost. Dej-
stvo, da ta problem ostaja še vedno zelo ak-
tualen in predvsem, da oblasti še niso dobile
ustreznega sistema, ki bi zagotovil primerno
ravnanje z ljudmi, ki bežijo pred vojno in la-
koto, je načelo potrpežljivost ljudi, ki se
istočasno spoprijemajo z gospodarsko in so-
cialno krizo v državi. Napetosti so izbruhnile
v bližini Rima in Trevisa, kjer so se občani
uprli, ker so jim v sosednjih praznih stano-
vanjih namestili večje število pribežnikov.
Zgovoren je primer, ki se je zgodil v občini
Quinto pri Trevisu, ko so stanovanjski blok
naenkrat napolnili s 101 begunci, kar je pov-
zročilo ostre proteste ostalih stanovalcev. Na-
stali so tudi izgredi, v katere so se vmešali
fašistični skrajneži.
Taki primeri zgovorno kažejo na neustrez-
nost sistema, saj je vsem jasno, da ni mogoče
pribežnikom odreči pomoči in sprejema. Po
drugi strani pa je potrebno občane podrob-
no informirati in ne bi bilo slabo, če bi jih
soudeležili pri odločitvi o sprejemu, njiho-
vem številu in določitvi strukture, kjer naj
bi bili nastanjeni. Odločitev o namestitvi pri-
bežnikov je večkrat doživeta kot vsiljevanje
z vrha in to povzroča napetost. To pa potem
izkoriščajo skrajno desničarske skupine, kot
Casa Pound in Forza Nuova ter Severna liga.
V celotni zadevi tudi primanjkuje nekoliko
več prozornosti. Pristojne oblasti ne želijo
namreč nameščati pribežnikov v velike ob-
jekte, kot so npr. kasarne. Veliko število pri-
bežnikov je mnogo težje urejati in oskrbo-
vati, kot če se uporabi sistem razprševanja
po območju. Zaradi tega prefekture iščejo
manjše stanovanjske objekte, ki jih lahko
proti plačilu ponudijo tudi družbe, zadruge
ali privatniki. Če pri takem postopku ni do-
volj prozornosti in ozaveščenosti ostalih pre-
bivalcev, se v splošni zmedi in napetosti lah-
ko hitro pojavijo raznorazna sumničenja.
Zgovoren je primer, o katerem je poročal
dnevnik La Stampa, kjer je lastnik hotela pri
Riminiju napolnil vse sobe s pribežniki in
pri tem prejel od države 32,50 evrov na dan
za vsakega pribežnika. To pomoč pribežni-
kom je prekinil le v poletnih mesecih, ki pa
mu niso prinesli istega zaslužka, ker turisti
niso napolnili vseh hotelskih sob. Dvomi pa
se pojavljajo tudi pri zadrugah za oskrbo pri-
bežnikov.
Naval pribežnikov je zajel tudi druge evrop-
ske države. Naravnost osupljiva je novica, ki
jo je posredoval javnosti goriški prefekt Vit-
torio Zappalorto, da je v srbskih gozdovih
ob madžarski meji okoli 100.000 afganistan-
skih pribežnikov. Medtem pa so na madžar-
ski strani začeli graditi 175 km dolg in štiri
metre visok zid, s katerim misli vlada pred-
sednika Orbana zajeziti pribežniški val.
Po nemirih, ki so izbruhnili pri Rimu in Tre-
visu, je nastopilo tudi notranje ministrstvo,
ki je pojasnilo, da bodo namestili vseh
84000 pribežnikov in da ne bodo upoštevali
protestov. Kot je v Trstu izjavil vodja oddelka
za priseljevanje pri notranjem ministrstvu,
prefekt Mario Morcone, gre za največ deset
pribežnikov na občino; kritiziral pa je odklo-
nilen odnos županov iz dežele Veneto. Med-
tem pa je propadel poskus dogovora med no-
tranjimi ministri EU, da bi ostale države čla-
nice sprejele 40.000 pribežnikov iz Grčije in
Italije ter 20.000 iz tretjih držav. Ostale
države članice namreč pogojujejo sprejem
pribežnikov z obvezo Grčije in Italije, da jih
registrirajo in jim odvzamejo prstne odtise,
kar med drugim predvideva pravilnik iz Du-
blina. Največje nasprotnice dogovora so Špa-
nija, Avstrija in Poljska, ker zahtevajo, da se
na to vprašanje odgovori s primernim siste-
mom sprejemanja, a tega žal ni na vidiku.
@JulijanCavdek
V
Navalu ljudi, ki bežijo pred vojno in lakoto, ni videti konca 
Dežela FJK je uvedla izredno
stanje zaradi pribežnikov
Kristjani in družba23. julija 20154
Prerazporeditev bogastva pri nas (2)
Lažnivo socialdemokratsko
zlato tele
  e pred desetletji je bila zna-
na mantra v Italiji, da si ne
želijo “divjega liberizma”,
kar seveda označuje prosti trg,
vendar pa je tamkajšnje gospo-
darstvo, ki je morda pred časom
doživelo še manjše izboljšanje,
potem popolnoma obstalo, zato
naša Milančanka pravi:
“Tisto izboljšanje se je
končalo že pred kar nekaj
časa in ne bi bilo never-
jetno, da bi sedanja kriza
imela dokončen okvir.
Da bi si namreč opomo-
gli, Italija ne bi potrebo-
vala le kake injekcije, am-
pak velikanske doze “div-
jega liberizma”, kar po-
meni svobodo proizva-
janja dobrin, ne da te
država izžema. Večina Ita-
lijanov pa noče proizvaja-
ti dobrin, temveč jih želi
le porabljati. Zato zahte-
vajo od političnih strank
manj “divjega liberizma”
in več “socialne države”
oz. manj svobode v proiz-
vajanju dobrin in več svo-
bode v tem, da jemo do-
brine, ki jih proizvajajo
drugi”. Mislim, da ni treba pre-
več poudarjati podobnosti po-
ložaja v Sloveniji, le da je Italija-
nov vendarle nekoliko več in člo-
veka vendarle nekoliko, za dro-
bec, bolj skrbi, kaj se bo v tej sme-
ri zgodilo pri nas. Podobnosti se
namreč kar še nadaljujejo:
“Nočem zapasti skušnjavi, da bi
mislila, kako je Italija 'nepo-
boljšljiva', kot pravijo mnogi,
vendar je verjetno, da je tako –
število porabnikov dobrin v Ita-
liji, davčnih porabnikov (“tax
consumers”, ki delajo v javnem
sektorju in se vzdržujejo s social-
no pomočjo), je preveliko v na-
sprotju s proizvajalci dobrin,
davčnih plačnikov (“tax payers”
iz zasebnega sektorja) ”. Kot
rečeno, bi lahko samo zamenjali
ime države in bi veljalo isto,
težava pa je, če pridemo pogledat
kak četrtek na naš novi Center
Karitas, kako je število tistih, ki
prejemajo socialno pomoč,
Ž čedalje večje, a videli bomo tudidejstvo, da je vse več tujcev.Težava pa je porabniško mišljen-
je, mentaliteta, ki se izoblikuje in
se je izoblikovala: “Jasno je, da,
kadar gre to preveliko število po-
rabnikov denarja drugih na vo-
lišča, da bodo ti ljudje volili za
stranke, ki jim bodo dovolile še
naprej porabljati denar drugih.
Če pa želijo politiki biti izvoljeni,
morajo obljubiti, kako bodo do-
dobra oželi te “druge”. In tako se
zgodi …, da tudi tisti politiki, ki
se samookličejo za 'liberalne',
govorijo o 'socialno naravnani
politiki', 'proizvodnih investici-
jah' in 'subsidiarnosti', evfemiz-
mih torej, ki pomenijo 'trošenje
denarja drugih'”. Najbrž tako ni-
sem edini, ki je vse od lokalne
ravni kot eno od najpomem-
bnejših stvari iz ust politikov
slišal, kako je potrebno čim bolj
in čim bolje izkoristiti 'evropska
sredstva'. Dobro, toda če naredi
človek enostavno matematiko,
pa četudi je imel v gimnaziji s
tem predmetom nemalo težav,
mu hitro postane jasno, da po-
temtakem lastnih sredstev v bi-
stvu nimamo, če pa jih ni na lo-
kalni ravni, jih verjetno ni niti na
državni ravni? “Težava je namreč
v tem, kot je dejala Margareth
Thatcher, da denar drugih enkrat
zmanjka. Povedano na kratko,
proizvajalci dobrin na neki točki
ne morejo več – ali prestavijo
podjetje v Švico ali napravijo sa-
momor pred tablo podjetja Equi-
talia (državno podjetje za pobi-
ranje davkov). Najbolj sposobni
mladi pa se postavijo v vrsto pred
konzulatom ZDA. Saj je pred
kratkim Francesco Lacapra, mlad
in briljaten nekdanji zaposleni
pri Olivettiju, ki je skupaj še z
drugim nekdanjim uslužbencem
istega podjetja (Luciano Dalle
Ore) v Silicijevi dolini ustanovil
uspešno podjetje Peaxy, ki nudi
programe visokega ranga, dejal:
“Dragi mladi, če želite dobro Ita-
liji, jo morate zapustiti”. Če bo
šlo tako naprej, bodo v Italiji
ostali le še državni brezdelneži,
starci in tujci”. Povabilo nekdan-
jega italijanskega, sedaj pa ame-
riškega poslovneža pokaže na
vzporednico s povojnim obdob-
jem, ko so, denimo, pri nas na
Primorskem izpraznili cele hri-
bovite predele, recimo Bovško,
da bi naselili Koper in Novo Go-
rico - največje 'glav'ce' pa so se-
veda šle v Ljubljano. Najboljši so
tako šli stran, nekoč živi kraji so
začeli propadati. Če želimo No-
vogoričani nemo pričo, je najbolj
zgovoren morda Kanalski Kolo-
vrat. Vsi nekoč v mesta, nova me-
sta, sedaj pa se praznijo ista me-
sta, ki so se nekdaj polnila – kaj
hočemo, denarja drugih počasi
zmanjka, v Novi Gorici ga je
zmanjkalo 'že zdavnaj', če si do-
volimo tako reči. Kopru gre ne-
koliko bolje, a kako dolgo? Koli-
ko potem glavno mesto zares
proizvede samo in koliko izžema
vso ostalo državo, je spet drugo
vprašanje, ki se zdi bolj retorične
narave. Sklep naše gospe, ki nam
je dala misliti, je naslednji: “Ker
pa proizvajalci dobrin postopo-
ma izginjajo, bo zlato tele (social-
demokratska država, op. A. V.)
dobivalo vse manj prispevkov (v
italijanščini je tu besedna igra –
'tributo' namreč pomeni tako
dajatev ali prispevek kot tudi čast,
ki jo izkažemo nekomu, v reli-
gioznem smislu božanstvu, op.
A. V.), vse dokler jih ne bo več in
bodo njegovi oskrbovanci umrli
od lakote. Od lakote pa bodo
prav zares pomrli, ker v Italiji ne
bo več niti zlatega teleta niti
proizvodnih struktur niti mladih
briljantnih možganov, ki bi lah-
ko na noge postavili nove. Ko pa
bo Italijo pretresal kaos, podo-
ben grškemu, bodo sirote zlatega
teleta, ki jih bodo mučili
želodčni krči zaradi lakote, na-
daljevali preklinjati kapitaliste,
banke, prostozidarje, Jude,
predvsem pa ZDA. Medtem bodo
prav v ZDA najboljši Italijani od-
prli podjetja in trgovine. Kaj pa
je v ZDA takega, česar ni v Italiji
oz. v vsej Evropi? Tam je še veliko
'divjega liberizma'. Obama, naj-
slabši ameriški predsednik vseh
časov, sanja o tem, da bi v ZDA
uvozil zlato tele – evropski social-
demokratski model. Ne bo mu
uspelo, saj bo celotna Evropa, ki
že predolgo boleha za socialde-
mokracijo, padla v brezno
revščine pred očmi ameriškega
ljudstva, ki bo tedaj razumelo, da
socialdemokratsko zlato tele laže,
kakor lažejo vsi maliki”. Najbrž
bi potrebovali tudi danes kakega
Mojzesa, ki bi vrgel v to zlato tele
table postave in ga zmlel v prah.
Vsekakor pa tudi v tistem prime-
ru ne uidemo močno škodljivim
posledicam služenja maliku,
najbrž pa še kaka generacija več
kot tedaj ne bo videla 'obljublje-
ne dežele'.
/ konec
Andrej Vončina
Razmišljanje o slovenski in evropski vernosti
Krščanska oaza 
na Vipavskem
  sakoletna šagra v Skril-
jah človeku pričara čase,
ki so na Zahodu že dav-
no minili. Napolnjena cerkev,
vrvež otrok, velike družine. Za
vse moške je cerkev kajpada
“premajhna”, zato jih nekaj
spoštljivo počaka v senci pod
lipo. Maši je sledila procesija
po starem jedru vasi, povsod
okrašenem z zelenimi vejami.
Slovesni sprevod z zlato
monštranco pod nebom, ki so
ga nosili štirje
odrasli fantje, se
je ustavil ob šti-
rih oltarjih. Žup-
nik Rafko Kle-
menčič je vsakič
odpel evangelij,
prošnje in blago-
slovil “slovensko
domovino in
vso človeško
družino”. Veliko
ljudi je prišlo od
vsepovsod. Prišli
so k svojim kore-
ninam, je pou-
daril župnik Kle-
menčič. Po maši
je bil čas za kosi-
lo po domovih,
sledilo pa je
druženje z za-
bavnimi igrami.
Osebno sem
šagro doživel kot
popolno na-
sprotje zahodne-
ga sveta. Prišel
sem ravno z dopusta, počit-
niškega potepanja po francoski
Provansi, v katero naj bi
krščanstvo zanesla kar sama
Marija Magdalena leta 40 po
Kr. Torej iz dežele, ki je bila ena
najstarejših krščanskih dežel
na planetu, kjer vsako drugo
naselje nosi ime po svetniku.
Kjer je Cerkev gmotno pre-
skrbljena, kristjani pa spoštova-
ni in enakopravni državljani.
Kjer cerkveni zvonovi pojejo
tudi v najmanjših krajih in vsa-
kih petnajst minut oznanjajo
uro. A ravno v tej, lahko
rečemo povsem krščanski
deželi, od živega krščanstva ni
ostalo veliko. Prazne cerkve,
V nedelje brez krščanskega pridi-ha s polnimi plažami in trgo-vinskimi centri. Ko smo iskali
nedeljsko mašo v enem od pril-
jubljenih turističnih mest, smo
bili šokirani: ob nedeljah imajo
samo še dve nedeljski in eno
sobotno večerno mašo, čeprav
župnija obsega več mestec in je
široka več kot deset kilometrov.
Na cerkvici v turistično oblega-
nem kraju smo s težavo našli
oznanilo na oglasni deski, ki
tam visi že več kot leto dni.
Pred dobrim letom je namreč
kraj izgubil duhovnika in zato
maše tam sploh ni več.
Res je, da sekularizacija terja
svoj davek in zato število nedel-
jnikov že desetletja upada po
vsem Zahodu. A se vendar zdi,
da pri nas padec krščanstva ni
tako nagel in nepovraten. Če
praznim cerkvam dodamo po-
goste muslimanske rute in ga-
labeje na francoskih ulicah, je
slika umirajočega krščanstva
popolna. In zato je priti s počit-
nic v Provansi v Skrilje na Vi-
pavskem tako blagodejno za
dušo.
Tino Mamić
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
Poklon umrlim z mislijo
na medverski dialog
  radicionalna slovesnost
ob Ruski kapelici pod
Vršičem bo letos, ob 99.
obletnici postavitve te cerkvice,
dobila izrazito versko dimenzi-
jo. Na slovesnost in spremlje-
valne dogodke so namreč pova-
bljeni visoki predstavniki vseh
ver, katerih pripadniki so se bo-
rili na soški fronti. Rusko dele-
gacijo pa bo tokrat prvič vodil
predsednik ruske vlade.
Ruski premier Dmitri Medve-
dev, ki bo ob tej priložnosti obi-
skal Slovenijo, bo tudi eden od
treh glavnih govornikov na ne-
deljski slovesnosti ob kapelici;
s to svečanostjo se predstavniki
Slovenije in Rusije vsako leto
konec julija spomnijo na več
sto umrlih ruskih vojakov, ujet-
nikov v prvi svetovni vojni, ki
jih je leta 1916 pri gradnji ceste
čez prelaz zasul snežni plaz. Po-
leg Medvedeva bosta zbrane na-
govorila še slovenski premier
T Miro Cerar, v imenu društvaSlovenija-Rusija pa nekdanjislovenski predsednik Milan
Kučan.
V petek, 24. t. m., ob 19. uri bo
v cerkvi Marijinega oznanjenja
sveta maša, nato koncert ruskih
duhovnih pesmi. V soboto, 25.
t. m., bo ob 17.45 v Kranjski Go-
ri podpredsednik Slovenske
škofovske konference msgr. dr.
Stanislav Lipovšek sprejel dele-
gacijo ruske pravoslavne Cer-
kve, ki jo vodi vikar moskovske
eparhije Sava Voskresenski. Sle-
dil bo nastop pevcev iz Kranjske
Gore in pevcev ruske pravoslav-
ne Cerkve. Ob 18.30 bo v žup-
nijski cerkvi v Kranjski Gori
škof dr. Stanislav Lipovšek da-
roval spominsko sv. mašo, po
njej bo kratka molitev panihi-
da. V nedeljo, 26. t. m., ob 10.
uri pa se bo škof Lipovšek ude-
ležil spominske slovesnosti pri
Ruski kapelici pod Vršičem.
  o govorimo o Kočevju, nam misli
gredo takoj na žalostno in še vedno
premalo obravnavano zgodovino
povojnih pobojev. Vendar ta dagodek je le
predzadnje poglavje tragične usode tega le-
pega dela slovenske zemlje.
Če so končno tudi v kakem zgodovinskem
učbeniku vendar omenjeni povojni poboji
na splošno, se redko kje zasledi tisti del zgo-
dovine Kočevske, ki sta ga najprej Hitler in
Mussolini brisala, nato pa je še komuni-
stični režim dokončno izkoreninil vse, od
vasi do ljudi, in zadevo zapečatil. Izbrisana
je bila vsaka sled naroda kočevskih Nemcev,
njihov jezik, njihova kultura, umetnost,
znanje... Od leta 1952 so bile porušene cele
vasi, med drugim 91 cerkva in kapel, preko
450 kapelic in križev na križpotjih …
To je zgodba kočevskih Nemcev, ki so celih
600 let živeli v tistem predelu Slovenije. Za-
nimivost je ta, da sem o zgodovini Kočevar-
jev zvedel pred približno petnajstimi leti,
ko sem se mudil v Kočevju na seminarju za
šolnike. Takrat smo tudi obiskali na novo
postavljen muzej o kočevskih Nemcih,
čeprav sta v celem tednu (poleg seveda stro-
kovnih predavanj pedagogov) glavno vlogo
imela kočevski pragozd in medved... Spet
sem se srečal s to zgodbo v letošnjem aprilu,
ko sem med bivanjem v Črmošnjicah, med
“tednom v naravi”, s svojimi učenci obiskal
enega od redkih še ohranjenih pokopališč,
kjer je večina nagrobnih kamnov še s konca
19. in začetka 20. stoletja. Nazadnje pa mi
je prijatelj priskrbel knjigo,
ki sem jo prebral v eni sa-
pi: Dežela odstranjenih
razpel Staneta Mlakarja,
založnik Biroservis 2014.
V njej se prepletata poezija
in proza, vendar tako
občuteno, da vsakega res
prevzame. Pisec-pesnik je
znal vse mučeništvo in tra-
giko zamolčane zgodovine
Kočevske strniti tako, da
lahko vsak, tudi tisti, ki o
teh dogodkih malo ve, do-
jame dramatičnost, ki so
jo prebivalci tistega prede-
la slovenske zemlje dožive-
li.
Navajam iz knjige le nekaj
stavkov iz poglavja Koncentracija zla:
Zlo si izbere Kočevsko za svojo prestolnico
… V obleki nacizma izvede bliskovit ekso-
dus nemško govorečih Kočevarjev. Pod
krinko fašizma požiga slovenske vasi,
vaščane pa izganja v koncentra-
cijska taborišča na Rabu, v Gonar-
su … Po tej čudoviti zmagi je že
preoblečen v kostum komuniz-
ma. Začne se eksodus na obroke
slovensko govorečih Kočevarjev. … Izvajajo
se množična pobijanja ne-njihovih, zapi-
ranje notranjega sovražnika v koncentracij-
ska taborišča, kraja zasebne lastnine - na-
cionalizacija … Nazadnje pa: zlo spreminja
svoje ime. Nič več Komu-
nistična partija, postane-
jo liberalci, prenovitelji,
demokratski socialisti …
nekdaj svoboden kmet,
obrtnik, izobraženec je
postal suženj lastnikov
kapitala.
Bomo kdaj znali tudi v
zamejstvu razumeti in
priznati zgodovinsko
vlogo zla v raznih preo-
blekah in izmih …? Bom
kdaj znali ločevati komu-
nistično revolucijo v
preobleki NOB od re-
sničnega upora prepro-
stih ljudi proti fašizmu in
nacizmu …? Bomo kdaj
znali gledati na polpreteklo zgodovino res
kot na zgodovino v celoti in ne le samo tisti
del zgodovine, ki nam “pride prav” in za
katerega vsi kimajo …?
Dario Bertinazzi
K
Predzadnje poglavje tragične usode slovenske zemlje
Kočevje: simbol človeške tragedije
Kristjani in družba 23. julija 2015 5
Papež Frančišek na Twitterju z več kot 22
milijoni sledilcev
Papež Frančišek je na svojih devetih računih na Twitterju
presegel 22 milijonov sledilcev, s čimer se je pridružil vrsti
priljubljenih zvezdnikov in svetovnih voditeljev, ki imajo na
družbenih omrežjih več deset milijonov sledilcev.
Glede na spletno stran Il Sismografo je papež med nedavnim
osemdnevnim potovanjem po Južni Ameriki vsak dan pridobil
29.000 novih sledilcev, s čimer je presegel svoje že tako
impresivno povprečje 20.000.
Med devetimi računi v različnih jezikih je najbolj priljubljen
njegov španski račun, kjer ima nekaj več kot devet milijonov
sledilcev. Španskemu sledi račun v angleškem jeziku, kjer ima
papež 6,5 milijona sledilcev.
Twitts na papeževih računih piše - ob njegovi odobritvi - pisarna
v Vatikanu, in sicer navadno izseke iz njegovih govorov in pridig.
Kljub znatnemu porastu števila sledilcev pa papeža - v
primerjavi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki
ima več kot 60 milijonov sledilcev - čaka še dolga pot.
Največ sledilcev na svetu ima na Twitterju ameriška pop pevka
Katy Perry, in sicer okoli 72,5 milijona evrov.
Višarski dnevi mladih
Na letošnjih Višarskih dnevih, ki bodo potekali od 31. julija do
2. avgusta, se bodo mladi odpravili po poteh slovenskih povojnih
izseljencev v Špitalu in Lienzu pod vodstvom mag. Helene
Jaklitsch in s pričevanjem zakoncev Starman.
V drugem delu bodo spoznavali Ziljsko dolino, ki jo bodo
predstavili domačinki in kulturni delavki Milka Kriegl in Pepca
Druml, župnik Stanko Trap ter ravnateljica dvojezične ljudske
šole Katarina Sticker.
Višarski dnevi se bodo končali na Sv. Višarjah s 27. romanjem
treh Slovenij, ko se bodo srečale matična, zamejska in
izseljenska Slovenija.
Tudi mladi bodo lahko prisluhnili predavanju tržaškega
časnikarja in publicista Iva Jevnikarja. Sledila bosta slovesna
sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval
nadškof msgr. Alojz Uran, in kratek kulturni program. Lepo
vabljeni!
Prispevek za Višarske dneve mladih (prevoz, nastanitev, hrano
in goste) je 50 evrov. Prijave za Višarske dneve mladih:
Rafaelova družba 01 438 30 50, rafaelova. druzba@siol. net
27. romanje treh Slovenij na Svete Višarje
V nedeljo, 2. avgusta 2015, se bodo na Svetih Višarjah srečale
matična, zamejska in izseljenska Slovenija.
Ob 10.30 bodo udeleženci prisluhnili predavanju tržaškega
časnikarja in publicista Iva Jevnikarja z naslovom 70 let po
dogajanju, ki je spremenilo vse “tri Slovenije”. Ob 12.00 bo
slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki
daroval nadškof msgr. Alojz Uran. Ob 13.00 bo na ploščadi za
cerkvijo kratek kulturni program. Ob letu posvečenega življenja
bodo tako mašo kot kulturni program s petjem sooblikovale
Marijine sestre.
Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih
izseljenskih duhovnikov v Evropi.
Dragi rojaki, lepo vabljeni!
KratkeTreba je poslušati cerkveni vrh
Na rob medžugorskih
dogodkov
  prijetnem klepetu, v
senci stare lipe na za-
grebškem Kaptolu, sem
o Medžugorju izvedel morda
nekoliko več, kot če bi prebiral
ta ali ona poročila.
Spomin mi je poromal na 24.
junij 1981, ko so okrog 18. ure
zvečer na pobočju hriba Crnica,
v predelu Podbrdo pri vasi
Medžugorje, otroci prvič videli
belo postavo z otrokom v na-
ročju. Takratni duhovnik, ki je
služboval v Medžugorju, p. Jozo
Zovko, je takoj telefoniral znan-
cem na hrvaški tednik Glas
koncila v Zagreb in čakal, da
glavni urednik Živko Kustič
pošlje koga v Medžugorje.
Prišel je g. Mijo Grgić, tedaj
mlad novinar, danes dekan ka-
pitlja v zagrebški stolnici. Mijo
Grgić rad pove: “Takoj, ko sem
prišel v Medžugorje, me je p.
Zovko vprašal: 'Verjameš Ti v
to'? Jaz pa: 'Jozo, če so se pre-
plašili komunisti, jaz v to verja-
mem'. Tako so se začeli ti burni
dnevi, ko sem se pogovarjal z
vidci. P. Zovko je otroke skril,
ker so bili pod pritiskom tedan-
je oblasti, ki je na veliko širila
novico, da so se patri vse to iz-
mislili. P. Zovko je želel, da bi
prišlo do resnice, zato sem takoj
drugi dan šel v Mostar in se do-
govoril s škofom msgr. Pavlom
Žaničem in sva skupaj šla v
V Medžugorje. Pogovarjali smo seposamično z vsakim vidcem,razen z Ivanko Ivankovič, ki je
tedaj odšla v Sarajevo. Želeli
smo se prepričati, ali otroci
lažejo. Kako se bodo ti otroci iz-
jasnjevali, saj niso imeli poseb-
ne teološke izobrazbe? To so bi-
li preprosti vaški otroci. Govo-
rili so preprosto, to, kar so vide-
li. Škof in jaz sva postavljala
vprašanja, kakšna je Marija, ka-
ko pride, kam gleda, kako je
oblečena … Hotela sva spozna-
ti, ali ima vsak od vidcev svojo
predstavo. Vsi so govorili ena-
ko. Midva s škofom sva bila
prva, ki sva zaslišala medžugor-
ske vidce. Po poti proti Mostar-
ju je msgr. Žanič pokomentiral:
“Otroci ne lažejo. Tu je nekaj”.
(Djeca ne lažu. Ima tu nešto.)
G. Mijo Grgić tudi pravi: “Niko-
li nisem napisal – in o
Medžugorju sem pisal veliko -,
da se je Marija v Medžugorju
prikazala, ampak vedno sem
napisal, da so otroci videli Ma-
rijo. Ob teh prvih prikazovanjih
se je tudi govorilo, da je Marija
otrokom zaupala deset skrivno-
sti. Otroci pa so stalno pona-
vljali, da je Marija povedala, da,
če se ljudje ne spreobrnejo, bo
prišlo do velike katastrofe.
Slišalo se je tudi, da jim je Ma-
rija povedala, da bo komuni-
zem propadel. Poglejte: kdo je
leta 1981 verjel, da bo komuni-
zem propadel? To je bilo osem
let pred tem, ko je do tega
prišlo. Tedaj je celo Vatikan po-
slal v Beograd kardinala Agosti-
na Casarolija z namenom, da se
vzpostavijo dobri odnosi s ko-
munizmom, kot da bi Vatikan
verjel, da bo komunizem
večen! Tega o padcu komuniz-
ma nihče ni jemal resno razen
policije. Kot kaže, je edino ta
verjela v prikazovanja! Celo v
televizijski oddaji o CII je nji-
hov agent iz BIH komentiral, da
padca komunizma pred pad-
cem berlinskega zidu nihče ni
predvideval. Govori se, da so
frančiškani nagovorili otroke,
kaj naj govorijo. Če bi to bilo
res, potem so bili patri bolje in-
formirani od CIE! Prav tako leta
1981 nihče ni verjel, kaj se bo
čez nekaj let dogajalo v BIH –
da bo umrlo 100.000 ljudi.
Med hercegovskimi frančiškani
je v tem času mir in tišina. Do-
kler Kongregacija za verski
nauk ne da izjave, bodo tiho.
Pater Jozo Zovko pravi, da ima
marsikaj povedati o Medžugor-
ju, samo naj svoje stališče naj-
prej povesta papež in Kongrega-
cija. Frančiškani so tam stalno
'pod udarom' novinarjev z vse-
ga sveta. Medžugorje je postalo
'vroča tema', izjavljajo tam-
kajšnji frančiškani, p. Jozo Zov-
ko pa: “'Treba je imeti malo po-
trpljenja, da se vse pomiri, po-
tem pa bom tudi jaz povedal
svojo resnico. Cerkveni vrh je
treba poslušati'”!
Ambrož Kodelja
  nedeljo, 19. t. m., je sveti
oče Frančišek kljub nez-
nosni vročini nagovoril
množico vernikov na Trgu sv. Pe-
tra v Vatikanu: “Dragi bratje in
sestre, dober dan. Vidim, da ste
kljub tej vročini zelo
pogumni. Današnji
evangelij nam pove,
da so se apostoli po
izkušnji poslanstva
vrnili zadovoljni, a
tudi utrujeni. In Je-
zus poln razumevan-
ja jim želi dati nekaj
časa za oddih, zato
jih pelje same zase na
samoten kraj, da bi si
lahko malo odpočili
V (prim. Mr 6,31). 'Mnogi pa so jihvideli, da odhajajo in so razume-li … in so prišli pred njimi' (v.
32). Za ta trenutek pa nam evan-
gelist poda z izredno zgoščeno-
stjo podobo Jezusa, če tako
rečemo, fotografira njegove
oči ter razbere občutje nje-
govega srca, tako pravi
evangelist: 'Ko se je izkrcal,
je zagledal veliko množico.
Zasmilili so se mu, ker so
bili kakor ovce, ki nimajo
pastirja, in jih je začel učiti
mnogo stvari' (v. 34) ”.
Tako je papež Frančišek predsta-
vil nedeljski evangelij.
“Vzemimo tri glagole iz te tako
nagovarjajoče 'fotografije': vide-
ti, imeti sočutje, poučevati. Ime-
nujemo jih lahko glagoli
Pastirja. Videti, imeti
sočutje, poučevati. Prvi in
drugi sta v Jezusovi drži
vedno skupaj, saj njegov
pogled ni pogled sociolo-
ga ali fotoreporterja, ker
vedno gleda z očmi srca.
Ta dva glagola, videti, ime-
ti sočutje, predstavita Jezu-
sa kot Dobrega Pastirja.
Njegovo sočutje pa ni sa-
mo človeško občutenje,
ampak je ganjenost Mesije, v ka-
terem je Božja nežnost postala
meso. In iz tega sočutja se porodi
Jezusova želja, da bi nahranil
množico s kruhom svoje Besede,
da bi jim poučeval Božjo Bese-
do”; je še dejal sveti oče, ki se je
vsem zahvalil tudi za apostolsko
potovanje v Južno Ameriko.
“Gospoda sem prosil, da bi me
vodil Duh Jezusa, Dobrega Pa-
stirja med apostolskim potovan-
jem, ki sem ga opravil pred nekaj
dnevi v Latinski Ameriki, in mi
dovolil, da sem lahko obiskal Ek-
vador, Bolivijo in Paragvaj. Iz
vsega srca se Bogu zahvaljujem
za ta dar. Zahvaljujem se ljud-
stvom teh držav za topel in go-
stoljuben sprejem”, je povedal
sveti oče, ki je še dodal, da ima
“latinskoameriška celina veliko
človeških in duhovnih zalog,
ohranja krščanske vrednote, ki
so tam globoko zakoreninjene,
preživlja pa tudi hude družbene
in ekonomske probleme”.
Velika množica kljub neznosni vročini 
Papež Frančišek: “Videti,
imeti sočutje, poučevati!”
  to petnajst romarjev iz
pordenonske pokrajine (iz
9 župnij, iz 14 vasi in mest
skupno s 5 duhovniki) se je 4.
julija odpravilo na Sv. Višarje,
Marijino svetišče, ki čez 650 let
povezuje ljudi na križišču med
germanskim, romanskim in
slovanskim svetom. “Vodil nas
je izjemen ambasador, blaženi
Marko iz Aviana”, je zapisal v
poročilu vodja Odbora za kano-
nizacijo furlanskega kapucina
(1631-1699) Walter Arzaretti.
Pred tremi stoletji je p. Marko
hodil po tej zemlji v frančiškan-
skem duhu in s papeževim na-
S ročilom, naj spodbuja mir indobro. Leta 1683 je redovnikpred vrati Dunaja veliko pripo-
mogel k temu, da je evropska
vojska ustavila Turke. Pred sto
leti se je na tej zemlji ponovila
še ena katastrofa, ki je globoko
ranila Evropo in občestvo med
narodi, in to še posebej na
naših mejah. Danes moramo z
novo močjo spet moliti za mir
v svetu. S to željo so romarji v
organizaciji omenjenega odbo-
ra v začetku julija stopili na pot:
z zaupanjem so molili Kraljico
miru na Svetih Višarjah, ki je
tudi Kraljica Evrope, in hkrati
apostola evropskih narodov, p.
Marka, ki je ob obleganju Du-
naja pred več kot 330 leti takole
molil: “Oddalji ljudstva, ki
hočejo vojno. Ne maramo dru-
gega, če ne mir”.
Tako so 4. julija molili sredi ti-
sočglave množice na romanju
treh ljudstev na Sv. Višarjah, ki
so se ga udeležili ljudje iz naše
dežele, Slovenije in Koroške.
Večjezično mašo so spremljali
iz knjižice, v kateri je bil tudi
kartonček z molitvijo “apostola
miru” in “spodbujevalca miru
med evropskimi narodi” v treh
jezikih. Sv. Janez Pavel II. ga je
imenoval tudi “razoroženi pre-
rok Božjega usmiljenja”; to je
resnično svetnik za naš čas in
za bližnje izredno sveto leto
usmiljenja.
Pordenonski romarji so se nato
spustili do Žabnic, v Kanalsko
dolino, ki so jo do leta 1918 pod
cesarstvom naseljevali Avstrijci
in Slovenci. Razmislek o
krščanskih vrednotah miru in
občestva med narodi so popol-
dne nadaljevali - na izrecno žel-
jo Odbora - ob 100-letnici vojne
na drugi strani meje. Ganjeni
so se peš povzpeli s kobariškega
trga do spomenika padlim v 
“nesmiselni moriji”. Molili so
za večni mir števil-
nih mladih žrtev, v
tišini razmišljali o
“nesmiselnosti voj-
ne”, kot je jasno de-
jel papež Frančišek
13. septembra lani
pri maši v Redipulji.
Pot je peljala romar-
je vzdolž čudovite
Soče mimo Tolmi-
na, Mosta na Soči in
Kanala: misel je spet
šla na papeževe be-
sede iz zadnje enci-
klike, naj varujemo
stvarstvo, Božje delo. Sto pet-
najst romarjev je tako dospelo
do Oslavja na poti iz Gorice v
Brda, kjer uživa večni mir 50 ti-
soč padlih v isti vojni. Spet so
po priprošnji blaženega Marka
evropskega molili, da bi Bog po-
delil “istega duha vere, bratske
ljubezni, sloge in miru”.
115 pordenonskih vernikov na poti v duhu bl. Marka iz Aviana
S prošnjo za mir na Sv. Višarjah, 
v Kobaridu in na Oslavju
Goriška23. julija 20156
  Novo življenje najlepše renesančne vile v Sloveniji, bisera slovenske kulturne dediščine
“Velik dan za Brda”: novo kulturno, družbeno in
kongresno središče odpira vrata svetu
VILA VIPOLŽE 
  alokdo morda ve, da je
v Vipolžah, briški vasi-
ci ob državni meji, sre-
di zelenih vinskih gričev rene-
sančna beneška vila s parkom,
edini primer italijanske manieri-
stične arhitekture na Sloven-
skem. Grad, od koder se odpira
čudovit razgled na briške griče,
je bil ves povojni čas v bistvu za-
puščen. Po temeljiti obnovi zu-
nanjosti in notranjosti je prejšnji
teden zaživel v vsem svojem
blišču in je sedaj lahko v ponos
Bricem, bližnjim zamejcem in
vsem Slovencem.
V petek, 17. julija, je bila v Vili
Vipolže slavnostno podpisana
pogodba o upravljanju kulturne-
ga objekta, ki velja za spomenik
državnega pomena. Občini Brda
in Zavodu za turizem, kulturo,
mladino in šport Brda je popol-
noma prenovljeno vilo predalo
v petletno upravljanje - z možno-
stjo podaljšanja - Ministrstvo za
kulturo. Obnova je bila v celoti
omogočena in izvršena z evrop-
skimi sredstvi. Delovanje Vile bo
sprva nekoliko obremenilo pro-
račun Občine Brda, vendar, kot
je poudaril župan Franc Mužič,
ki si je skoraj 20 let prizadeval za
obnovo gradu, bodo vse aktivno-
sti usmerjene v čimprejšnjo fi-
nančno osamosvojitev objekta.
Vila Vipolže je danes vrhunsko
opremljena z najsodobnejšo teh-
nologijo; lahko se pohvali s kon-
gresno dvorano, multikulturnim
središčem, kavarno, restavracijo
z obokano vinsko kletjo, kuhinjo
in banketno sobo. V drugem
nadstropju so elegantno oprem-
ljeni štirje apartmaji in dve suiti.
Stavba je primerna za poročna
slavja, poslovna druženja, proto-
kolarna srečanja, kulturne
večere ali zasebne zabave. V Vili
naj bi odprli tudi Center za za-
mejce in Slovence po svetu, v ka-
terem bi združili vsebine, ki so
razkropljene po raznih ustano-
vah po vsej Sloveniji. Tako bosta
v Vili glavna pisarna in arhiv
centra, dogovori pa potekajo tu-
di glede morebitne knjižnice, so
povedali.
To je dan, ko se Gradnikove 'zla-
te lestve' res vzpenjajo v nebo, je
bilo povedano prejšnji petek
pred svečanim podpisom v lepi
dvorani v prvem nadstropju, ki
mu je beneška gospoda pravila
“piano nobile”. Ministrica za
kulturo mag. Julijana Bizjak Mla-
kar je povedala, da so na mini-
strstvu “izredno veseli, da jim je
uspelo ta projekt uresničiti, da
sedaj tečejo postopki njegove re-
vitalizacije v smislu napolnitve z
M
ustreznimi vsebina-
mi”. Vila bo predana
kulturnemu turizmu:
ta v Sloveniji še ni
zaživel v ustrezni meri,
naše bogate kulturne
dediščine ne izko-
riščamo dovolj. V ta na-
men so najprej potreb-
na določena sredstva,
da lahko kulturno de-
diščino obudimo, revi-
taliziramo. Župani se te
dediščine zelo dobro
zavedajo, je še dejala
ministrica, ki je dodala, da je v
Sloveniji še ogromno biserov, ki
bi jih bilo vredno obuditi. “Za
polno življenje Vile bo potrebno
narediti še veliko korakov, ven-
dar tukaj smo vam na razpolago,
da bomo z roko v roki skrbeli za
to, da bo ta objekt živel”. Po-
membno je, da se zavedamo kul-
turne dediščine in svojih kore-
nin, saj “to nam daje identiteto
in narodni ponos, da smo Slo-
venci”.
“Za Brda je to velik dan”, je vid-
no zadovoljen dejal župan
Občine Brda Franc Mužič. “Za-
me je tudi ganljiv dan, saj vem,
kako smo začeli s tem projek-
tom”. Ob nastanku občine so
vprašanja urbanizma, gradbe-
ništva in kulturne dediščine zau-
pali arhitektu Izidorju Simčiču;
“čeprav je občina izrazito kme-
tijsko področje, se je zavedala
svoje odgovornosti”. Arhitekt je
opozoril na Grad Dobrovo, na
srednjeveško vasico Šmartno in
vipolški grad. Nujno je bilo v
kratkem sanirati vsaj streho, da
ne bi nastala ruševina, je dejal
župan. “Takratni minister za kul-
turo je imel posluh in je dal 15
milijonov tolarjev” za najnuj-
nejša dela v pričakovanju na
sredstva za celovito obnovo.
Mužič se je iskreno zahvalil mi-
nistrstvu za angažiranje; ekipa je
spremljala vsak korak in naredila
veliko delo. Obljubili so, da bo
objekt s svojo vsebino čim prej
finančno samostojen. Posebno
vlogo lahko ima tudi zato, ker
leži na etnični meji slovenstva.
Vila z okolico je zdaj “čudovito
končana. Vsak, ki si jo ogleda,
čestita za obnovo. Na nas je, da
ji damo prave vsebine”. Pristojne
službe so že pripravile določene
projekte, iščejo pa tudi ustanove,
ki bi se vselile v grad. “Pogovori
tečejo z ministrstvom za zamejce
po svetu”, morda bi v Vipolže
lahko prenesli nekak sedež.
Možen bi bil tudi “nekak mu-
zejček na tematiko Slovencev v
zamejstvu in po svetu, saj smo tu
neposredno ob meji”. S preno-
vljenim objektom “se bomo po-
našali ne samo Brici, ampak tudi
Goričani, Primorci in cela Slove-
nija je lahko ponosna nanj”.
Direktorica Zavoda za turizem,
kulturo, mladino in šport Brda
Tina Novak Samec je povedala,
da je Vila “naš briški in vseslo-
venski ponos”. Zanjo bodo
skrbeli “z vso odgovornostjo in
predanostjo”. Nihče v Sloveniji
nima “toliko sladkega na kupu
kot prav Brda”. Vsi nekdanji la-
stniki dvorca izpred stoletij “bi
bili ponosni, ko bi videli, v
kakšnem sijaju prevzemamo da-
nes v Občini Brda pod okrilje na-
jlepšo slovensko renesančno vi-
lo”. Slovanska, romanska in ger-
manska ljudstva so jo zaznamo-
vala; “ta svetovljanski pridih si
bomo na svoj način, z veliko
briške topline, kot le mi znamo,
prizadevali ohraniti še naprej”.
Z veseljem bodo skrbeli za oživi-
tev pomembnega kulturnega
spomenika državnega pomena.
Objekt bodo v največji meri
vključevali v turistično ponud-
bo, “da se bo glas o Vili Vipolže
razširil daleč preko Brd, Goriške
regije in Slovenije”. Imajo vse,
“kar potrebuje sodoben kongre-
sni, kulturni in izobraževalni tu-
rizem”. Lokacija je dostopna,
ravno prav oddaljena od vrveža;
imajo “odlično ponudbo dožive-
tij in enogastronomije”, “gostol-
jubno in romantično ozračje,
imamo najboljša vina na svetu,
imamo torej čisto vse”. Vsak do-
godek tukaj bo “edinstven”!
Po slavnostnem podpisu pogod-
be si je ministrica Julijana Bizjak
Mlakar skupno z drugimi visoki-
mi gosti in krajevnimi upravitelji
ogledala prostore Vile, ki se lah-
ko ponaša tudi s kotičkom v dru-
gem nadstropju, kjer je ohranje-
nih nekaj renesančnih fresk.
Uradno odprtje Vile Vipolže naj
bi bilo v oktobru, s slavnostnim
podpisom pa je zaživela spletna
stran www. vilavipolze. eu.
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
ZDRUŽENJE KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE, NAŠ PRAPOR
s prispevkom FUNDACIJE CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA, 
pod pokroviteljstvom GORIŠKE OBČINE in v sodelovanju s TURISTIČNIM
DRUŠTVOM SOLKAN, CRASG, RIRDS IN GRS ISONZO
vabijo na odprtje razstave
VOJNA JE UNIČILA VSE ...
PEVMA, OSLAVJE, ŠTMAVER, SOLKAN 
1915-1918
100 LET POZNEJE
Športno-kulturni center Pevma-Štmaver-Oslavje 
v petek, 24. julija 2015, ob 19. uri
PROGRAM: pozdravni nagovori, predstavitev razstave
(zgodovinar Vili Prinčič), MPZ Štmaver (zborovodja Nadja
Kovic), glasbena skupina Kitare za dušo - KD Slavec (Solkan).
Razstava bo odprta od 23. do 26. julija ves dan in od 27. julija do 2. avgusta 
od 17. do 19. ure in do konca decembra 2015 po dogovoru. 
Od 23. do 26. julija bodo v športno-kulturnem središču v Pevmi
praznovali vaško zavetnico sveto Ano. Prireditve organizirata
združenje Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje in Naš prapor
pod pokroviteljstvom goriške občine, s prispevkom Fundacije
Cassa di risparmio di Gorizia, v sodelovanju s TD Solkan, CRASG,
Rezbarsko-intarzijsko in restavratorskim društvom Solkan, župnijo
sv. Mavra in Silvestra ter z Združenjem pridelovalcev rebule z
Oslavja.
V četrtek, 23. julija 2015, se bo ob 19. uri začel turnir v odbojki 3
proti 3, 5. memorial David Sossou. V petek, 24. julija, bo ob 19. uri
odprtje razstave “Vojna je uničila vse”, posvečene prvi svetovni
vojni v Pevmi, na Oslavju, v Štmavru in Solkanu; nastopili bodo
Moški pevski zbor Štmaver, ki ga vodi Nadja Kovic, glasbena
skupina Kitare za dušo in KD Slavec iz Solkana; ob 21. uri bo ples
s skupino Pikapolonica, special guests The 222 top. V soboto, 25.
julija, bo ob 20.30 ples z ansamblom Happy day. V nedeljo, 26.
julija, bo ob 9. uri maša s procesijo, ob 11. uri razstava, ogled slik
in nagrajevanje natečaja “V domačem vrtu cvetijo”. Vse dni bodo
odprti kioski z jedmi na žaru in pijačo. Razstava bo na ogled od
23. do 26. julija ves dan, od 27. julija do 2. avgusta med 17. in 19.
uro, do konca decembra 2015 pa po dogovoru.
Pevma / Praznik svete AnePoznorenesančna vila vvzhodnem delu vasi odseva
zgodovino življenja na stičišču
treh svetov in kultur. Sprva je
bila lovski dvorec goriških
grofov, prvič omenjena leta
1170, zanjo so skrbeli
gospodje Wipelsach, po
katerih sta grad in vas dobila
ime. V beneško-gradiščanskih
vojnah, leta 1510, je bil stari grad, tedaj v posesti družine Della
Torre, zelo poškodovan, zato so se odločili za gradnjo novega. V 16.
in 17. stoletju je dvorec doživel vojno med cesarji in Benečani. Ti so
ga v prvi polovici 17. stoletja predelali v imenitno renesančno vilo
pravokotne oblike z dvema prislonjenima oglatima stolpičema in z
beneškim okrasjem. Lastnikom (med temi so bili še plemiči rodbin
Herberstein, Attems in Teuffenbach) je služila kot poletna rezidenca
s parkom, ki ga je krasil baročni vodnjak. Ob vili se še danes
vzpenjajo v nebo večstoletne orjaške ciprese, najstarejše rastoče
na Slovenskem in med najstarejšimi v Evropi. Med prvo svetovno
vojno je vila služila kot vojaška bolnišnica, po požaru 1948 so jo za
silo obnovili in uporabljali kot gospodarsko poslopje. Nato je dolga
leta prazna in zanemarjena propadala. Končno je spet zaživela.
Iz zgodovine gradu Vipolže
Župan Občine Brda Franc Mužič je za
bralce Novega glasa povedal, da se je že
pogovarjal s Sergijem Pelhanom,
predsednikom združenja Slovenska
izseljenska matica, o možnosti, da bi se
v Vili Vipolže našel tudi prostor za
Slovence v zamejstvu in po svetu. “O tem
smo seznanili tudi ministra za Slovence
v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca.
Tudi on je nad tem navdušen. Glede na to, da smo tu na državni
in etnični meji, je tudi ministrica za kulturo prepričana, da bi
bilo to več kot smiselno. Prepričan sem, da se bo to tudi zgodilo,
da bo to dalo tudi dodatno težo in vsebino objektu. Delati
moramo na tem, da bomo dobili še kako tako zadevo, potem
pa jih bomo z občasnimi prireditvami in dogodki še dopolnili”.
Konkretni pogovori naj bi stekli po dopustu, je še dejal župan,
ki je izrazil upanje, da bi se kaj zgodilo že v jesenskem času.
Mužič: prostor tudi za rojake po svetu
Prenovljena Vila Vipolže (foto dpd)
Kongresna dvorana
Detajl ene od fresk
Župan F. Mužič, ministrica J. Bizjak Mlakar in T. Novak Samec
Goriška 23. julija 2015 7
  Alenka Puhar na srečanju pod lipami
Strastna raziskovalka o zamolčanih
temah in stanju duha na Slovenskem
KC LOJZE BRATUŽ 
  asnikarka, publicistka,
prevajalka, aktivistka na
področju človekovih pra-
vic in strastna raziskovalka Alen-
ka Puhar je na “srečanju pod li-
pami” v Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici že bila konec ok-
tobra 2013, ko je predstavila An-
dreja Aplenca. Dne 16. julija letos
se je vrnila za večer, posvečen
njej, in na dvorišču pod deh-
tečimi zelenimi krošnjami s svo-
jim pripovedovanjem ponudila
številnemu zbranemu občinstvu
nepozaben večer.
Z izobraženko, eno najbolj pro-
dornih in nadarjevnih novinark
svoje generacije ter protagonistk
slovenske demokratizacije in osa-
mosvojitve, se je tokrat pogovar-
jal dolgoletni znanec in prijatelj
iz Tržaške, Ivo Jevnikar, odgovor-
ni urednik časnikarskega oddelka
deželnega sedeža Rai. Rodila se je
partizanskim staršem, delala je v
časopisni hiši Delo, in vendar se
je znašla med znanilci slovenske
pomladi, je dejal časnikar. UDBA
je januarja 1985 o njej zapisala,
da se je leto prej uveljavila kot
“osrednja osebnost v strukturi
meščanske desnice”. Izstopala je
“zaradi svoje agresivnosti in so-
vražnosti”, uveljavila se je kot
“pobudnik in gonilna sila skoraj
vseh solidarnostnih akcij
meščanske desnice v Sloveniji”.
Alenka Puhar je povedala, da se
ni nikdar imela za “zelo vodilno
in pomembno osebo”, zelo pa je
“jezna in užaljena zaradi kvalifi-
kacije meščanske desničarke”, saj
“sama sebe ne bi nikdar opisala
kot desničarko”. Je “huda na-
sprotnica tega tipa zmerjanja v
Sloveniji”. Nasprotuje temu, da
se še danes “nekritično in slepo
ponavljajo etikete, ki si jih je iz-
mislila politična policija marksi-
stične ali kvazimarksistične ko-
munistične partije”. V Sloveniji
“so vsi še vedno popolnoma
srečni, da lahko opravljajo s ka-
tegorialnim aparatom, ki si ga je
izmislila UDBA s svojimi dvom-
Č ljivimi intelektualni-mi sposobnostmi”.Alenka Puhar je “ved-
no živela, poleg
službenega življenja,
neko postransko
življenje”. Orwell
1984 je njen prvi
knjižni prevod, ki je
po zaslugi Mire Mihe-
lič izšel pri Mladinski
knjigi, drugače je ve-
liko prevajala za razne
revije. “Ta knjiga je
uživala neko tiho sla-
vo”, o njej ni bilo nik-
dar nobene tiskovne
konference. Poskusila
je prevesti še kakšno drugo knji-
go, toda “v hiši Delo je bilo mar-
sikaj, kar je počenjala, nesprejem-
ljivo”.
V druščini Nove revije se je znašla
“iz obupa in iz čistega veselja”. Iz
obupa nad tem, ker ji je bilo
skrajno mučno biti novinarka v
tistem svetu; ko je slišala, da se
pripravlja Nova revija, se je takoj
naročila in “spremljala iz ozadja
ta strahoviti boj za to, da bi ta re-
vija smela izhajati”. Sem in tja je
kot urednica Sobotne priloge kaj
malega naredila, da bi prej izšla,
kar se ji je potem maščevalo, saj
so jo odstavili … Nova revija je res
ponudila nove možnosti,
vzhičenje, da je človek lahko kaj
avtentičnega svobodno napisal
in da je kdo to lahko prebral: to
je bil velik dogodek. Z veseljem
je začela zahajati na Novo revijo
in pisati kaj takega, česar v službi
ne bi objavili. V tistem krogu so
potekale zelo zanimive debate,
drug drugega so spodbujali.
Kot aktivistka je sodelovala pri ra-
zličnih akcijah, podpisovala pe-
ticije, zbirala podpise za najra-
zličnejše zadeve in v obrambo ra-
zličnih stvari. V 80. letih je bilo
več poskusov, da bi organizirali
kakšen odbor za obrambo člove-
kovih pravic. Ko so zaprli četve-
rico, so zato bile razne skupine že
pripravljene v nizkem startu.
Ustanavljanje Odbora za obram-
bo človekovih pravic je zato bilo
“čez noč vzpostavljeno in zagna-
no, delali smo 120 na uro in v
enem letu marsikaj spremenili”.
A že po enem letu je prihajalo do
razhajanj. Ko so si izborili pravico
do strankarskega pluralizma, do
svobodnih volitev, so se stranke
opredeljevale, začeli so se prepiri,
ker so si morale izdelati poglede
na najrazličnejše zadeve. V tem
procesu je Alenka Puhar kmalu
ugotovila, da za politiko nima
nobenega pravega veselja, in je
odklonila možnost, da bi kandi-
dirala za katero koli pomembno
funkcijo. “Vem, da za to nimam
talenta in veselja in pika”. To ni
njen svet, “ker imam zelo malo
mačjega v svojem karakterju”.
Kot svobodnomisleča intelek-
tualka in publicistka pa je ves čas
spremljala dogajanje in ga tudi
kritično komentirala.
Kaj se je zgodilo z našim naro-
dom v zadnjih 30 letih, jo je
vprašal Jevnikar. V 80. letih je bil
“fenomenalen in fantastičen za-
gon, poln izjemnih dosežkov v
sorazmerno kratkem času”, je de-
jala gostja. Potem so se zgodile
svobodne volitve, na katerih se je
izkazalo, da je pravzaprav za veli-
ke spremembe samo polovica
Slovencev, medtem ko druga po-
lovica ne bi veliko spreminjala.
Nato je dobila oblast v roke vla-
da, “ki se je trudila biti zelo kon-
ciliantna”. Vse drznejše poteze je
zavračala, ker se je bala, kakšna
bo usoda naroda v izločevanju iz
Jugoslavije. “Ta strah je bil neiz-
meren”. Tudi po tem se je poka-
zalo, da so v Demosovi vladi v
nekaterih bistvenih stvareh ob-
stajala tako različna mnenja, da
so se sklenili enostavno razpustiti
in so predali oblast LDS-u, ki je
bil pač “malo mlajša in predela-
na varianta Komunistične parti-
je”. Poskrbel je predvsem za to,
da bi se komunističnim mladin-
cem in starim komunistom do-
bro godilo. In se jim je. Prišlo je
do vladavine, kjer je večstrankar-
ski sistem sicer formalno priz-
nan, toda vsi, ki niso v 'pravih'
strankah, so avtomatično sumlji-
vi, vredni prezira in pregona. “Ti
ljudje so imeli v rokah večino in-
dustrije, banke, finančne vzvode,
tisk”…
Na goriškem večeru je Alenka Pu-
har, na moderatorjevo prošnjo,
povedala marsikaj zanimive-
ga, tudi kakšno anekdoto, o
nekaterih zamolčanih likih
naše preteklosti in polprete-
klosti ter o nekaterih mar-
kantnih osebnostih, s kate-
rimi je imela tako ali dru-
gače opraviti. Začela je z An-
gelo Vode, “žensko s pleme-
nitim značajem”, aktivistko
in publicistko, ki jo je dole-
tela grozna usoda. Alenka
Puhar, ki se ima za njeno
“posvojeno vnukinjo”, je
uredila in objavila njene spomi-
ne. Manj odmevni, a vseeno za-
nimivi so spomini in pričevanja
Anice Lokar, doma iz Ajdovščine.
Z Zoranom Musičem se je Puhar-
jeva srečala po goriški razstavi, ki
jo je res prevzela.
/ str. 15
DD
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž
in Krožek za družbena
vprašanja Anton Gregorčič
vabita na Srečanje pod lipami,
ki bo v četrtek, 23. julija 2015.
O temi Slovenstvo pod
Višarjami bodo spregovorili
ukovška kulturna delavka Anna
Wedam, ukovški zborovodja
Osvaldo Errath, Žabničanka
Maria Moschitz in oški časnikar
Luciano Lister. Večer bo vodil
dr. Bernard Špacapan in bo
potekal v zunanjih prostorih pri
Kulturnem centru Lojzeta
Bratuža s pričetkom ob 20.30.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča članom in prijateljem,
da bo v ponedeljek, 27. julija,
ob 18. uri predavala o srčnih
boleznih dr. Irena Tavčar v
Gorici, v Tumovi dvorani v KB
Centru, korzo Verdi 51. Toplo
vabljeni.
Feiglova knjižnica je  v
poletnem času, od 29. junija
do 28. avgusta, odpr ta po
naslednjem urniku: pon., sre.,
pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.:
od 11. do 19. ure. Zaprta bo od
10. do 14. avgusta 2015.
Mladinski dom vabi otroke od
10. do 14. leta na pripravo na
šolo: ŠOLA ZA ŠALO (1. - 11.
september), UVOD V SREDNJO
(7. -  11. september) .
Informacije na tel .  0481-
280857, 366-6861441, e-
mail: mladinskidom@libero. it
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča udeležencem piknika
z izletom v Pesariis, da bo prvi
avtobus odpeljal ob 7. uri v
soboto, 1. avgusta, s trga
Medaglie d'oro-z Goriščka, nato
s postanki  pr i  vagi  pr i
pevmskem mostu, v Podgori pri
telovadnici, v Štandrežu pri
lekarni in na Pilošču. Drugi
avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz
Jamelj ,  Doberdoba in s
postanki  na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in lekarni
ter v Štandrežu na Pilošču.
Organizator j i  pr iporočajo
točnost. Prostih je še nekaj
mest.
Pisarna svetovalcev za delo
išče vestnega kandidata/ko za
upravljanje osebja in vodenje
plač. Zaželena je najmanj
dvoletna izkušnja v tem
sektorju. Zahteva se znanje
slovenskega in angleškega
jezika ter uporabe računalnika.
Življenjepis pošljite na mail:
info@consulenzelavoro. it
Prispevke za Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di Civi-
dale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036
225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Ko-
mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Male oglase bomo objavili
prihodnjič.
Čestitke
V sredo, 15. julija, je Liza Terčič
diplomirala iz političnih ved, v
petek, 17. julija, pa je Elija
Muzič zaključil študij kemije. Iz
srca jima čestitajo in želijo še
veliko uspehov člani in prijatelji
društva Sedej in števerjansko
župnijsko občestvo.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 24.7.2015 do 30.7.2015)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz;  za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 24. julija (v studiu Niko
Klanjšček):  Zvočni  zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 25. julija (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v slovenščini ter v
benečanskem in rezijanskem
narečju.
Nedelja, 26. julija (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 27. julija (v studiu
Andrej Baucon): V poletje z
narodno-zabavno in zabavno
glasbo - Novice iz Slovenije -
Humor.
Torek, 28. julija (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki  v  našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 29. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Malo sol i  za okus I I .  del
(ponovitev) - Izbor melodij.
Četr tek, 30. juli ja (v  studiu
Andrej Baucon): V poletje z
vročo lahko glasbo -
Zanimivosti iz sveta glasbe,
filma in britanskega dvora -
Humor.
14. julija je na videmski 
univerzi z odliko 
in pohvalo magistriral
ALBERT VONČINA
Iskreno mu čestitajo 
SESTRA, STARŠI 
IN VSI DOMAČI
V sklopu festivala “My si razumim ...”
Tudi Veseljaki pod taktirko
japonskega dirigenta
  onec tedna smo lahko v
naselju Portopiccolo v
devinsko-nabrežinski
občini, v Gradežu in v Ronkah
prisluhnili trem koncertom, ki
so nastali v sklopu Mednarod-
nega festivala otrok “My si ra-
zumim... ”; sedmo leto ga je
organizirala glasbena šola iz
Prage Huedbni akademie, ki jo
vodi ravnateljica Pavla Zumro-
va. Otroci in mladi slovenskih
zborov Neokortex, Igo Gru-
den, Anakrousis in Veseljaki iz
Doberdoba so pristopili k pro-
K jektu in so pod vodstvom ja-ponskega dirigenta ChukeijaIwasakija zapeli niz svetovno
znanih klasičnih in modernih
skladb oz. pesmi s koreograf-
skimi vložki baletk iz naše
dežele in iz Prage ter z izred-
nim sodelovanjem solistov iz
Italije, Moldavije, Češke in
Konga.
Celoten program treh koncer-
tov, ki so potekali pod pokro-
viteljstvom senata in mini-
strstva za šolstvo, kulturo in
šport Republike Češke, so
spremljali tudi dva češka sena-
torja Oberfalzer in Cunek ter
predstavnik češke ambasade
Hirsch.
Na sliki: Veseljaki z japonskim
dirigentom Chukejem Iwasa-
kijem in ravnateljico glasbene
šole iz Prage Pavlo Zumrovo
Ivo Jevnikar in Alenka Puhar
Kultura23. julija 20158
  aj še zadnjič pogledamo, kaj se
je dogajalo na mavhinjskem
trgu v začetku julija, ko se je
bližal konec festivalskih dni in so igral-
ci nastopajočih skupin
že ugibali, ali bodo
morda med letošnjimi
zmagovalci ali pa se bo-
do morali za nagrado še
bolj potruditi, izboljšati
odrski nastop ter še bolj
izpiliti svoje odrsko
znanje in izostriti prika-
zano uprizoritev. Naj
spomnimo, da je v ka-
tegoriji odraslih dram-
skih skupin zasedlo
prvo mesto Beneško
gledališče s predstavo v
sočnem benečanskem
narečju Osan žensk v
dinamični, sveži režiji
Danijela Malalana.
Tekst Roberta Thomasa
je bleščeče priredila Ma-
rina Cernetig, glavni “motor” skupine.
Petek, 3. julija 2015
Da ima življenje svetlo stran, so v istoi-
menski lepljenki, sestavljeni iz več pri-
zorov, znanega igralca, režiserja in ani-
matorja Stena Vilarja z vedrim nasto-
pom, prepredenim s petjem in plesom,
pa tudi humornimi utrinki, tudi v obli-
ki smešnic, zatrjevali igralci Srednješol-
ske skupine Jaka Štoka, podmladka Slo-
venskega dramskega društva Ja-
ka Štoka. Pod vodstvom Elene
Husu, ki je letos podpisala kar
nekaj režij in gotovo v to gleda-
liško dejavnost vložila veliko za-
nosa, je šest najstniških igralcev,
od katerih bi sicer morala zahte-
vati več discipliniranosti v ob-
vladanju teksta in odrskega pro-
stora, pa tudi sama igri dati več
dinamičnosti, z Vilarjevim kri-
tičnim pogledom na današnjo
družbo in navade v njej, izpove-
dalo, kako zelo smo odvisni od
televizije, ki pogojuje naše
mišljenje in sploh življenjski
slog. Zaradi nje zanemarjamo
prijateljstva, sprehode v naravo,
ki nam postaja zmeraj bolj tuja,
družino, medsebojne odnose. Kar je pa
najslabše, “ta štirioglata škatla” kroji
naše misli, nas poneumlja. Proti vsemu
temu se moramo upreti, pogledati
življenje z njegove lepe strani in z opti-
mizmom nadaljevati pot, kot z vedrino
priporočajo songi, zapeti na glasbeno
podlago Iztoka Cergola. Čeprav spada
predstava v otroško kategorijo, se njena
vsebina pravzaprav bolj obrača na
odrasle in jih vabi k razmisleku.
Za to uprizoritvijo, ki je pod veliki šotor
priklicala precejšnje število rosno mla-
dih gledalcev, je bila na vrsti prva pred-
stava v mladinski kategoriji. Mladinska
dramska skupina Tamara Petaros, ki de-
luje v Društvu Finžgarjev dom, je odi-
grala Večerjo s presenečenjem. Tekst je
napisala in predstavo, ki bi glede na
žanrsko obarvanost zahtevala malce
več napetosti in razgibanosti, tudi
zrežirala zavzeta mentorica skupine
Manica Maver, ki vlaga v gledališko de-
lo z odraščajočimi igralci veliko truda
in je pri tem zelo pazljiva na jezik in na
to, da je izgovarjava nastopajočih čim
bolj pravilna in jasna. Po ustaljenem
vzorcu stereotipnih detektivk, kjer se
navadno umor zgodi, ko zmanjka elek-
trični tok, se tudi v tej predstavi zgodi
“zločin”, ko ugasnejo luči, in sicer v re-
stavraciji, kjer so se na večerji srečale
štiri prijateljice iz otroških let, ki se že
dolgo niso videle. Življenjska pot jih je
zanesla v različne kraje. Ena izmed njih
se je bolj odtujila, saj živi v Londonu
in se zelo pohvalno izraža o tem mestu,
v katerem se zmeraj kaj dogaja. V Trstu
pa je, po njenem mnenju, vse bolj
mrtvo. Da bi ovrgle to njeno trditev, ji
dve izmed njih naredita neslano šalo:
hlinita umor prijateljice v stranišču re-
stavracije; s tem je povezanih kup dru-
gih naključij. Vse se seveda srečno
konča, tudi po zaslugi treh najstnikov,
ki se že cel večer motajo po restavraciji
in se gredo detektive ter spravljajo v za-
drego natakarja. Ta lik, ki povezuje ce-
loto, popestreno z glasbo v živo, ki jo
je na klaviature izvajal Matej Gruden
in z njo poudarjal pomembne trenut-
ke, je odigral Boštjan Petaros. Pred
začetkom predstave je številnim gledal-
cem izročil posebno domiseln meni re-
stavracije L’Finz,  (Pri Finžgarju), ki je
prizorišče odrskega dogajanja; v njem
je npr. za predjed “narezek dobre volje,
truda in vztrajnosti”, ki si ga pač mora-
jo naročiti vsi, ki se grejo gledališke
umetnosti.
Petkov večerni program se je na odru
pod oblačnim nebom končal s predsta-
vo Avia cirkus italijanskega
avtorja Camilla Vitticija. Za
potrebe skupine je delo prire-
dila Sanja Hrvatič in pri tej ra-
zličici se nekateri liki izražajo
v kraški narečni
govorici, žal skal-
jeni z italijanskimi
jezikovnimi pri-
mesmi. Predstava,
pri kateri je ritem
tudi zaradi načrto-
vanih pavz, ki naj
bi učinkovale ko-
mično (kar pa je
izredno težko ure-
sničiti!), mestoma
res “moreče”
počasen, čeprav
ga je režiser Alek-
sander Corbatto
skušal razživiti z bolj dina-
mičnim likom stewarda, ki
ga igra Milan Ota, in bolj ali manj “hi-
steričnimi” izpadi nekaterih potnikov.
Dogajanje je namreč postavljeno v trup
letala, ki je zelo staro in že skoraj raz-
padajoče in ga vozi slepi pilot! Iz tega
in iz nelagodja, ki ga občutijo nekateri
potniki, ki so se prvič odločili za poto-
vanje z letalom, izvirajo komični pre-
bliski, ki so izzvali smeh med gledalci.
Ti so tudi tokrat lepo napolnili ma-
vhinjski trg in spet potrdili, da imajo
radi ta festivalska srečanja z ljubiteljski-
mi gledališkimi ustvarjalci ne glede na
kakovost prikazanega.
Sobota, 4. julija 2015
Predzadnji dan 11. Zamejskega festivala
amaterskih dramskih skupin se je v
vročem julijskem večeru – v vasici pod
Grmado je sicer zmeraj bolj prijetno
hladno – začel s komedijo Svakinja da
te kap, ki jo je za skupino z Repentabra
(KD Kraški dom in Razvojno združenje
Repentabor) z lepim odnosom do
vaške stvarnosti sestavila Anja Škabar
in tudi režijsko - resnici na ljubo se je
režija omejila le na prihode in odhode!
- vodila osem nastopajočih. Ti so v
predstavi, ki je
imela značaj
klasične ljud-
ske igre, tudi z
narečno obar-
vanostjo, v ka-
teri se izražajo
nekateri
dramski liki,
ustvarili pri-
stno vaško
ozračje. Sre-
dišče življenja
na vasi je seve-
da vaški trg in
klopca ob
vodnjaku, kjer
so se v nek-
danjih časih srečevali vaščani, da bi si
povedali zadnje novice, zaupali svoje
skrbi, želje, življenjske izkušnje. Med
mladimi so se tu
spletale nove lju-
bezenske zgodbe
… Kot se v takih
veseloigrah spo-
dobi, nastopa tudi
v tej župan, ki
obljublja, da bo
prenovil trg, med-
tem pa se zagleda
v mlado Tino –
vzgojiteljico v
vrtcu (zelo po-
srečeno je ta lik
izoblikovala Petra
Škabar), ki je še
pred nedavnim
prišla v vas iz me-
sta in v vseh zbuja
radovednost zaradi svoje neposredno-
sti, obnašanja, oblačenja, neobremen-
jenosti s predsodki, pa tudi svoje pri-
kupnosti, več kot opazne prisotnosti in
zgovornosti ter želje po novih poznan-
stvih. Županova hči je seveda zgrožena,
ko spozna, da je oče izgubil glavo za Ti-
no, dekle njenih let. A vse se dobro raz-
plete, ko on vzljubi ostarelo, samsko
vaščanko, ki ji je prav Tina pomagala
spremeniti način oblačenja, da je po-
stala povsem drugačna in privlačna. V
Tino pa se je zaljubil fant, čigar sestra
je ravno na tem, da se poroči, in ji je
kar slabo ob misli, da bo prav Tina, ki
se raje kot v kuhinji, kjer je prava polo-
mija, “šeta” po trgovinah na shoppin-
gu, postala njena svakinja!
Občinstvo se je lepo imelo ob sprem-
ljanju predstave, ki je s svojim pristnim
domačim prizvokom - k temu so pri-
pomogle tudi spremljajoče znane na-
rodno-zabavne melodije - ponudila uri-
co prijetnega počutja, in je seveda za-
radi tega toplo zaploskalo osmim na-
stopajočim igralcem.
Tokratni maraton ljubiteljskih gleda-
liških predstav je sklenila
Gledališka skupina Zavoda
Ž. Zois z Državnega teh-
ničnega zavoda Žiga Zois
iz Trsta, ki je uprizorila de-
tektivko Zgodilo se je v vili
ob morju. Na letošnjem fe-
stivalu smo našteli kar ne-
kaj kriminalk, ki se po na-
vadi le zelo poredko poja-
vljajo na naših odrih. S tovrstnim zah-
tevnim žanrom se je spoprijela mlada
Jasmina Gruden (sicer smo na le-
tošnjem festivalu našteli kar nekaj no-
vih “avtorskih” besedil, zdi se, da v za-
mejstvu kar mrgoli tekstopiscev!) in
režijsko tudi vodila svoje vrstnike.
Grudnovo so festivalski gledalci kot
igralko že spoznali v predstavi Studio
Art Ljubezen-
ski in šaljivi
oglasi – al fre-
sco. V mejah
svojega drama-
turškega znan-
ja se je šla pi-
sanja kriminal-
ke in se pri tem
poslužila zelo
uporabnega
dramskega
“elementa”,
dvojčka in nju-
no fizično po-
dobnost, ki
omogoča, da si
zamenjata vlo-
gi oz. v tem primeru brat ubije brata in
želi prevzeti njegovo mesto, a mu na-
kana spodleti po zaslugi radovedne in
detektivsko navdahnjene novinarke –
igra jo prav Jasmina Gruden -, ki raz-
krinka njegov zločin in njegove zle na-
mere. Bogata madame Brigitte Corben
pa tako ostane že četrtič brez moža
(ker mora pač v zapor) in se želi po-
ročiti še petič, a njen ljubljeni
zdravnik jo zaradi vseh teh “svojih
umrlih predhodnikov” ucvre, kar
ga noge nesejo, čim dlje od nje.
Črni humor se pretaka po tej kri-
minalki, ki jo je publika dobro
sprejela in namenila izvajalcem
navdušeno ploskanje.
Kot na vseh dosedanjih festivalih
imajo zasluge za uspeh te
množične manifestacije najprej
izredno delavni člani Športno-kul-
turnega društva Cerovlje - Mavhin-
je, ki mu že veliko let predseduje
Paolo Antonič. Vsak festivalski dan
se je zanje začel že mnogo pred
prvo napovedano predstavo in se
vselej končal pozno v noč, ko so
morali še postoriti vse, kar je bilo
treba. Ker se je to delo ponavljalo
več dni, je bila utrujenost ob koncu
festivala več kot zaznavna, a vseeno
so ohranjali prijazen obraz in
uslužnost, dokler zadnji festivalski
gost ni odšel s trga. Zato kot vsakič
so pravi zmagovalci festivala prav
vsi požrtvovalni in prizadevni člani
društva te male kraške vasi, ki si je
upala iti v to gledališko dogodivščino
in pri tem uspeti ter je zmogla to zah-
tevno prireditev kar najbolje izvesti že
enajstič ob prostovoljnem delu, za ka-
terega so nekateri uporabili celo do-
pust.
Vsem zaslužnim garačem naj gre iskre-
na zahvala in velika spodbuda za na-
prej!
/ konec
Iva Koršič
N
11. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin (4)
Čarobnost gledališke umetnosti 
se je razlila po mavhinjskem trgu
Gledališka skupina zavoda Žiga Zois: Zgodilo se je v vili ob morju
KD Kraški dom in Razvojno združenje
Repentabor: Svakinja da te kap
Odrasla dramska skupina SKD Slovenec Boršt: Avia cirkus
Mladinska dramska skupina Tamara Petaros: Večerja s presenečenjem
Srednješolska skupina Jaka Štoka: Življenje ima svetlo stran
Utrinek s slovesnega podeljevanja nagrad v nedeljo, 5. julija; v ospredju igralec Gomir Lešnjak Gojc
Kultura 23. julija 2015 9
  ezona Glasbene matice, največje
slovenske glasbene šole v Italiji, se
je uradno končala, delovanje usta-
nove pa ne pozna predaha. Kakšne so
novosti, številne in pestre pobude ter
upravljalske težave, smo povprašali rav-
natelja Bogdana Kralja, ki v njej in z njo
neumorno živi.
Končala se je še ena, izredno bogata
sezona Glasbene matice (v nadalje-
vanju GM). Začniva pri dogajanju na
pedagoškem področju.
Kljub vsem težavam finančnega, poli-
tičnega ali prostorskega značaja je bilo
to šolsko leto eno izmed boljših v zgo-
dovini GM, in to tako z vidika kakovosti
kot kvantitete. GM je deželna ustanova,
ki ima svoj sedež v Trstu, a deluje tudi v
Gorici, Špetru in Kanalski dolini. Ob šti-
rih sedežih imamo deset podružnic, na
Goriškem smo, denimo, razširili delo-
vanje še v Dijaškem domu. Število učen-
cev je naraslo na vseh sedežih, na kate-
rih smo prisotni. Letos je šolo obiskova-
lo skoraj 600 učencev pri individualnem
pouku, ob tem jih je bilo še 200 pri sku-
pinskih, obšolskih dejavnostih. Ločevati
moramo namreč delovanje šole ter usta-
nove kot take.
Uspeh številk, a ne samo – kakovost!
Ob ustaljenem pouku na štirih sedežih
izpostavljam v dokaz kakovosti državne
izpite, ki potekajo v konvenciji s konser-
vatorijem Jacopo Tomadini v Vidmu. Sa-
mo junija jih je delalo 27 učencev, ne-
kateri so izdelali tudi z deseticami. So-
delovanje z videmskim konservatorijem
je izredno plodno. Ob tem ne morem
mimo tekmovalnih uspehov, nagrad in
priznanj na državnih in mednarodnih
tekmovanjih. Na državnem tekmovanju
mladih glasbeni-
kov RS Temsig je
naša violinistka
Alida Shahrazad
Igbaria prejela sto-
tico in celo vrsto
priznanj ter kon-
certnih ponudb,
violinistka Sara
Schisa je zasedla
prvo mesto v Za-
grebu in Splitu,
harfistka Paola
Gregorič je prejela
prvo nagrado na
tekmovanju v Tre-
visu, letos sta se
prvič predstavila
brata Max in Vanja
Zuliani. Prvo na-
grado sta odnesla
v Piove di Saccu in Sremski Mitrovici.
Dotakniva se odnosov z bližnjimi
konservatoriji in novosti na področju
javnega priznavanja.
Konvencija z videmskim konservatori-
jem že štiri leta prinaša več pozitivnih
točk: izpiti potekajo v domačem okolju
in v slovenščini: tudi pri izpitu klavirja
že “dober dan” veliko pomeni za
občutek enakopravnosti. S političnega
vidika je pomembno, da so zapisniki iz-
pitov dvojezični. S to akademsko usta-
novo sodelujemo tudi na področju izpo-
polnjevanja in koncertne dejavnosti: v
gosteh smo imeli njihov orkester harf v
sklopu goriške koncertne sezone, pred
dnevi je, denimo, docentka v Vidmu,
harfistka Patrizia Tassini, vodila master
v sklopu Festivala Kras …
Katere so novosti letošnje sezone na
pedagoškem področju v sklopu učnih
načrtov in dogodkov? Začniva na
Tržaškem pri šoli “Marij Kogoj”.
Šola GM ne nudi samo pouka, ampak
skrbi oz. usposablja tudi za nastopanje v
javnosti. Višek smo doživeli ob počastit-
vi Dneva slovenske kulture, in sicer s pri-
reditvijo “Uglaševanje… - Concertan-
do…”, ki je 22. februarja potekala v re-
dutni dvorani opernega gledališča Verdi
v Trstu. Predstavili smo izključno sloven-
sko ustvarjalnost, šest še živečih sklada-
teljev, trije so nas tudi obiskali. Na tem
večeru smo združili glasbo, literaturo in
slikarstvo. Novosti so seveda še številne:
na področju kadrovskega izobraževanja
smo prvič organizirali celoletno klavir-
sko šolo s prof. Sijavushom Gadžijevom,
ki je obravnaval tematike tehnike, kom-
pozicijskih analiz, do predelave zgodo-
vinskih obdobij in same izvedbe. V sklo-
pu Zveze primorskih glasbenih šol so
tečaj spremljali tudi učiteljiščniki iz Ko-
pra, Sežane in drugih sorodnih krajev.
Še druga novost: po dolgih letih smo
uresničili razred kompozicije pod vod-
stvom skladatelja Boja-
na Glavine za učence
višjih letnikov in pro-
fesorje. Odziv je bil ze-
lo dober, tako da smo
skozi štiri mesece izve-
dli del za učence sred-
nje-visokih letnikov,
drugo skupino pa so
sestavljali profesorji, ki
se v svojem vsakdanu
že spopadajo npr. s pri-
redbami in so tako
nadgradili svoje znan-
je. Tečaj, ki bo postal
celoletna stalnica, smo
kronali z večerom
“Glasbeno ustvarjanje
– zvočna izpoved duše”
v Barkovljah, kjer smo
predstavili vseh enajst
avtorjev in šestnajst
skladb. Ne smem pa
pozabiti na sodelovan-
je s Slovenskim stalnim gledališčem,
kjer smo v redni koncertni sezoni prvič
izvedli štiri Nedeljske jutranje matineje
pod umetniškim vodstvom Črtomirja
Šiškoviča. Naslednjo sezono bomo ma-
tineje še okrepili. Še dva sadova povezo-
vanja GM in SSG bosta vidna v kratkem.
Na drugem Slofestu 2015 bo prišlo do
glasbeno-gledališke predstave “Postati
Slovenci v 50 minutah” režiserke Sabri-
ne Morena, v nadaljevanju pa bo v redni
sezoni SSG nastal muzikal v režiji Igorja
Pisona.
Še “skupinska” novost...
Ob koncu leta sem si zamislil še nekaj
ob 21. juniju, evropskem dnevu glasbe.
Priredili smo koncert vseh skupin GM.
Harmonikarskemu orkestru Synthesis 4
in MePZ Jacobus Gallus se je pridružil
novoustanovljeni godalni orkester GM,
ki bo postal redno telo. Septembra in
novembra ga že čakajo novi projekti,
učence in profesorje GM v skupnem
motiviranju vodi harmonikar Igor Zo-
bin, ki je pravkar končal študij dirigiran-
ja na Akademiji v Pescari pri prof. Ren-
zettiju.
Od šole k ustanovi in vaši koncertni
dejavnosti. Nadaljujmo na Videm-
skem...
GM skrbi za paleto dejavnosti na vseh
svojih sedežih. Po zamisli harmonikarja
in glasbenega pedagoga Manuela Fighe-
lija smo organizirali mednarodno tek-
movanje Tomaž Holmar v Ukvah, letos
je na tretji izdaji zaigralo preko sto pia-
nistov in harmonikarjev, od solistov do
orkestrov. Koncertna dejavnost v Špetru
je vsebovala štiri dogodke: predstavili so
se naši profesorji, kar ni zanemarljivo.
Poslanstvo GM je namreč spodbujati in
nuditi svojemu kadru čim boljše pogoje
za aktivno glasbeništvo. Zato so v Špetru
zaigrali Marko Feri, harmonikarski orke-
ster Synthesis 4, Andrej Pirjevec group
in jazz trio Sturiale.
Zdaj pa v Gorico...
Ob prvem pomladanskem dnevu smo
poskrbeli za srečanje komornih skupin
GM, kjer nastopijo učenci vseh sedežev
v različnih kombinacijah. Naš cilj ne
sme biti samo pospremiti otroka do di-
plome ali glasbenega poklica, enako po-
membno je nuditi osnovno glasbeno
vzgojo čim širšemu krogu slovenskih
otrok. Kalimo ne samo glasbenike, am-
pak tudi poslušalce, ljubiteljske glasbe-
nike in nasploh kritična ušesa. V Gorici
smo prisluhnili še orkestru harf v sode-
lovanju z videmskim konservatorijem,
aprila pa smo imeli semi-
nar in delavnico za kla-
viaturiste Azure hiptro-
nics, ki jo je vodil produ-
cent, aranžer in sound
designer Federico Solaz-
zo. Marca smo priredili
Glasbeno štafeto, koncert
klavirja štiriročno in kla-
virja s harmoniko dua
Beatrice Zonta – Manuel
Figheli v mali dvorani
Kulturnega doma v Gori-
ci.
Poudarila sva deželno
razsežnost GM, vaša skrb
za (slovensko) območje
je očitna.
Res je, da se največ doga-
ja v Trstu, saj smo najve -
čja slovenska šola v me-
stu. Veliko pozornosti pa namenjamo
tudi Gorici, Špetru in Kanalski dolini.
Kakovost bomo vedno združevali s
skrbjo za slovensko kulturo in jezik.
Zagrizli ste se tudi v urejanje boga-
tega arhiva.
Na pobudo dr. Katje Krašovec smo se
lotili urejanja arhiva GM. Goriški del
smo predstavili jeseni lanskega leta v
Trgovskem domu, zdaj pa končujemo
arhiviranje preostalih zbirk, tako da
jih bomo še letos predstavili javnosti.
Projekt je velikega pomena, tako s po-
litičnega kot zgodovinskega vidika.
Našli in uredili smo zanimive doku-
mente, zapisnike in dokumentacijo
zgodovinskih dogodkov, pa tudi dra-
gocene partiture in redkosti.
Iz preteklosti v sedanjost in prihod-
nost.
Šolsko leto je uspešno mimo, a naša
dejavnosti ni zamrla, prav obratno.
Pred tednom dni je v Devinu na Ja-
dranskem zavodu združenega sveta
potekal mednarodni Festival Kras.
Prvotnemu “strings” predznaku na
račun Marka Ferija – kitarski del je le-
tos koordiniral Janoš Jurinčič - smo letos
dodali še violinskega, ki ga koordinira
Jagoda Kjuder, harfističnega v sodelo-
vanju s Tatjano Donis in klavirskega.
Tam se ne le izpopolnjujemo, temveč or-
ganiziramo koncerte, razstave in še mar-
sikaj.
Kot ustanova in šola torej vzpostavlja-
te zavidljiva sodelovanja.
Ponosem sem na bližino opernega gle-
dališča Verdi, ki nam vedno na stežaj od-
pira vrata. Odnos z videmskim konser-
vatorijem Jacopo Tomadini je globok in
preverjen, pa tudi z Jadranskim zavo-
dom združenega sveta. Zdi se mi po-
membno, da z njimi vzdržujemo kon-
kretne stike. Prav pred dnevi smo v De-
vinu izvedli težko pričakovan seminar v
sklopu Festivala Kras, in sicer s svetovno
znanim violinistom
Stefanom Milenkovi-
chem.
Kaj pa nadaljevanje,
sep tember se bliža...
Nadaljevali bomo kla-
virsko šolo in tečaj
kompozicije, velike no-
vosti pa bodo tri. Že več
let se trudimo vključiti
v našo formativno po-
nudbo otroke, še pre-
den se ti vpišejo na gla-
sbeno šolo. Povezali
smo se s strokovnjakin-
jo metode Edgar Wil-
lems, ki bo tečaje za
predšolske otroke izva-
jala v več krajih. Pred le-
ti smo imeli plesno-ba-
letni oddelek, ki ga bo-
mo skušali obnoviti v
sodelovanju z baletnim
pedagogom Eugenom
Todorom. Tretja novost me kot zborovod-
jo zelo veseli, sistemsko želimo urediti
namreč zborovsko dejavnost GM.
Bogdan, predstaviva projekt zborov-
skega trikotnika GM na deželni ravni
za vse pevce, od otrok preko mladine
tja do odraslih.
Greva po vrsti. Na Tržaškem bodo pod
okriljem GM delovali otroški pevski zbor
Krasje, za mladinsko populacijo in sodo-
ben zborovski pristop bodo poskrbeli pri
zboru AnaKrousis, vrh pa ostaja seveda
zbor MePZ Jacobus Gallus. Na Goriškem
bodo GM predstavljali otroški pevski
zbor KD Sovodnje. Vodi ga Jana Drasič,
ki bo prav tako poskrbela za srednjo
stopnjo z mladinskim mešanim zborom
Neokortex, za odrasli del pa smo v našo
sredino sprejeli vokalno skupino Vikra,
ki združuje pevke iz zamejstva in Vipav-
ske doline. Vikre že postajajo ambasa-
dorke kakovostne pevske kulture. Seveda
ne zanemarjamo Benečije, kjer v sode-
lovanju s špetrsko šolo deluje otroški
zbor Mali lujerji, ki ga vodi David Klo-
dig. Z njim poskušamo sestaviti tudi
mladinski pevski zbor.
V vlogi ravnatelja vzpostavljaš profe-
sionalni, a tudi osebni odnos z učnim
kadrom. Zdi se mi, da ga veliko spod-
bujaš k svežini in aktivnosti.
Če je bila GM letos uspešna, se gre za to
zahvaliti učnemu osebju, ki stalno po-
nuja predloge, ideje, projekte in možno-
sti. GM jih je in bo vedno podpirala pri
vzgajanju in izobraževanju, tako z vidika
dejavnosti kot skrbi za kvalificiran do-
mači slovenski kader. Lahko rečem, da
se investicije vse od leta 1945 vračajo.
Izobraženi glasbeniki ustanovo čutijo in
jim tudi žrtve niso odveč. Ves trud ne bo
nikoli poplačan, a moralna podpora z
moje strani je stoodstotna. Predvsem bi
želel, da bi se mladi kader v celoti
vključil v šolo, ne bi jih radi izgubili.
Vedno podpiram redno izobraževanje in
izpopolnjevanje, saj je visoka izobrazba
bistvena, kljub organizacijskim težavam,
ki obstajajo z rednim poukom.
Kako ocenjujete povratne informacije
in javno sprejemanje GM?
Na srečo delamo z zagnanostjo in idea-
lizmom, a vendar se osebju, pa tudi me-
ni v vlogi ravnatelja zdi, da smo marsik-
daj tepeni. Mislimo, da se manjšina ne
zaveda popolnoma vrednosti in poten-
ciala GM. Imajo nas za drugorazredno
ustanovo, ker nismo “jutranja”, obvezna
šola. Drugi problem je finančni. Smo
ustanova, ki izobražuje, torej stane, ven-
dar zakaj? Ponudba pouka GM je indi-
vidualna: če lahko tečaj matematike raz-
deliš na dvajset učencev, je strošek indi-
vidualnega pouka kondenziran. Upra-
vljalsko oko vidi samo finančni izračun;
a si lahko predstavljate pouk klavirja v
skupini? Vsak otrok se razvija drugače
in prepričani smo, da, če bi pristali na
skupinski pouk, bi raven didaktične po-
nudbe padla pod sprejemljiv nivo.
Od znotraj navzven: GM se razteza
deželno znotraj slovenske skupnosti
v Italiji, kaj pa vidljivost in povezanost
z italijanskimi sosedi? Izbira prosto-
rov in obiskanost dogodkov v luteran-
ski cerkvi v Trstu prinašajo dobra
pričakovanja?
Stvari se izboljšujejo. Poveden je primer
sodelovanja s Fundacijo Cassa di Rispar-
mio, ki organizira koncerte v domovih
za ostarele. Prvo leto so jih vodili učenci
tržaškega konservatorija Giuseppe Tarti-
ni, drugo leto pa smo kot edini partner
pristopili mi in od takrat smo stalno pri-
sotni. Konservatorij in GM skupaj. Del
Trsta je razumel, da sta si šoli enakovred-
ni, kljub našemu privatnemu statusu.
Operno gledališče Verdi nas redno spre-
jema, akademije so v cerkvi sv. Silvestra,
redno nastopamo v muzeju Schmidl pa-
lače Gopčevič. Prisotnost v italijanskem
ambientu preko krajev in institucij se su-
vereno krepi, manjka morda še uvid
glavnine italijanske publike.
Še politično-finančno vprašanje fi-
nanciranja in statusa.
Po naravi sem optimist: julija še nismo
prejeli nobenih dotacij dežele FJK, kljub
obljubam predujema že v začetku leta.
Upam in ne obupujem. Zaskrbljajo pa
me slovenska manjšina kot taka in rezi
pri glasbenem šolstvu. Lani smo izgubili
10% prispevka, letos še dodatnih 8%, kar
znaša 18% prispevka v dveh letih. Za-
skrbljajo me tudi spremembe na po-
dročju italijanske delavske zakonodaje,
tako da še ne vemo, kako bo z zunanjimi
sodelavci. Moramo vedeti, da levji delež
pouka nosijo prav oni: GM sestavlja sko-
raj sedemdeset uslužbencev in sodelav-
cev, od teh je le dvajset redno nastavlje-
nih, trije so začasni, ostalih petinštiride-
set je zunanjih. Nimamo vtisa, da bi
manjšina dovolj razumela pomena gla-
sbenega šolstva.
/ str. 12
Jernej Šček
S
Pogovor / Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice
“Delamo zagnano in z idealizmom!”
Foto Damj@n
Foto Damj@n
Tržaška23. julija 201510
Štanjel in Nabrežino znova povezuje
turistični avtobus
V poletnih mesecih bo Komenski Kras z morsko obalo na
Tržaškem povezoval turistični avtobus. Občini Komen in Devin-
Nabrežina bosta z ugodnimi avtobusnimi povezavami omogočili
turistom in domačinom spoznavanje naravnih in kulturnih
znamenitosti tega območja ter novih počitniških doživetij, je
za STA povedal župan Občine Komen Marko Bandelli.
Vse do konca avgusta bo ob sobotah, nedeljah in praznikih
vzpostavljena povezava med dvema gradovoma na tem
območju, med Štanjelom in Devinom.
Obiskovalcem Štanjela, ki se bodo pripeljali s tem turističnim
avtobusom, bodo omogočili ogled galerije Lojzeta Spacala po
znižani ceni ter staro romansko-kraško hišo, v kateri se nahaja
etnološka zbirka pripomočkov s Krasa. Ob tem jim bosta
omogočena tudi obisk in ogled ostalih vasi, ki s svojo značilno
kraško arhitekturo ponujajo marsikaj zanimivega.
Komenski župan ob tem upa, da bo avtobusni prevoz v
prihodnosti lahko obiskovalcem ponujal še kaj več - kakšen
voden izlet, izlet s kolesi po Krasu ali kakšno drugo kraško
avanturo.
“Obenem pa moramo razviti ponudbo v Štanjelu in drugih
vaseh po Komenskem Krasu. Štanjel moramo obnoviti tako,
da bomo lahko v njem razvijali umetnost, različne kulturne
dogodke in ne nazadnje tudi zanimivo gastronomsko ponudbo
kraških jedi in odličnih vin. Štanjel mora biti nekaj več, danes
pa gostom žal nima kaj veliko ponuditi”, je še poudaril Bandelli.
Obiskovalcem, ki bodo na Komenski Kras prišli z avtobusom,
bodo v prihodnje ponujali tudi kolesa, ponujali jim bodo
turistične namestitve, ob tem zato pričakujejo, da bodo
obiskovalci v Občini Komen preživeli vsaj kakšen dan in ne le
nekaj ur.
“Domačini so se bali, da bo ta avtobus ukinjen, vendar je za
nas zelo pomemben v turističnem smislu. Poleg obeh občin
ga sofinancira tudi Zadružna kraška banka. Kolikor ljudi odpelje
od nas na morje, toliko želimo, da se vrne tudi ostalih
obiskovalcev na Kras”, je še dejal komenski župan.
Vojaške služnosti, sklenitev pravilnikov za
uporabo 8 strelišč
Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je na predlog odbornice
za ozemeljsko načrtovanje Mariegrazie Santoro privolil, da
pride do sklenitve dogovora med deželno in vojaško upravo za
sestavo pravilnikov, ki bodo urejali rabo osmih vojaških strelišč
na deželnem ozemlju, med katerimi so: Planšarija Zajzera,
Repentabor in “Rivoli Bianchi” pri Pušji vesi. / ARC/MCH
Kratke
  pomin na svoj življenjski
razpon je dr. Karl Bonutti
zaupal pisani besedi, ki ji je
v sodelovanju z nečakinjo Kami-
le Bonutti Hajdinjak dal končno
obliko v knjigi z naslovom Med
izbiro in zgodovino - Spomini
goriškega Slovenca. Publikacijo
so Goričani že spoznali na “sre -
čanju pod lipami”. Predstavitev
knjige Goriške Mohorjeve dru -
žbe, ki je bila v sklopu Poletnih
večerov pod zvezdami v sejni
dvorani občinskega sveta v Na-
brežini v soboto, 18. julija, pa je
ponudila možnost, da se tudi
tržaško občinstvo neposredno
sooči z življenjsko izkušnjo člo-
veka, ki ga je usoda popeljala iz
rojstne Bukovice preko akadem-
ske kariere v ZDA do visoke
službe v sklopu tedaj še mlade
slovenske diplomacije.
Po uvodnih besedah občinske
odbornice za kulturo Marije Bre-
celj se je z dr. Bonuttijem pogo-
varjal tajnik založbe Marko Tav -
čar. Čeprav se je v njunem dialo-
gu zrcalila vsebina prejšnjih
pred stavitev, je bila v Nabrežni
beseda usmerjena v razkritje ne-
katerih drugih vidikov oziroma
detajlov življenja Karla Bonutti-
ja. Pripoved pa se je vsekakor za -
čela s spominom na “vaško idi-
lično okolje” v otroških letih, ki
mu je sledilo goriško obdobje. V
posoškem mestu se je obzorje in-
telektualnega in družbenega iz-
kustva dr. Bonuttija neizmerno
povečalo. Doma so namreč ve-
deli, da bo dober šolski sistem
omogočil mlademu Karlu dovr -
šeno izobrazbo. Tako je tudi bilo.
Gost je naglasil predvsem vročo
narodnostno dejavnost goriških
Slovencev, ki so v tedanjem
pred fašističnem obdobju močno
prispevali k temu, da je Gorica
bila po Ljubljani in Mariboru
največje slovensko središče: “Ta-
ko bogato okolje te je po naravni
poti spodbujalo, da se vanj vklju -
čiš”, je dejal in poudaril, da je bi-
la Gorica takrat tudi pomembno
bogoslovno središče. “Imeli smo
izjemne duhovnike, g. Reščiča,
ki je deloval pri sv. Ivanu, g. Pav -
lico, msgr. Juvan či ča, g. Humar-
ja, msgr. Klinca, msgr. Setničarja,
čigar vzgojne sposobnosti so bile
ključnega pomena v kovanju
S mo je osebnosti”, je dejal dr. Bo-nutti, ki se je s hvaležnostjospomnil tudi prof. Pepija (Joška)
Bratuža, brata Lojzeta Bratuža, in
prof. Antona Kacina. Usodnega
pomena pa je bil za dr. Bonuttija
g. Alfons Čuk, ki je bil svojčas po-
dravnatelj goriške gimnazije in
bogoslovja: na njegovo priporo -
čilo se je Karl Bonutti odločil za
odhod v Zdru žene države Ameri -
ke. Takrat se je to zdela začasna
re šitev, ki je sledila univerzitet-
nemu študiju v Švici. “Zagotav -
ljal mi je, da se bom domov vrnil
takrat, ko bo jugoslovanski re -
žim mimo”. Dejansko je tako bi-
lo, sicer po mnogih desetletjih …
Odločitev za izseljeništvo je bila
premišljena, a vendar sprejeta na
podlagi izrednih okoliščin. Žena
Karla Bonuttija, gospa Hermina,
je bila učiteljica na Katinari, za-
radi izseljeniških dinamik sta se
odločila, da se bosta takoj po-
ročila, kar je omogočilo skupno
nastanitev onkraj luže. V Bonut-
tijevi ‘začetni ameriški zgodbi’
imajo velik vpliv razpleti svetov-
ne zgodovine. “V Clevelandu
sem se znašel slučajno. Sprva je
bilo določeno, da bi se nastanil
v New Yorku”, je dejal. Obrazlo -
žil je, da mu je g. Čuk zagotovil
službo v sklopu organizacije Free
Europe, se pravi v raziskovalnem
središču s sedežem v nebotični-
ku Empire State Building, ki je za
ameriške državne institucije zbi-
ralo in analiziralo podatke glede
komunističnih dinamik v sklo-
pu držav vzhodnega bloka. “Ko
se je s Kominformom kon čalo
zavezništvo med Titom in Stali-
nom, je jugoslovanski oddelek
pri organizaciji propadel in moje
usluge niso bile več zaželene”, je
dejal avtor knjige. Ameriška
začetna izkušnja je bila tako za
dr. Bonuttija še kar trda. Ni mu
bilo niti lahko sprejemati svoje-
ga statusa političnega izseljenca
(bil je namreč na spisku oseb, ki
so jih hotele jugoslovanske obla-
sti likvidirati): “Položaj politi -
čnega izseljenca je v tujini bistve-
no drugačen od položaja osebe,
ki se za tako potezo odloči zaradi
gospodarskih okoliščin”, je gren-
ko pripomni. V Clevelandu je
spoznal čisto drug svet, ki ga je
vsekakor spodbujal, da bi stan-
dard svojega življenja in živ ljenja
svoje ljubljene družine nenehno
izboljševal. Ob napornem delu
v tovarni je tako magistriral iz
ekonomije in si na tak način
odprl vrata v ameriški akadem-
ski svet. Kot profesor je svojo
univerzitetno kariero opravljal
na clevelandski državni univerzi.
V svojih plodnih akademskih le-
tih si je močno prizadeval, da bi
stkal čim bolj razvejeno mrežo
univerzitetnih in vsestranskih
kulturnih izmenjav z matično
domovino. Nenehno je iskal po-
moč pri clevelandskih izseljeni -
ških rojakih, ki pa so bili mo čno
polarizirani med t. i. staroselce
in novoselce, ki so v Ameriko
prišli zaradi političnih razlogov:
trenja je bilo do take mere, da se
nekateri povabljenci niso ude-
ležili sprejema z ljubljanskim
nadškofom Šuštarjem, “češ, da
prihaja iz Jugoslavije …” Dejan-
sko si je sam na podlagi nepri-
stranskega narodnjaškega duha
vedno prizadeval za to, da bi
ameriški Slovenci v Clevelandu
čim več sodelovali.
V 80. letih je bilo čutiti, da se po-
ložaj v Sloveniji spreminja.
“Urednik časnika Ameriška do-
movina, prof. Vinko Lipovec, me
je spodbujal, naj na-
vežem čim bolj plodne
stike zlasti na akademski
ravni. To sem storil tudi
s pomočjo tedanjega ju-
goslovanskega konzula
slovenskega porekla Iva
Vajgla. Ko je naša matična do-
movina končno stopila na de-
mokratična tla, je dr. Bonutti
prestopil prag slovenske diplo-
matske službe. Najprej prav v
Clevelandu, nato pa kot velepo-
slanik pri Svetem sedežu. Močno
si je prizadeval za drugi prihod
papeža Janeza Pavla II. v Maribor
ob proglasitvi za blaženega An-
tona Martina Slomška. “Res
je, da je bil njegov prihod de-
loma moj dosežek, toda sam
papež je odločil, da se vrne v
Slovenijo. Ljubil jo je in je
dobro vedel, da smo Sloven-
ci najmanjši slovanski na-
rod”.
Na nabrežinskem srečanju je
dr. Bonutti namenil prisrčen
spomin nekdanjemu lju-
bljanskemu nadškofu Grego-
riju Rož ma nu, ki je bil celo
življenje zaničevan zaradi
odnosa do medvojnih dinamik.
Za nekdanjega diplomata je bil
cerkveni dostojanstvenik človek,
ki se je žrtvoval za narod in za
Cerkev. V času vojne, ko je parti-
ja likvidirala mnoge vidnejše
družbene voditelje, je ostal edina
osebnost v Sloveniji z določenim
vplivom. “Odkrito je zavračal ko-
munistično ideologijo, saj je bila
taka uradna usmeritev Svetega
sede ža, ni pa zavračal ljudi, ki so
bili povezani s komunistično
stranko in so potrebovali po-
moč. Pomagal je vsem, tudi ko-
munistom”, je dejal in odločno
demantiral tezo, po kateri je nad -
škof iz Slovenije zbežal. “5. maja
1945 se je odzval na vabilo ce-
lovške škofije na razgovor o na -
daljevanju dušnopastirskega de-
la na zasedenem območju: v Ce-
lovec je šel zato, da bi rešil svojo
nadškofijo. Zgodilo pa se je, da
ga je šofer naslednji dan proti
njegovi volji odpeljal proti zaho-
du …” Dr. Bonutti je msgr. Rož -
ma na spoznal takoj, ko je pri šel
v Cleveland. Tam se je začela
njuna tesna naveza, ki je obrodi-
la marsikatero dobro potezo v
prid rojakom: tudi na Goriškem,
kjer je bilo mogoče na podlagi
finančne pomoči ameriških Slo-
vencev zgraditi Katoliški dom. A
o tem je bil že govor ‘pod lipa-
mi’…
IG
  Parku Finžgarjevega doma in v no-
tranjščini Marijanišča je bilo v petek,
10. julija, res živahno. Skupina 13
“smrkcev” je pokazala, kaj vsega zna: peti,
plesati in skupno s starši iskati zaklad.
Najbrž so prav ob opori staršev prestali na-
jhujšo preizkušnjo: to je soočanje z Garga-
melo, ki je poskušal
na vse načine pre-
prečiti pozitiven raz-
plet dogodka …
Poletno središče Vese-
le pomladi, ki je po
nekajletnem premoru
ponovno privabilo v
Finžgarjev dom skupino mladih oziroma
najmlajših, je bilo naravnano na priljublje-
no otroško pripoved o smrkcih in njihovi
iznajdljivosti. V začetku julija so namreč v
Marijanišču potekale de-
lavnice na različno vsebi-
no, rdeča nit vsega pa se je
vila ob vzbujanju ljubezni
do glasbe in petja v mla-
dih udeležencih, katerih
starostni razpon je segal
od 5 do 8 let. Režiserka pe-
strega dogajanja in vodja
pevske delavnice je bila
Andreja Štucin Cergol, ki nam je obra-
zložila, da pevska in glasbena dejavnost glo-
boko vplivata na vsestranski, kognitivni,
psihološki in socialni razvoj otroka: “Še zla-
sti pomembno je to, da otroke čim prej uve-
demo v kakovostno doživljanje teh dveh
umetniških zvrsti”, nam je povedala. Polet-
no središče je imelo tudi to nalogo, da pri-
bliža osnovošolskim otrokom razvejeno po-
nudbo društvene dejavnosti Vesele pomla-
di. “Želeli bi, da bi se z novimi močmi po-
novno razvil otroški zbor in da bi njegovi
člani dolgoročno postali podmladek za mla-
dinski oziroma dekliški pevski sestav”, nam
je še povedala Andreja. V Marijanišču ni bilo
slišati le petja, čutiti je bilo pravo prešerno
vzdušje, ki so ga mladi udeleženci ustvarjali
ob prosti igri in dejavnostih v bazenu. To
pa še zdaleč ni bilo vse. Od ponedeljka do
petka so se ob pevski in glasbeni delavnici
zvrstile še ustvarjalna delavnica, ki jo je vo-
dila Magda Petaros, športna delavnica, ki sta
jo vodila Martin Maver in
Ambrož Peterlin, plesna de-
lavnica, ki jo je vodila Kri-
stina Žerjal, in kuharksa de-
lavnica, za katero je bila za-
dolžena Mara Petaros.
Tolikšna ponudba je bila na
voljo zato, ker so smrkci
vsestranski …, kljub Garga-
meli.
IG
V
S 1. strani
Manjšini sta ...
  rav zaradi svoje specifike
sta obe manjšini hkrati ka-
talizator evropskih sred-
stev, ki sta v programskem ob-
dobju 2007-2013 dokazali svoj
potencial. Prav zato je bilo pri ko-
prskem omizju sklenjeno, da se
bo ta sinergija nadaljevala tudi v
sklopu prihodnjega programske-
ga obdobja, ki sega do leta 2020.
Predsednik Sveta slovenskih or-
ganizacij Walter Bandelj, pred-
sednik Slovensko kulturne go-
spodarske zveze Rudi Pavšič,
predsednik Unije Italijanov Mau-
rizio Tremul in podžupan Alber-
to Scheriani, ki je hkrati tudi
predstavnik krajevne italijanske
skupnosti, so v predstavništvu
obeh manjšin potrdili to priza-
devanje, ki bo med drugim obro-
dilo pripravo drugega dela jezi-
kovno-izobraževalnega projekta
JezikLingua. “Gre za velik uspeh,
ki bo našima skupnostima goto-
vo prinesel kakovostne vsebine
in tudi prepotreben finančni
elan”, nam je povedal predsed-
nik SSO Walter Bandelj. “Jezi-
kLingua 2 predstavlja po eni stra-
ni nadaljevanje prvega projekta
in hkrati njegovo nadgradnjo.
Zadovoljen sem predvsem, da
smo si glede postavitve njegovih
temeljev bili složni vsi manjšin-
ski predstavniki na tej in oni stra-
ni meje”, je dejal Bandelj.
Udeleženci omizja so razpravljali
še o drugih vsebinah. FJK in Slo-
venija računata na sodelovanje
obeh manjšin pri dejavnostih in
dogodkih, ki se povezujejo na
ovrednotenje spomina na prvo
svetovno vojno. Minister Žmavc
in odbornik Torrenti sta v zvezi s
tem poudarila pomen čezmejne-
ga projekta za ovrednotenje rek
Idrije in Soče. Ta se veže na pro-
P jekt z naslovom Pot miru od Alpdo Jadrana, ki je nastal zato, dapovezuje območja in ljudi ter bo-
gato kulturno in naravno de-
diščino vzdolž nekdanje soške
fronte. Sopredsednika omizja sta
se dogovorila tudi za tesnejše so-
delovanje na področju kulture
(izmenjave med gledališči in mu-
zeji, večja sinergija na področju
razstav in festivalov), obenem tu-
di na nivoju vsestranskega ovred-
notenja področja Brd in Nadiških
dolin. Sogovornika sta se dotak-
nila tudi vprašanja šolstva in izo-
braževanja ter izmenjave učnega
kadra in dijakov (na tem prizade-
vanju temelji projekt Kepass, ki
je doslej obrodil dobre rezultate).
Kočljivo vprašanje, ki je sogovor-
nike v Kopru resno zanimalo,
predstavlja kakovost čezmejne te-
levizije, ki se zaradi finančnih
težav nahaja v nelahkem po-
ložaju: v tem vidiku je sodelo-
vanje med deželnim sedežem
RAI in regionalnim TV centrom
Koper-Capodistria prepotrebno,
da so lahko gledalci v Sloveniji
in Italiji deležni vsestranskega
utripa našega obmejnega prosto-
ra. Predstavniki italijanske
manjšine v Sloveniji so obenem
naglasili problem satelitskega
sprejemanja TV Koper-Capodi-
stria in tudi italijanskih televizij-
skih programov.
Govor je bil tudi o sporazumu, ki
ureja kulturno sodelovanje med
Italijo in Slovenijo. Podpis le-te-
ga sega v leto 2001, kar pomeni,
da je na podlagi družbenih in
kulturnih premikov zadnjih de-
setih let dejansko zastaran. Upati
gre, da bosta Slovenija in Italija
dvostranski dogovor posodobila
na jesenskem medvladnem
srečanju.
  Knjiga dr. Karla Bonuttija, ki je izšla pri GMD 
Slovenski Triglav v Clevelandu
NABREŽINA 
Marko Tavčar, dr. Karl Bonutti in Marija Brecelj (foto Damj@n)
  Društvo Vesela pomlad
“Smrkci” se učijo peti 
in še marsikaj drugega
FINŽGARJEV DOM 
Tržaška 23. julija 2015 11
Obvestila
Narodna in študijska knjižnica je
v poletnih dneh, od 29. junija do
28. avgusta, odprta po naslednjem
urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16.
ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure;
Oddelek za mlade bralce; pon., tor.:
od 9. do 13.30; sre., čet., pet. od
13.30 do 18. ure; zaprto bo od 3.
do 21. avgusta. Odsek za
zgodovino in etnografijo: obisk po
predhodnem dogovoru. Zaprto: od
10. do 14. avgusta 2015.
Urad Sklada Mitja Čuk bo od 31.
julija odprt od 10. do 12. ure;
zaradi dopusta bo zaprt od 3. do
14. avgusta.
Tajništvo Glasbene Matice šole
“Marij Kogoj” sporoča, da
sprejema potrditve in nove vpise
za šolsko leto 2015/16 do 24.
julija, od ponedeljka do petka, od
9. do 12. ure. Info na tel. 040
418605.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: v spomin
na starše daruje hčerka Nadja 50
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Igor Švab
O proračunu in polemikah
prometne politike
POGOVOR 
  poletnem obdobju se
nam že nekaj let ponuja
priložnost, da povabimo
pred mikrofon občinskega svet-
nika in predsednika proračunske
komisije Igorja Švaba, da nam
spregovori o stanju blagajne
tržaške občine. Kot je sam
poudaril, se tovrstne pro-
računske poteze žal zavlečejo
globoko v leto, kar povzroča
nemalo težav snovalcem
občinske politike. Pred to te-
matiko pa smo svetnika stran-
ske Slovenska skupnost
vprašali za pojasnila glede ne-
kega drugega problema, ki v
tem vročem julijskem mesecu
povzroča kar nekaj polemik.
To je prenovljeni prometni
načrt za strogo mestno sre-
dišče.
Prejšnja uprava je deset let za-
vlačevala prometni načrt, ki
ga je izdelal inž. Camus.
Držala ga je zaprtega v predalu,
ker si odbor župana Dipiazze ni
hotel vzeti odgovornosti, da bi
mestu predstavil kakršno koli
večjo novost. Tega se nikakor ni
bala Cosolinijeva ekipa. Izdelala
je namreč nov prometni načrt, ki
predstavlja posodobitev Dipiaz-
zovega, in obenem tudi nov ur-
banistični načrt, ki je zamenjal
dosedanjega: tudi v tem vidiku se
Dipiazzova uprava ni izkazala, saj
je njen predlog urbanističnega
načrtovanja klavrno propadel za-
radi nesoglasja v sami večini. Le-
ta 2013 je občinski svet sprejel
nov urbanistnični oziroma pro-
metni načrt, ki so ga začeli ure-
sničevati postopno.
Kaj to pomeni?
Na primer tako, da so zaprli pro-
metu določene ceste, denimo
okrog mestne bolnišnice, okrog
stare mitnice in drevoreda XX.
septembra. Ne pozabimo, da so
bili ti posegi izvedeni ob upošte-
vanju najmanjšega stroška: to po-
litko je bilo potrebno izvajati za-
radi t. i. pakta stabilnosti, ki po-
gojuje celo vrsto urbanističnih
posegov. Uprava se je namreč
odločila, da raje podpre načrte,
ki imajo neki daljši ‘domet’, kot
pa – denimo – nekatere druge
manjše posege. Načrt dejansko
predvideva prometno razbreme-
nitev mestnega središča, kot je to
V v praksi v ostalih mestih. Tudi prinas bi tako ustvarili neke vrste“ring” s peš cono z osrčjem v ul.
Mazzini in ul. sv. Nikolaja ter z
osrednjima prometnicama na ul.
Valdirivo in ul. Milano in na-
brežjem; korzo Italija naj bi ostal
prevozen za avtobuse v obe sme-
ri.
Kako so se na nov režim, ki že
poteka, odzvali trgovci v ul.
Mazzini?
Pravega soglasja v eni ali drugi
smeri ni bilo! Vemo, da vsak
načrt ne more zadovoljiti vseh,
šlo je za preizkusno dobo.
Začasno bo ta ureditev ukinjena,
ampak zaradi tehtnega vzroka.
Občina je končno prejela dovol-
jenje, da začne sanacijo predora
Montebello. Tunel bo zaprt leto
dni, kar bo bremenilo prometne
zveze pri Sv. Jakobu in posle-
dično na Trgu Goldoni, od kate-
rega se ul. Mazzini spušča proti
nabrežju. Koristenje te prometni-
ce je bilo v sili razmer nujno. Po-
navljam: soglasnega nasproto-
vanja zaprtju ul. Mazzini za pro-
met ni bilo: bila je desna sredina,
ki je potezo uprave na vsakem
koraku načrtno kritizirala, tu-
di z nesramnimi napadi na od-
bornico Marchigiani. Izra-
bljam priložnost, da ji izrekam
vso svojo solidarnost.
Kaj bi nam povedali o pro-
računu?
Občinski odbor bo v kratkem
sprejel dokument za leto 2015
in za triletje 2015-2018. Začel
se bo postopek obravnave v
občinski komisiji, končal pa se
bo z razpravo in glasovanjem
konec tega meseca oziroma v
prvih dneh avgusta. Žal se po-
javlja problem, ki se vrsti že
več let: proračuni se sprejema-
jo sredi leta. Prav bi bilo, da bi
tako pomembne odločitve
imeli pod streho na začetku leta.
Temu vprašanju je treba prišteti
še kopico vedno novih normativ
in tudi pomanjkljivo komunika-
cijo glede nakazanih prispevkov
s strani višjih upravnih enot. Pri-
siljeni smo zato upravljati na po-
dlagi t. i. sistema dvanajstink, kar
je zlasti za velike občine še kako
problematično. Občinska uprava
pa je že nakazala nekatere smer-
nice posegov, ki bodo prisotne v
proračunskem dokumentu.
Se pravi?
Na primer davčne olajšave za rev-
nejše sloje. Skupen znesek
davčnih olajšav znaša približno
3 milijone evrov in je sad dogo-
vora s sindikalnimi organizacija-
mi: ta dogovor predvideva
zmanjšanje davčnega občinskega
davka na dohodek do 12.500
evrov ter odbitke na rente stano-
vanj pri plačevanju davka TASI.
Naj spomnimo, da si je občina
kljub manjšim prilivom vedno
prizadevala, da bi se standard so-
cialnih in kulturnih uslug ne
znižal. Razveseljiv je tudi poda-
tek, po katerem so v prvem tri-
mesečju zabeležili 11-odstotni
porast turistične prisotnosti v
mestu.
Koliko bo torej znašal končni
proračun?
Proračun je še v delu, saj letos
stopajo v veljavo nove norme pri
sestavi knjigovodske dokumen-
tacije. Pristojni odbornik in
občinski uradi mi vsekakor po-
trjujejo, da bi se moral proračun
vrteti okrog 530 milijonov evrov.
To pomeni, da smo na istem zne-
sku kot lani. Podatek je seveda
približen.
V zadnjih mesecih se je zadeva
okrog starega pristanišča (večji
del katerega je državna dome-
na prepustila občini) razpletla.
Kakšni scenariji se sedaj odpi-
rajo in ali se na to vprašanje
morda navezuje tudi ponovna
izvolitev župana Cosolinija na
občinskih volitvah prihodnje
leto?
Nedvomno bo volilna kampanja
težka. Občani so morda nezado-
voljni, gospodarska situacija ni
najbolj rožnata. Gotovo je eno:
lokacija starega pristanišča ostaja
ključno vprašanje v razvoju
našega mesta ne glede na izid vo-
lilnega soočanja. Menim, da je v
zvezi s tem vprašanjem potrebno
imeti jasno idejo glede namem-
bnosti področja. Povejmo si od-
krito: trume investitorjev da-
nes ni. Sedanja uprava mora
zato do konca mandata na-
kazati jasne smernice in po-
vedati, kaj naj se na po-
dročju, ki se nahaja med po-
stajo in morjem, razvije. Ob-
morske dejavnosti bodo
ostale, saj državna domena
ni vključila v dogovor ob-
morskega pasu. Vprašati se
moramo, ali se lahko ostali
predel nasloni na bližnjo
železniško infrastrukturo v
vidiku špediterske dejavnosti
ali naj se ta prostor preuredi
v četrt, namenjeno kultur-
nim oziroma konferenčnim
aktivnostim. Skratka,
vprašanje je dobilo neki odgovor,
ki pa odpira novo poglavje.
IG
  Založba Mladika
Predstavili so knjigo
Pogovori z Merkujem
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE 
  avle Merku' bi 12. julija le-
tos praznoval 88 let. Tako
so se pri založbi Mladika
odločili, da počastijo njegov spo-
min s predstavitvijo knjige Pogo-
vori z Merkujem v Tržaškem
knjižnem središču TS 360. Pogo-
vor z avtorjem, dr. Bernardom
Nežmahom, docentom na lju-
bljanski univerzi, prodornim ko-
mentatorjem in kolumnistom
Mladine, ki je izdal že veliko knjig
in se ukvarja s časnikarstvom na
Slovenskem, je vodil Marij Maver.
Na Merkuja je naletel, ko je pre-
bral zelo zanimivo knjigo Krajev-
na imena v Italiji. Ta predstavlja
čudo v osrednjeslovenskem jezi-
koslovju, saj je bil Merku' rado-
vednež, ki je iskal, odpiral izvore
besed in popeljal bralca v zgodo-
P vino, stare navade in botaniko.Na dr. Nežmaha je naredil velikvtis s svojo ironijo in šaljivostjo
ter s polemiko. Najbolj zahodne
slovenske kraje je predstavil s svo-
jega zornega kota, na različen
način. Vlil jim je življenje in jih
prikazal kot zelo zanimive. Ni bil
klasičen onomast, ker je šel na
kraj, se pogovarjal z ljudmi in
brskal po arhivih. Tako Rezija in
Terske doline niso bile le sloven-
ski predel, temveč so po njegovi
zaslugi postali kraji zanimivih
zgodovinskih dogodkov.
Dr. Bernard Nežmah se zaveda,
da imajo Slovenci veliko travmo,
ker enačijo meje slovenstva z me-
jami svoje države. Ko se hočejo
odpeljati na morje, gredo do Ko-
pra ali na Hrvaško, ne pomislijo
pa, da bi šli v Devin. Ta zid je še
vedno prisoten v glavah. Ko se je
tako spraševal, kako naj zapelje
bralce v te kraje, si je zamislil pro-
jekt o iskanju “poslednjega naj-
bolj zahodnega Slovenca”. Pokli-
cal je prof. Merkuja, če bi šla
skupaj v Rezijo. Če hočeš
pripovedovati ljudem, mo-
raš namreč dobro poznati
njihov jezik. Tako je v živo
videl Merkujev način dela.
Bil je pravi mojster. Usedla
sta se v gostilno in vprašala
nekaj podatkov, ker pa od-
govora ni bilo, je Merku'
povlekel ven svojo knjigo o
Reziji in začel listati po njej.
Takrat je starejša ženica po-
kazala sliko, na kateri je pre-
poznala nekoga, in začela
pripovedovati. Prof. Merku'
je poznal sistem, ki je danes
v novinarstvu izumrl, em-
patijo. Novinar pride k tebi
z mikrofonom in misli, da
mu boš izlil svoja čustva. Pozabijo
pa na dejstvo, da je treba prej
vzpostaviti odnos. Tako je Mer-
ku' imel izjemno sposobnost biti
topel s sočlovekom; njegova to-
plina ni bila zaigrana, zato so mu
bili vsi pripravljeni pripovedova-
ti.
Skozi vse objavljene intervjuje v
tej drobni knjižici doživljamo, ka-
ko je Merku' podajal snov, skoraj
pedagoško, tako da jo je zgodo-
Barkovlje
Slavje pod lipo
  starih časih so naši pra-
dedje prirejali pod lipo
najpomembnejše vaške
praznike, razne slovesnosti in še
marsikaj.
Tako je bilo pri nas v Barkovljah,
v soboto, 4. julija t. l., ko je naš
nekdanji župnik, g. Elio Stefanu-
to, slavil 50-letnico mašniškega
posvečenja.
Povabili smo ga, naj pride pod li-
po, ki rase pred cerkvijo, ob 11.
uri zjutraj. Sam ni vedel, zakaj, še
sanjalo se mu ni, kaj bo doživel.
Naš domači mešani pevski zbor,
ki ga vodi Aleksandra Pertot, se
je za to priložnost resno pripravil
in ob 11. uri presenetil slavljen-
ca.
Ko so pevci peli Zdravljico v
Vrabčevi priredbi, so se mimoi-
doči ustavili in radovedno po-
slušali. Pevovodkinja je mašniku
in ostalim prisotnim, ki ne poz-
najo našega jezika, razložila po-
men Zdravljice.
Sledilo je voščilo Mnogaja ljeta,
nato je Sandra Poljšak, predsed-
nica KD Barkovlje, prebrala Odo
slavljencu, ki jo je sama sestavila,
V seveda, v obeh jezikih. V verzihje razložila, čemu smo se zbrali,zakaj imamo g. Eliota vsi radi, saj
je bil in je še vedno prijatelj vseh,
ne glede na versko pripadnost, je-
zik, mišljenje. Zanj smo bili in
smo še vedno ljudje-prijatelji.
Naučil se je našega jezika, za nas
je velikokrat daroval maše.
Spoštoval je naše navade, jih
podpiral in spodbujal.
Poeziji je sledila pesem v barko-
vljanskem narečju Zgebljena leb-
jezen – Milana Pertota.
Nato smo mu vsi prisotni nazdra-
vili in zaploskali. Bili smo res or-
ganizirani, saj smo prinesli s se-
boj pijačo, kozarce in prigrizek,
pa cvetje in veliko veselja.
Don Elio, tako ga vsi kličemo,
vidno ganjen, še govoriti ni mo-
gel. Iz srca se nam je zahvalil za
nepričakovano “darilo”.
Vsi smo bili veseli: mi-pevci, da
smo ga počastili, on-slavljenec,
da je bil tega deležen. Lahko trdi-
mo, da je don Elio pustil v naših
srcih, v svoji dolgi mašniški “ka-
rieri”, svetle sledove hvaležnosti.
Barkovljanska pevka
vinsko in jezikoslovno utemeljil.
Ljudem se je približal, šel do njih
in jih ogovoril, ni čakal, da to
storijo oni. Obvladal je tako do-
bro njihova narečja, da so ga za-
menjali za Rezijana. Boril se je,
da bi slovenska krajevna imena,
še posebno v Benečiji, pravilno
zapisovali, ne pa da bi jih poslo-
venili.
Avtor knjige je prof. Merkuja
opisal kot izjemno osebnost, ki
se je ukvarjal s problemi, ki jih
drugi niso sploh opazili. Boga-
stvo jezika so tudi drobna poi-
menovanja, npr. ledinska
imena, ki bi šla v pozabo, če
jih ne bi popisal. Poznal je la-
tinščino, gotico, veliko jezikov
in zgodovino. Vse to je upora-
bil pri svojem delu. Ogromno
je bral in je angažirano delal.
Službo mu je uspelo prikrojiti
sebi na kožo. Odmeven je in-
tervju o izvoru imen in priim-
kov, ki kaže na čudovit prikaz
zgodovine slovenstva na osno-
vi izbire imen. Prof. Merku' je
zelo cenil upor proti fašizmu,
zaradi česar je slovenstvo toli-
ko bolj zaživelo. Do takrat ni-
smo niti pomislili, da imajo
priimki svoj pomen. “Še tele-
fonski imenik bi s pomočjo
Merkuja lahko brali kot krimi-
nalko”, je svoje izvajanje končal
dr. Nežmah.
Metka Šinigoj
Foto IG
Foto Damj@n
Foto IG
Videmska / Aktualno23. julija 201512
Dreka in Volče praznovale tisoč let prijateljstva
“Pomembno je znebiti 
se sovraštva”
   kupnosti Dreka in
Štuoblank v spomin
na starodavne vezi
skupne pripadnosti, ki se danes
obnavljajo za večno prijateljstvo
in solidarnost”. Tako piše na spo-
minski plošči, ki sta jo v nedeljo,
12. julija, občina Dreka, župniji
Device Marije in Štuoblanka ter
društvo Kobilja glava podarili
krajevni skupnosti v Volčah na
praznovanju “Tisočlet Volčan
1015-2015”, ob prvi pisni omem-
bi imena vasi Volče. Kajevna
skupnost Volče je gostom iz Be-
nečije podarila spominsko
ploščo in majico.
Tako se je začelo srečanje med
krajema Volče in Dreka, ki sta se
skupaj spomnila na tisočletno
prijateljstvo najprej s pohodom
po stopinjah prednikov, iz Kla-
bučarja po poti Alpe Adria tja do
Slemena, po Dolu blizu Mar-
tvašnice do Volč (pohodnike je
vodil Edo Lužnik iz Ld Volče).
Sprevod iz Dreke so pred občin-
skim praporom sprejeli otroci,
oblečeni v starodavne noše in z
rožicami v rokah; skupaj z malce
večjimi so nesli potico (gubanco)
in košare z domačimi pridelki v
dar Volčanom. Srečanja se je ude-
ležila parlamentarka Serena Pel-
legrino. Benečane, med katerimi
so bili tudi dreški podžupan Mi-
chele Qualizza, župan občine So-
vodnja Germano Cendou, pokra-
jinski svetnik Fabrizio Dorbolo'
in tajnik Kobilje glave Fabio Bo-
nini, je sprejel predsednik krajev-
ne skupnosti Aleš Bizjak, ki se je
zahvalil vsem društvom, ki so so-
delovala pri organizaciji prazni-
ka. Po njegovih pozdravih in po
pozdravih dreškega podžupana
je bil na vrsti skupen sprevod do
cerkve sv. Lenarta, kjer so ob so-
maševanju sveto mašo darovali
domači duhovnik Slavko Obed,
“S
duhovni pomočnik Jožef Vidrih
in beneški zlatomašnik msgr.
Marino Qualizza.
“Danes se počutim doma, to je v
naši fari, kjer imamo sv. Lenar-
ta”, je dejal gospod Qualizza,
ki se je spomnil, kako je gro-
zota vojne v prejšnjem sto-
letju razdejala ljudi v Be-
nečiji in Sloveniji, ki so po-
stali politično oddaljeni,
čeprav so si bili človeško ved-
no v bližini. “Danes praznu-
jemo spreobrnjenje politike
in želimo, da postane
začetek pravice in z Božjo
pomočjo tudi ljubezni”, je
dodal Qualizza. Poudaril je,
kako pomembno je znebiti
se sovraštva in se posvetiti
mirnemu življenju, “da bi še
naprej gradili veliko
družino, ki jo sestavljajo
naše župnije in fare. Če žup-
nija postane družina v
družini, moramo zahtevati,
da v njej vedno živijo solidar-
nost, ljubezen, prijateljstvo,
iz katerih izhaja prava svobo-
da, ki se za kristjane pokaže
v skupnem življenju”. Na
koncu si je zaželel, da bi se
tako praznovanje ponovilo tudi
čez tisoč let.
Slovenskemu čedarmacu, ki že
trideset let mašuje v Dreki in bere
slovensko mašo v Špetru, se je
župnija zahvalila in mu z dari-
lom čestitala ob njegovem viso-
kem jubileju.
Med mašo sta pela slovenske in
beneške nabožne pesmi zbor
Rečan pod vodstvom Davida To-
masetiga, ki ga je na orglah
spremljal Davide Clodig, in pev-
ski zbor župnije Volče pod vod-
stvom Erike Bizjak. V skupni za-
sedbi sta na koncu zapela pesmi
Marija skoz živjenje in Najvišji
vsemogočni Bog.
Družabno srečanje je bilo ob pe-
smi, harmoniki in domači hrani
na vaškem trgu, ki so ga krasile
stojnice z obrtniškimi pridelki in
umetniškimi izdelki društva li-
kovnih umetnikov iz Tolmina.
Praznik sta priredila KS in TD
Volče v sodelovanju z domačimi
pridelovalci.
Larissa Borghese
Z 9. strani
“Delamo zagnano ...”
Na političnem področju
rešujemo problem javnega
priznanja GM kot javne slo-
venske glasbene strukture. O
slovenski sekciji konservatori-
ja ni več govora, ker ni več za-
konsko utemeljena: konserva-
torij je sedaj na akademski rav-
ni. Trudimo se, da bi ohranili
vsoto denarja, ki jo že štirinajst
let izgubljamo.
Kaj pa prostorske težave?
Smo edina pomembna usta-
nova slovenske manjšine, ki
nima lastnega sedeža. V go-
steh smo v nekdanji osnovni
in nižji srednji šoli v Rojanu.
Nekatera vrata se odpirajo, v
Trstu, denimo, vrata Narodne-
ga doma, kar bi bilo za nas po-
membno z vseh zornih kotov.
Vrnili bi se v zgodovinski se-
dež GM, vrnili bi se v mestno
središče in zraven tržaškega
konservatorija. V Gorici pote-
kajo pogajanja glede uporabe
Trgovskega doma, kjer so
težave predvsem glede obna-
vljanja. V Trstu gre za politični
problem, v Gorici pa za pro-
storski.
Kakšno je vzdušje na mestu
ravnatelja po toliko letih ak-
tivnosti?
Leta 1992 sem bil imenovan
za podravnatelja, nekaj let sem
delal kot vršilec dolžnosti, sre-
di 90. let pa sem dobil to fun-
kcijo, ki se je v letih bistveno
spremenila, predvsem zaradi
zunanjih dejavnikov. V prete-
klosti je bilo bistveno lažje z
vidika administrativno-fiskal-
nih zadev in organizacije do-
godkov. Vodilno osebje se je
zaradi finančne stiske v teh le-
tih močno skrčilo, od štirih
podravnateljskih funkcij sem
ostal sam za celotno deželo, za
administracijo imamo le dve
osebi in pol. Zavedam se po-
manjkljivosti na področju sti-
kov z javnostjo in promocije,
a razlog ostaja isti. Ogromna
in bogata dejavnost morda za-
to nima pravega javnega pou-
darka. Vsekakor pa mi ni
težko. Na GM sem zrasel kot
učenec, več kot deset let sem
poučeval na raznih sedežih,
zdaj pa gledam nanjo še s te
stopničke. Moj vsakdan pote-
ka v glavnem tu, a glasba in
delo za slovensko manjšino sta
zame življenjsko poslanstvo.
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (106) Mariza Perat
Cerkev sv. Marije od
Prikazanja v Strunjanu
Je glavna božja pot v Istri in stoji na gričku med
Piranom in Izolo.
Tudi tu se, tako kot marsikje v naših krajih, kjer
stojijo Marijina božjepotna središča, stikajo ra-
zlični narodi in različne kulture, ki so v stolet-
jih oblikovali zgodovino tega prostora.
Tu so že v davnih časih bili prisotni Histri, po-
nosno in bojevito ljudstvo. Rimljanom, ki so
nato zasedli te kraje, je šele po dveh vojnih po-
hodih uspelo, da so jih okrog leta 178 pr. Kr.
podjarmili. Histri so sčasoma sprejeli njihov
jezik in njihove navade. Po
razpadu Zahodnega rim-
skega cesarstva leta 476 po
Kr., so Istro zasedli Goti in
Langobardi, nato pa Bizan-
tinci. Okrog leta 800 so pri-
speli Slovani, ki so se nase-
lili predvsem v zahodni
Istri. Pozneje je dežela
prišla pod oglejske patriar-
he, nato pod
Beneško re-
publiko. Kot
drugi naši
kraji je tudi Istra občutila turške napade, za nji-
mi pa je pustošila kuga. Tudi Francozi so nekaj
časa tu gospodovali, saj sta zahodna in južna
Istra vključno s Puljem bili del Ilirskih provinc.
Za Francozi je Istra prišla pod Avstrijo, ki je tu
ostala do konca prve svetovne vojne. V tem
času je Pulj postal njeno glavno vojaško prista-
nišče. Po vojni je Istro zasedla Italija. Kmalu
zatem se je pojavil fašizem s svojim raznarodo-
valnim pritiskom nad Slovenci in Hrvati. Po
drugi svetovni vojni je bila slovenska Istra naj-
prej del Svobodnega tržaškega ozemlja, po lon-
donskem sporazumu leta 1954 pa je prešla pod
Jugoslavijo. Od leta 1991 slovenski del Istre pri-
pada samostojni slovenski državi.
Podnebje je izrazito sredozemsko. Posebnost
pokrajine so solinarske njive-soline, ki so jih
tu poznali že v 13. stol.
Prvi zapis o Strunjanu je iz leta 1211. Etnolo-
ginja in zgodovinarka Rožana Špeh v svoji knji-
gi Popravi mojo hišo namreč piše, da je v tem
letu Elisa, opatinja samostana sv. Marije v Ogle-
ju, župniji sv. Jurija v Piranu predala z vsemi
pritiklinami cerkev sv. Basa v Strunjanu. Ta
svetnik je bil zavetnik mornarjev in ribičev.
Strunjan slovi po svoji naravni lepoti in zani-
mivi zgodovinski preteklosti, predvsem pa po
romarski cerkvi sv. Marije od Prikazanja na
strunjanskem griču. Cerkev že stoletja privablja
romarje od blizu in daleč, ki tu polagajo svoje
prošnje na Marijin oltar.
Gotovo je, da je tu cerkvica stala že leta 1200.
V čast Materi Božji so jo dale postaviti redov-
nice-benedik-
tinke, ki so svoj
samostan imele
tam, kjer je da-
nes vila Tartini.
Ko so redovnice
leta 1211 odšle,
so skrb za cer-
kvico prevzeli
benediktinci, ki
so svoj samo-
stan imeli on-
kraj solin. Tu je
stala tudi njiho-
va cerkvica, posvečena Sv. Duhu. Redovniki so
na strunjanskem griču obdelovali vinograde in
vrtove in so se v cerkvici radi zbirali k molitvi.
Po odhodu benediktincev pa vse do leta 1463
ni o tej cerkvi nikakih poročil. Sčasoma je cer-
kvica zaradi zapuščenosti in zaradi vremenskih
neugodnosti začela propadati.
V tistem času je v Piranu živela pobožna gospa,
Osvalda po imenu, vdova po Krištofu Petroni-
ju, imenovanem Barcazza. Gospa Osvalda je
sklenila, da bo cerkvico na svoje stroške dala
popraviti. O svoji nameri se je posvetovala s pi-
ranskim kanonikom dr. Giorgiom Venerijem
in 11. februarja 1463 je ta svoj sklep potrdila z
notarskim pismom in pred pričami. Za
vzdrževanje cerkvice je gospa Osvalda name-
nila dohodke petih in pol solinarskih njiv od
svojih solin v Sečovljah.
/ dalje
To je že ustaljena navada v Sloveniji in Avstriji
Imena hiš na pročeljih
poslopij v Kanalski dolini
  a pročelju nekdanjega
župnišča v Ovčji vasi
od nedavnega visi obe-
ležje rdeče in bele barve. Tabla
sodi v vrsto obeležij različnih
velikosti in barv, ki se že nekaj
let množijo na pročeljih vaških
hiš, v katerih so javne ustano-
ve. Obeležje na nekdanjem se-
dežu župnišča ima poseben po-
men: ime po-
slopja spomin-
ja na njegovo
nekdanjo na-
membnost. V
slovenskem
na rečju iz
Ovčje vasi piše
Farouž, kar v
slovenskem je-
ziku pomeni
prav župnišče
(farovž).
Sedaj so napisi
na večini obe-
ležij v Ovčji va-
si, sicer le z ne-
katerimi izjemami, prepisani
tako, kot jih je svojčas v eni iz-
med svojih publikacij zapisal g.
Mario Gariup. Plošče v Ovčji
vasi so izdelali krajevni obrtni-
ki. Njihova namestitev omo-
goča ohranjanje in ovredno-
tenje krajevne kulture: tovrstna
poteza, ki je na dosegu vsako-
gar, predstavlja tako po eni stra-
ni živ spomin za domačine, po
drugi pa spodbuja zanimanje
turistov, ki večkrat vprašujejo
krajane informacije prav glede
N prebranih imen in se nato za-topijo v pripoved sogovorni-kov.
Kanalska dolina se z obstojem
ledinskih domačih imen pri-
družuje tradiciji, ki je prisotna
tudi v bližnji Avstriji in Slove-
niji. Priimki lahko s smrtjo
oseb izginejo, ledinska imena
pa ostajajo vezana na dom. Ne-
koč so imela imena vaških ulic
(ta so bila itak drugačna od se-
danjih) manjši pomen od sa-
mih ledinskih imen, ki so
omogočala orientacijo med na-
selji Kanalske doline. Glede na
to, da imajo vse starodavne
hiše tovrstna imena, so obe-
ležja prisotna tudi v drugih
okrajih, ne le v Ovčji vasi. Veli-
ko jih je mogoče videti v Žab-
nicah, Ukvah in Naborjetu. Le-
dinska imena posameznih vasi
se navezujejo na izvirno slo-
vensko oziroma nemško na-
rečje, to sta nekdanja najobičaj-
nejša dialekta tamkajšnjega po-
dročja. Čeprav moramo
upoštevati, da je slovensko na-
rečje Ovčje vasi prepojeno z
nemščino in da je zato težko na
jasen način pripisati izvor po-
samezne besede slovenskemu
oziroma nemškemu jezikovne-
mu sistemu,
lahko vseka-
kor povemo,
da se na slo-
vensko na-
rečje povezu-
jejo pred -
vsem imena
Lipalja vas,
Ukve, Ovčja
vas in Žabni-
ce.
Ledinska ozi-
roma hišna
imena lahko
izhajajo iz
osebnih ali
krstnih imen, iz družinskih
imen ali pa iz besed, ki opo-
menjajo naravne elemente, ali
tudi iz poklica, ki ga je opravljal
nekdanji hišni gospodar, in še
iz lege, ki jo hiša ima v vasi …
Glede na to, da v zvezi s to te-
matiko doslej ni bilo izvedenih
znanstvenih študij, tudi imena
slovenskega porekla so znana
in zapisana z nemško pisavo –
tako kot so vpisana v zemljiško
knjigo v uradu v Tablji.
Luciano Lister
Vila Tartini s
cerkvijo sv. Basa
Slovenija 23. julija 2015 13
Le tri dni po tem, ko je Državni zbor uzakonil odpis dolgov
najšibkejšim, sta premier Miro Cerar in ministrica za delo Anja
Kopač Mrak z več kot 50 predstavniki občin, javnih podjetij, bank,
zavarovalnic in humanitarnih organizacij v ponedeljek, 20. t. m.,
podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim
oziroma pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam.
Tako ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
kot predsednik vlade po podpisu nista
skrivala navdušenja nad doseženim,
oba pa sta tudi napovedala, da to ni
edini korak na poti pomoči
najšibkejšim in krepitvi socialne
države. Ministrica se sicer zaveda, da
se s sprejetim zakonom niso rešile vse
težave, vendar so v danih razmerah z
doseženim lahko zadovoljni.
Predsednik vlade Cerar je v nagovoru
Slovenijo opisal kot ladjo, ki je
predvsem po lastni krivdi zašla med
čeri, a zdaj, sicer hudo poškodovana,
pluje v mirne vode. Ker je v to krizo zašla tudi zaradi krize vrednot,
je toliko bolj pomembno, da se država obnaša zgledno kot dober
gospodar in pri tem poudarja skrb za ljudi. Po Cerarjevih besedah
se vlada dobro zaveda vseh hudih stisk in bolečin najšibkejših,
zato bodo nadaljevali delo, da se te krivice in težave uredijo. Podpis
sporazuma je zanj dokaz, da je solidarnost korak v pravo smer,
zanj je pomembno, da številni akterji z različnih področij stopijo
skupaj. Zato je hvaležen vsem podpisnikom sporazuma, obenem
pa poziva še ostale, naj se temu pridružijo. Ministrica je isti dan s
predstavniki humanitarnih organizacij podpisala še pismo o nameri
za pomoč prisilno izseljenim družinam.
Pomoč Cerarjeve vlade najbolj šibkim
  Sloveniji je bilo zelo vroče tudi
13. julija, na prvo obletnico
predčasnih parlamentarnih voli-
tev. Te ostajajo tema mnogih razgla-
bljanj in političnih analiz, ker so bile po-
vezane z zlorabo sodstva v politične na-
mene. Kot se naša javnost spominja, je
bil tri tedne pred volitvami na podlagi
zadeve Patria poslan v zapor prvak naj-
večje opozicijske stranke Janez Janša.
Njegova odsotnost s političnega prizo-
rišča je preprečila sicer normalno
soočanje strank pred koncem predvolil-
ne kampanje. Posledično je SDS na vo-
litvah izgubila okoli 100.000 glasov in
vodilno mesto v parlamentu.
O celotnem primeru, ki ni v čast sloven-
ski državi, slovenski parlamentarni de-
mokraciji, strankam, nemara pa naj-
manj premieru Miru Cerarju, ki kljub
prestižu uglednega in poštenega pravni-
ka, ki ga obdaja, vedno znova ponavlja,
da je vlada, kljub temu da je bila imeno-
vana ob vodji največje opozicijske stran-
ke v zaporu, legalna in legitimna, celot-
na oblastna sfera molči, se spreneveda.
Ustavno sodišče je Janezu Janši s svojimi
odločitvami izreklo nekaj zadoščenj in
mu prisodilo del odškodnine, ko je bil
po krivici v zaporu. Toda vrhunski dokaz
politične hinavščine je v tem, da se mu
od poslancev v parlamentu, ki so mu s
svojimi izjavami, protizakonitimi glaso-
vanji in na druge načine povzročili veli-
ko žalitev in škode, ni nihče opravičil. V
državnem zboru hodijo ob Janezu Janši
ali mimo njega, se morda smehljajo kot
dobro vzgojeni intelektualci, a očitno sta
politika in človekovo dostojanstvo vsaj
pri nas pri mnogih povsem ločeni mo-
ralni kategoriji.
Medtem pa se Janez Janša znova utrjuje
na čelu SDS, stranke, ki je ustanovila no-
vo t. i. vlado v senci, v kateri pa ni več
dolgoletnega člana stranke in enega iz-
med tvorcev zunanje politike nove
države, dr. Dimitrija Rupla. Za področje
zunanje politike in mednarodnih odno-
sov bo v novi vladi v senci, ki jo vodi Ja-
nez Janša, pristojen evropski poslanec in
podpredsednik SDS Milan Zver.
Glede odnosa politike, predvsem pa se-
veda vlade, torej izvršilne oblasti, do pol-
pretekle zgodovine, o čemer se še vedno
veliko razpravlja in polemizira, bi bilo
koristno prebrati razmišljanje, ki ga je
po spominskem proslavljanju žrtev Sre-
brenice objavil evropski poslanec dr. Mi-
lan Zver. Zatrjuje, “da 100.000 pomor-
jenih, a še vedno ne pokopanih ljudi v
Sloveniji nima enakega mesta v prav-
nem in političnem konceptu genocida,
kot ga ima 8.000 žrtev v Srebrenici. Na
plenarnem zasedanju v Strasbourgu je
predsednik Evropskega parlamenta Mar-
tin Schultz v posebnem nagovoru v spo-
min na srebreniški genocid dejal, da gre
za največji zločin po drugi svetovni vojni
v Evropi. Toda dejstvo je, da bi se morali
spominjati tudi 70. obletnice
množičnih pobojev v Sloveniji, na
Hrvaškem in še kje. Očitno bo trajalo še
nekaj časa, preden bodo nekateri politiki
sprejeli dejstvo, da zločinov in genocid-
nih ravnanj ter njih posledic ne moremo
deliti na “naše” in “vaše”, je še zapisal
dr. Milan Zver.
Glede obravnave preteklosti se je s ko-
mentarjem, objavljenim v novi številki
slovenskega katoliškega tednika
Družina, znova oglasil moralni teolog
in eden izmed vodilnih predstavnikov
slovenske civilne družbe, Ivan Štuhec.
Po njegovem predsednik države Borut
Pahor kaže osebno
prizadetost in zav-
zetost pri vprašan-
ju sprave. Seveda
pa nas ta raven pri
predsedniku Slove-
nije ne more pov-
sem zadovoljiti.
Odprto in ne-
rešeno ostaja nam-
reč vprašanje me-
sta pravne države
in njenih vrednot
pri presoji prete-
klosti in sedanjo-
sti.
Vlada je med
počitnicami
upočasnila svoje
delovanje, toda se že ukvarja s predlo-
gom proračuna za leto 2016. Nadaljevalo
se bo obdobje varčevanja, opozarjata
premier Miro Cerar in finančni minister,
sindikati pa vztrajajo, da bi z začetkom
gospodarske rasti morali začeti bolj
skrbeti predvsem za izboljševanje stan-
darda najbolj revnih in ogroženih sku-
pin prebivalstva. Medtem v Sloveniji
pričakujejo obisk ruskega premiera Dmi-
trija Medvedjeva, ki ga bo opravil 26. in
27. julija in ki naj bi zlasti okrepil gospo-
darsko sodelovanje med državama. Slo-
venija se je pred tem obvezala, da bo po-
večala svoj prispevek zvezi Nato, katere
član je, odpovedala pa je tudi obljublje-
no sodelovanje na vojaški paradi v Za-
grebu, s čimer se je uklonila Srbiji, ki je
zagrozila, da bi udeležbo sleherne prija-
teljske države na paradi hrvaške vojske
ocenila za sovražno dejanje.
Še ena aktualnost in seveda spornost raz-
mer v državi se kažeta v tem, da vlada
podpira vrhove bančnega sistema, jim
zaupa, hkrati pa Anže Logar, novi pred-
sednik parlamentarne preiskovalne ko-
misije za ugotavljanje zlorab v tem siste-
mu, opozarja, “da bodo pri ugotavljanju
odgovornosti šli do konca. Naša nova
bančna komisija bo delovala brez milo-
sti, saj so dosedanje zlorabe davko-
plačevalce stale že več kot 5 milijard
evrov”. Vlogo in delovanje preiskovalne
komisije podpira tudi Ustavno sodišče,
ki je zapisalo, “da ustavno zajamčena
pooblastila dajejo preiskovalni komisiji
lastnost oblasti ali vsaj oblastnim (sod-
nim) organom podoben položaj. Učin-
kovitost parlamentarne preiskave pa je
ustavna vrednota v širšem javnem inte-
resu”.
Slovenska kronika je tudi v obdobju hu-
de vročine polna najrazličnejših dogod-
kov, tako se v raznih okoljih nadaljujejo
predstavitve Cirila Zlobca, ob njegovi
90-letnici. Naš najstarejši pesnik daje in-
tervjuje, spoštljivo razmišlja o temah in
zadevah iz preteklosti in sedanjosti, o ka-
terih sproti in aktivno razmišlja. Zato je
treba upoštevati in tudi spoštovati nje-
govo mnenje, očitno rojeno z njegovo
udeležbo v partizanskem odporništvu,
namreč, “da bi bil vsak pameten narod
hvaležen gibanju, ki mu je priborilo eno
petino ozemlja. Brez narodnoosvobodil-
nega boja bi bila slovenska državna meja
še vedno pri Rakeku”. Primorske novice
so to mnenje našega vrhunskega pesni-
ka in mojstra ljubezenske liri-
ke 8. julija označile kot Misel
dneva.
Pa vendarle naj dvomimo in
razmišljajmo. Jugoslovanska
vojska je meje nove države po-
stavila v Trstu, Gorici in v Be-
neški Sloveniji. Toda to so bile
meje nove totalitarne države,
ki je bila del na osnovi politike
Sovjetske zveze ustvarjene
železne zavese, in zaradi tega
dejstva so zahodne sile,
vključno z ZDA in Veliko Bri-
tanijo, tudi za ceno morebitne
vojne, zahtevale in dosegle
umik jugoslovanske vojske na
mejo, kakršna je sedaj. O oko-
liščinah, v katerih je bila ta
meja določena, sta v svojih spominih za-
grenjeno pisala tudi udeleženca tedanjih
pogajanj Edvard Kardelj in dr. Aleš Be-
bler. Tudi zgodovinarji imajo vire, iz ka-
terih izhaja, da bi Slovenija sedaj imela
s svojo sosedo Italijo lahko ugodnejšo
mejo, če se po koncu vojne Jugoslavija
ne bi tako usodno povezala s Sovjetsko
zvezo. Sicer pa, kaj vse naj bi sploh po-
menilo sklicevanje na mejo pri Rakeku.
Marijan Drobež
V
Ustavno sodišče podpira parlamentarno komisijo o zlorabi v bančnem sistemu
V Sloveniji še vedno različno 
o demokraciji in pravni državi
  retjič, minister zavrača
spodaj navedeno, edino
trdno in perspektivno fi-
nančno konstrukcijo, ki jo po-
nuja stroka (Jože P. Damjan in
Aleš Groznik), in neutrudno laj-
na o svojem modelu javno-za-
sebnega partnerstva, ne da bi
imel pri tem karkoli trdnega v
rokah. In ne glede na to, da mu
kompetentni kritiki z neovrglji-
vimi protiargu-
menti dopove-
dujejo, da je ta
model uto-
pičen”. Torej
ocene in napo-
vedi, ki so se iz-
kazale za točne
in so še naprej
aktualne. Kajti
po prvi izločitvi
drugega tira iz
finančne per-
spektive EU
2007-2013 smo
doživeli nov
hladen tuš in iz-
padli tudi iz
prvega razpisa v
finančni per-
spektivi 2014-
2021. In to kljub temu da ima-
mo v Bruslju svojega človeka na
mestu evropskega komisarja za
promet. To vse dokazuje, da Slo-
venija v svoji celinski miselnosti
še vedno ne zna primerno
ovrednotiti svojega geostra-
teškega položaja ter vlogo pro-
meta in pomorstva v njem in se
do tega obnaša amatersko, s
težkimi posledicami za sloven-
sko gospodarstvo. Kot se je to že
pokazalo tudi ob izgradnji ko-
prskega pristanišča in prvega ti-
ra Koper-Divača, ki sta ju morali
zgraditi primorska trma in
vztrajnost, z lastnimi sredstvi ter
T proti volji zveznih oblasti in do-brega dela slovenske politike.Ob teh novih, ponavljajočih se
hudih spodrsljajih v zvezi s tem
prioritetnim strateškim projek-
tom mislim, da bi moral mini-
ster Gašperšič odstopiti, v na-
sprotnem primeru pa bi ga mo-
ral Cerar odstaviti.
Iskanje izhoda iz sedanje slepe
ulice
Med realne rešitve za izhod iz
dosedanje slepe ulice pri finan-
ciranju izgradnje drugega tira
sodijo, kot že rečeno, prav goto-
vo predlogi in sklepi iz študije,
ki jo je po naročilu podjetja Lu-
ka Koper, edinega sedanjega
koncesionarja v koprskem pri-
stanišču, pripravila Ekonomska
fakulteta v Ljubljani. Po podat-
kih PN (11. 2. 2014) sta ekono-
mista Jože P. Damjan in Aleš
Groznik predlagala, naj bi
“država drugi tir zgradila z
evropskim denarjem in za-
dolževanjem, posojila pa vračala
s koncesninami in dividendami
Luke Koper, z uporabninami SŽ
in tudi bencinskim centom”. Po
njunih izračunih bi ga izplačali
v 23 letih. Damjan je pri tem še
izrazil prepričanje, da država ne
bo našla vlagatelja, ki bi šel v
javno-zasebno partnerstvo za 27
km drugega tira. Tako rešitev naj
bi vlada naznanila “samo zato,
da bi pred javnostjo ohranila
obraz. Če ne prej bodo čez leto
dni ugotovili, da zainteresirane-
ga tujega partnerja niso našli in
bodo končno šli v javno finan-
ciranje, kot je to običajno v sve-
tu za gradnjo železniške infra-
strukture”. To
se vse počasi
tudi že ure-
sničuje, saj
postaja očit-
no, da po
enem letu Ce-
rarjeve vlada-
vine nima mi-
nister v zvezi z
javno-zaseb-
nim partner-
stvom še
ničesar v ro-
kah. Ministro-
va hladno-
krvna izjava,
da ga odkloni-
tev financi-
ranja drugega
tira s strani
Bruslja ni presenetila, pa ne po-
trjuje samo Damjanove ocene,
da je šlo pri kandidiranju za
“ohranjanje obraza vlade”, am-
pak zbuja celo vtis, da je vlada s
tem predvsem pomirjala sloven-
sko javnost in se tako s kandidi-
ranjem nekoliko poigrala.
Drugi mogoči izhod iz slepe uli-
ce bi lahko bil morebiten vstop
družbe Deutsche Bahn kot stra-
teškega partnerja pri izgradnji
drugega tira, pri morebitni po-
sodobitvi slovenskega želez-
niškega omrežja in pri razvoju
koprskega pristanišča, in sicer v
taki poslovno-lastniški kombi-
naciji, ki bi bila sprejemljiva za
obe strani. Za nadaljnji hiter raz-
voj koprskega pristanišča pa bi
bilo potrebno, po ugotovitvah
študije nizozemske agencije
MTBS, čimprejšnje podaljšanje
prvih dveh pomolov in kasnejša
izgradnja tretjega, razširitev
luškega železniškega terminala
iz sedanjega tritirnega najprej
na pettirnega in nato na sedem-
tirnega, pa razširitev terminala
za tovornjake, bistveno po-
večanje površine pristanišča idr.
Pri tem gre za vrtoglave zneske,
ki jih ne zmoreta niti Luka Ko-
per niti država skupaj, in bo ko-
prsko pristanišče brez močnega
zunanjega igralca začelo razvoj-
no zaostajati. Vendar so dogovo-
ri z Deutsche Bahnom v prete-
klosti, kljub zagretosti slovenske
vlade, že nekajkrat naleteli na
mino (Janša, Pahor) in vprašan-
je je, če bi se partner sploh še
želel pogovarjati z vlado, ki ji
drugi določajo, kaj sme in česa
ne. Pri čemer gre za podjetje s
skoraj 230.000 zaposlenimi, ki
je že vstopilo v lastništvo dan-
skih, švicarskih in nizozemskih
železnic in ki velja s svojimi po-
vezanimi in hčerinskimi
družbami za enega največjih
svetovnih logistov, ki nadzira in
premika velik del evropskih in
svetovnih tovorov. Ob odgovor-
nih ljudeh v Luki Koper so se
npr. med prvimi uprli tej per-
spektivi tudi obalni sindikati, ki
so se sedemdeset let po končani
vojni kar še naprej šli Nemce in
partizane in zagrozili, da ne bo-
do dovolili, da bi Švabi v miru
dosegli to, česar niso mogli z
orožjem. Pa čeprav je Niko
Kavčič, ki bi mu bilo težko očita-
ti, da je kak germanofil (prijatelj
Nemcev), v svoji študiji Proble-
mi Slovenije 2005 tehtno in ar-
gumentirano dokazoval, da se
mora Slovenija, ujeta v 'prešo'
med dvema neprijetnima sosed-
nima rivalskima državama, Ita-
lijo in Hrvaško, nasloniti na Ba-
varsko (Nemčijo, op. avt.), tega
največjega slovenskega zunanje-
trgovinskega partnerja ter prvo
trgovsko središče Srednje Evrope
in eno največjih finančnih sre-
dišč sveta. Ta, ki ima namreč
zgodovinski interes biti navzoča
na toplem morju, je po drugi
svetovni vojni doživela svojo ka-
tarzo in postala ne samo nosilni
steber Evrope, ampak tudi eden
njenih najbolj zvestih in vzor-
nih članov.
Za vstop v lastniško strukturo
Luke Koper bi se našli tudi drugi
veliki igralci na trgu pomorskih
tovorov, vendar dvomim, da bi
zagrizli tudi v izgradnjo drugega
tira. Vendar pa bi Cerar ob mo-
rebitni zainteresiranosti zunan-
jega partnerja za hitrejši razvoj
pristanišča ne tvegal spopada s
svojimi koalicijskimi partnerji,
Luko Koper in sindikati, ki bi se
temu uprli. Tako čas neusmilje-
no teče, dan “D”, ko bo proga in
z njo tudi pristanišče ohromlje-
no, se bliža, in mi tako že dve
desetletji stopicamo na mestu.
V veliko sramoto in žalitev gra-
diteljev pristanišča in prvega ti-
ra, ki so v svoji daljnovidnosti
kljub zunanjim odporom in po-
manjkanjem sredstev v nekaj le-
tih uresničili oba projekta, ker
so se dobro zavedali, kaj vse je
pri tem v igri.
Z 2. strani
Neskončni porodni ...
Martin Schultz
Anja Kopač Mrak
Aktualno23. julija 201514
NATUROPATSKI NASVETI (75)Erika Brajnik
NALOGE NATUROPATA
Človeško telo je popoln “stroj”, v katerem vsi fi-
ziološki procesi delujejo popolnoma brezhibno.
Predstavljajmo si, da je naše telo računalnik,
vsak del katerega je povezan z drugim in prejme
točno določena navodila za delovanje. Bolj kot
so navodila natančna, točna in jasna, bolje delu-
je. Na enak način potrebuje tudi naše telo navo-
dila, informacije za dobro delovanje, in kot bo-
mo lahko spoznali v nadaljevanju, prejme naše
telo zaradi stresa, slabega načina prehranjevanja
in napačnega načina življenja veliko napačnih
informacij, ki jih ne zna razbrati oziroma razu-
meti in se zato odzove na napačen način – z ra-
zličnimi vrstami vnetij, ki se čez čas spremenijo
v degenerativno obolenje. Naj vam navedem pri-
mer: napačen znak telesu daje gluten, ki je za
naše telo neznana snov, saj človek nima v sebi
gena, ki bi ga prebavil. Posledično ga telo zazna
kot nekakšnega vsiljivca, se počuti napadenega
in se temu primerno odzove. V celotnem življen-
jskem obdobju vstopi v človeško telo veliko po-
dobnih vsiljivcev, ki napadajo naš imunski si-
stem, in če se naše telo ne more nanje pravilno
odzvati, pride do vnetja, ki sčasoma postane kro-
nično in se tako lahko sprevrže v bolezen. Prva
naloga naturopata je, da pri posamezniku poišče
vzroke slabega počutja, najde vzrok še pred sa-
mim pojavom bolezni, in sicer z maksimalno
krepitvijo vseh fizioloških sposobnosti telesa po-
sameznika, ki ga obravnava. Na ta način postane
telo močnejše in se lahko spopade s katerokoli
boleznijo. Močno telo se lahko odzove in spopa-
de z vsiljivcem, šibko telo tega ne zmore. Naturo-
pat pri posamezniku ne išče bolezni, ampak
zdravje, njegova naloga pa je, da okrepi posa-
meznika na neinvaziven način, s čimer pripo-
more tudi k boljšemu odzivu na katerokoli zdra-
vljenje, ki ga posameznik že izvaja. Pri preisko-
vanju vzroka bolezni je nemogoče, da ne bi
začeli pri črevesju oziroma prebavnem traktu, ki
je najpomembnejši organ v celotnem človeškem
telesu. Čeprav se o njem malo ve, se kar 60 % ce-
lic imunskega sistema umešča v prebavni trakt.
In prav tu imajo sedež in se začnejo razvijati vse
bolezni, vključno z rakom, saj predstavlja čreve-
sje prvo obrambno linijo našega imunskega si-
stema. Naloga naturopata je, da nauči posamez-
nika, kako krepiti, opazovati, razumeti svoje telo,
z namenom, da se bo lahko čim bolje spopadel z
boleznijo. Zelo pomembno je namreč delovati
na področju preventive. Po mojem mnenju na-
turopatsko svetovanje, ki obravnava posamezni-
ka na celosten način in razišče vzroke slabega
počutja, pri čemer se ne opira le na simptome,
ne sme in ne more zapostavljati obravnave čre-
vesja, najpomembnejše in najmočnejše točke v
našem telesu. Naturopatija se kot alternativna
medicina umešča na področje dobrega počutja
in uradne medicine, ta umestitev pa ji omogoča
uspešno komunikacijo z obema področjema in
vsesplošen pogled na zdravje in človeka pri pre-
ventivi oziroma učinkovitost pri medicinskem
zdravljenju posameznika.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Oseben pogled čez “lužo”
Med slovenskimi rojaki v Kanadi
  svojem prejšnjem zapisu
sem poskušal približati
življenje beneških rojakov
v kraju Thunder Bay. Od tam me
je pot vodila tudi v druge sloven-
ske skupnosti po Kanadi,
najprej v Winnipeg, ka-
sneje pa v Toronto, Otta-
wo in Montreal.
Vožnja iz Thunder Bayja
na zahod, proti mestu
Winnipeg v Manitobi,
prinaša približno osem ur
večinoma ravne in samot-
ne ceste, kjer popotnika
ob poti pozdravljajo
nešteta jezera in iglasti
gozdovi, redko kje tudi
obdelana zemlja in
kakšna živa duša. Vzdolž
celotne poti so le štiri ben-
cinske črpalke, sicer pa je popot-
nik sam s seboj.
V Winnipegu naj bi živelo pri-
bližno sto slovenskih družin, ki so
organizirane tudi v svojo župnijo
in društvo s folklorno skupino,
razdeljeno na tri starostne skupi-
ne (Zvonček, Rožmarin in Tri-
glav). Še do pred nekaj leti so stal-
no imeli tudi slovenskega duhov-
nika, zdaj pa je tudi njih zadelo
V pomanjkanje duhovniških pokli-cev. Našli pa so zanimivo rešitev:duhovnika iz Tajske, ki so ga
naučili delno maševati tudi v slo-
venščini in si ga delijo z madžar-
sko župnijo. Kljub temu da zgod-
ba o izgubi duhovnika seveda ne
more biti vesela, se človek ob po-
slušanju dela liturgičnega besedi-
la v slovenščini iz tajskih ust, ki
mu nato sledi pretežni del v an-
gleščini, vendarle počuti kar ne-
kako “simpatično”.
Čeprav so prvi Slovenci sem pri-
hajali že prej, je večina skupnosti
odraz ekonomske migracije v 60.
in 70. letih, večinoma gre za Pri-
morce in Prekmurce in posle-
dično je tudi jezik še precej živ. Pri
nedeljskih mašah se zbere pri-
bližno 100 ljudi, v slovenščini ze-
lo ubrano prepeva okoli 15- član-
ski zbor, ki ga sestavljajo večino-
ma mladi. Po maši si vsi farani ra-
di vzamejo čas za medsebojno
druženje. Čeprav pestijo tudi
Winnipeg, kot ostale odmaknje-
ne skupnosti, enake težave - stiki
z drugimi slovenskimi društvi so
zaradi oddaljenosti zelo omejeni,
številni se zaradi služb selijo na
druge konce Kanade, mladi se na
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 21. julija, ob 14. uri.
Nov pogled italijanske javnosti na Kugyja
Drugačna osvetlitev
velikega gornika
  orda zveni naslov za
nekatere poznavalce
dr. Juliusa Kugyja pre-
tirano, vendar pa se mi je zdelo
prav, da poudarim prav ta novi
pogled, ki postopoma, a končno
na novo osvetljuje italijanski pu-
bliki lik pisca, glasbenika, predv-
sem pa izrednega strokovnjaka in
poznavalca gora oz. Julijskih Alp.
Tržaški publicist in časnikar En-
rico Mazzoli v svoji knjigi Kugy-
jeva vojna (La guerra di Kugy, Lu-
glio Editore, 2014) skuša na novo
prikazati italijanskim bralcem
osebnost Juliusa Kugyja, kot je bi-
la v resnici: bil je velik domoljub
(do Avstro-Ogrske) in ljubitelj ter
strokovnjak plezalnih poti naših
Julijskih Alp.
V knjigi najdemo zanimive po-
datke o Kugyjevi družini; med te-
mi so omenjene njegove sloven-
ske korenine. Značilnosti njego-
ve mladosti lahko strnemo v za-
gon v družinskem tržaškem pod-
jetju “import-export” do začetka
prve svetovne vojne ter neizmer-
no ljubezen do gora.
Že ti podatki so velik korak na-
prej v objektivno gledanje na
M osebnosti, ki so zaznamovale našprostor pod avstro-ogrsko mo-narhijo in so bile zaradi tega po
prvi svetovni vojni zapostavljene
in osramočene, kot se je to dogo-
dilo z dr. Kugyjem.
Kugy je bil pač tarča iredentistov
takoj po prvi svetovni vojni
predvsem zaradi
svojega konkret-
nega udejstvo-
vanja na soški
fronti kot “Alpi-
ner Referent”, v
predelu Julijskih
Alp. To veliko kri-
vico je v italijan-
ski javnosti
(predvsem v
Trstu) začelo bri-
sati tržaško Mitte-
levropsko kultur-
no društvo že od
ustanovitve leta
1990 dalje. Med drugim je prav
to omogočilo, da ne bi družinski
grob, kjer je tudi sam Julius Kugy
pokopan, končal v pozabi oz. da
bi bil na seznamu tistih, ki bi jih
bilo treba odstraniti.
Omenjena publikacija je vredna
branja, ker osvetli tudi tistim, ki
manj poznamo gorski svet Julij-
skih Alp, kakšno pomembno vlo-
go je odigral dr. Julius Kugy v
bran domovine in celo pri pro-
doru skozi Kobarid. Za tistega pa,
ki so gore, kot npr. Montaž ali
Mangart, “domači vrt”, se bo v
mislih lahko sprehodil po istih
poteh, ki jih je takrat na novo
začrtal in prehodil prav Julius
Kugy.
Zradi svoje slavne zgodovine v
času vojne je bil med fašizmom
ostro nadzorovan in med drugim
tudi (že v 83. letu starosti) leta
1941 preventiv-
no zaprt v Coro-
neu (beri “Tigro-
vo sled” Dorčeta
Sardoča).
Zdelo se mi je
prav, da omenim
to izdajo, kajti po
celem stoletju
mistifikacij “Ve-
like vojne” (že
to, da so preime-
novali prvo sve-
tovno vojno v
“Veliko”, nam
marsikaj pove …)
bomo morda tudi od zmagoval-
cev končno dobili nekaj objek-
tivnosti. Žal, se to še ne dogaja v
italijanskih šolskih učbenikih
zgodovine …, a to je že druga
zgodba.
Dario Bertinazzi
študij odpravljajo v večja sre-
dišča... -, se skupnost trudi ohran-
jati svojo vitalnost. Sobotne slo-
venske šole nimajo več, tudi an-
samblov iz Slovenije, ko gostujejo
po Kanadi, ne vabijo več
medse, ker preprosto ni
več dovolj ljudi. A ti, ki
so, ostajajo povezani
med sabo in se trudijo
ohranjati identiteto. Le-
po se je bilo tudi z mla-
dimi pogovarjati v slo-
venščini, to je privilegij,
ki ga ne doživiš v vsaki
tukajšnji slovenski skup-
nosti.
Precej drugačne so dina-
mike slovenskih skupno-
sti v velemestih na vzho-
du države. V Torontu de-
lujeta dve slovenski župniji, še ze-
lo živahna župnija Brezmadežne
Marije s čudodelno svetinjo in
manjša župnija Marije Pomagaj v
centru mesta. V drugi se pri slo-
venski nedeljski maši zbere okoli
100 ljudi, v prvi pa pri vsaki od
obeh maš (ena je v slovenščini,
druga pa v angleščini) precej več.
Pri župniji Brezmadežne Marije
deluje tudi zelo poznana in aktiv-
na folklorna skupina Kres, ki je
pred nekaj leti gostovala tudi v
Sloveniji. V primerjavi z ZDA slo-
vensko skupnost v Kanadi zazna-
mujeta dve bistveni razliki. Prva
je ta, da tukaj najštevilčnejši del
migracije predstavljajo ekonom-
ski migranti iz 60. in 70. let, manj
je povojne politične migracije,
predvojni izseljenci pa so se že
povsem izgubili, sploh pa jih ni
bilo veliko. Druga razlika pa je, da
je v nasprotju z ameriško politiko
asimilacije, kjer je sicer bilo do-
voljeno ohraniti del izvorne kul-
ture, a je bila uspešna vključitev v
ameriško družbo pogojena z izgu-
bo jezika, Kanada stavila na poli-
tiko multikulturnosti, kjer je bilo
jezik nekoliko lažje ohraniti.
Kljub temu asimilacija naravno
napreduje in kot pogovorni jezik
vse bolj prevladuje angleščina, a
zdi se, da je ohranjanje slo-
venščine še vedno višje na lestvici
vrednot, kot je to v ZDA.
Pomemben socialni prostor
druženja Slovencev so tukaj t. i.
letovišča, to so posestva izven
mest, ki so jih rojaki kupili, tam
skupaj postavili družabni prostor
in kapelico, vsak sam pa nato
počitniško prikolico, kočo ali dru-
gačno vikend bivališče, kjer
preživljajo konec tedna. Dokaz,
da je takšna oblika druženja zelo
priljubljena, je, da je samo v po-
krajini Ontario preko 10 takšnih
letovišč. Začelo se je z enim skup-
nim, nato pa so vse bolj organizi-
rali regionalne klube – belokran-
jsko, prek-
mursko, pri-
morsko
društvo Si-
mon Gre-
gorčič... Ne-
kateri rojaki
so do takšne-
ga drobljenja zelo kritični, drugi
pa pragmatično pravijo, da bi bilo
eno letovišče za vse premajhno,
poleg tega pa je “vsak najraje med
svojimi ljudmi”. Čez poletje se tu-
kaj zvrsti toliko dogodkov, predv-
sem “slovenskih dnevov” po leto-
viščih, da je povsem nemogoče
biti pri vseh prisoten.
V drugačen svet pa pride popot-
nik, ko se pojavi v provinci Que-
bec. Francoski nacionalizem pro-
dira iz vsake špranje in obiskova-
lec takoj izgubi simpatije do nji-
hovih teženj po samostojnosti.
Zanimiva je bila miselna primer-
java s Škotsko, argumentacija in
ozadje istega končnega cilja sta
diametralno nasprotna in ne
čudimo se, da se Škoti ob referen-
dumu niso razveselili obiska que-
beške separatistične stranke, am-
pak so jih prosili, naj se ne vtikajo
v to. V Quebecu je vse utemeljeno
na skrajnem zavračanju angleških
soprebivalcev, odklonilnem od-
nosu do priseljencev in domnev-
ni ekonomski škodljivosti biti del
Kanade (čeprav statistike tega ne
potrjujejo), tudi turist pogosto ne
more dobiti informacij oz. po-
moči v angleščini. Francoščino
varujejo z “jezikovno policijo”,
kjer so dovoljeni (celo zaželeni) le
francoski napisi, če pa se kje po-
javi le angleški napis, sledi kazen.
Ob takšni situaciji se ne čudimo,
da tukajšnji Slovenci enotno za-
vračajo idejo o samostojnosti
Quebeca, ob vrhuncu te kampan-
je se jih je ve-
liko celo izse-
lilo v druge
dele Kanade.
Kot priseljen-
ci so tudi sa-
mi čutili dru-
gorazred-
nost, tako je
bilo na pri-
mer otroke
prepovedano vpisati v francoske
šole, ker so bile te rezervirane za
francosko govoreče otroke; lahko
so jih vpisali le v angleške šole.
Nato pa je nenadoma prišlo do
drugačne politike in je postal vpis
v francoske šole za vse otroke ob-
vezen, da je družina lahko ostala
v provinci. Danes v Montrealu
živi še približno 300 slovenskih
družin, ki se združujejo v župniji
sv. Vladimirja in z župnijo pove-
zanem društvu.
Dejan Valentinčič
Zbrani pri maši v Winnipegu
Pogosta podoba po
slovenskih cerkvah
v Kanadi in ZDA,
blaženi Slomšek
(župnija
Brezmadežne
Marije s čudodelno
svetinjo v Torontu)
Kapelica posvečena
Svetogorski Mariji
na enem izmed
letovišč v bližini
Toronta
Aktualno 23. julija 2015 15
Včasih je žal treba iti tudi v “samoto” nakupovalnega središča  (1)
Življenje za nakupovanje
  ekaj najgršega, kar se mi
lahko zgodi, je to, da
moram po trgovinah.
Marsikdo me ima verjetno za
čudaka, ker imam vse leto iste te-
lovadne copate, no, razen ko je
vreme primerno za sandale, in
ker ni ravno redkost, da imam na
sebi majico ali hlače z majceno
luknjico. Enostavno ne maram
nakupovanja in prosti čas, ki ga
je itak tako malo, raje upora-
bljam za katerokoli drugo dejav-
nost.
Včasih pa se zgodi, da je po nekaj
letih oblačenja in pranja moja
garderoba tako zdelana, da mo-
ram zbrati pogum in se odpraviti
med množico nakupovalcev, da
pač najdem nekaj uporabnega in
poceni za vsakodnevno rabo. Te
dni nas je po dolgih letih spet
obiskal moj brat z družino, ker
dobro vem, da on, kot večina lju-
di, precej da na zunanjost, pa sva
z možem odločila, da tokrat ne
bova poslušala očitkov, joj, kako
sta oblečena, ali vaju ni sram...
In sva se zaradi dobrih družin-
skih odnosov in ljubega miru ra-
je prilagodila vsesplošnim
družbenim pravilom o dostoj-
nem oblačenju.
Z veliko nejevolje sva tako izbra-
la enega izmed teh vročih
sončnih popoldnevov, ki jih je,
ko že imaš kako uro na razpola-
go, bolje preživeti ob reki ali v
gozdu, in se odločila za obisk
trgovskega središča.
O tem, da velikih trgovskih sre-
dišč ne maram, sem napisala že
N veliko in celo preveč, a vendar...V moji naravi je, da papirju ozi-roma računalniku zaupam to,
kar me najbolj teži in mi leži na
duši. Trgovski
centri pa so mi
od nekdaj trn v
peti.
Že samo parki-
ranje pred Qlan-
dijo je bilo te dni
zoprno. Ogrom-
na cementna
ploščad skoraj
brez dreves,
žgoče sonce,
osladna glasba
in italijansko -
slovenska
množica ljudi
vseh starosti, ki
se nerodno ko-
baca nakupoval-
nim užitkom na-
proti. Ne vem, pred koliko leti so
zgradili Qlandio v Novi Gorici,
občutek imam, kot da je tam od
nekdaj. Zagotovo pa vem, da ti-
stih nekaj dreves, ki so jih zasa-
dili tu in tam po parkirišču, nima
nobene volje, da bi zrasla in se
razkošatila. Sence zato tam ni, in
če se samo za trenutek zadržiš v
avtomobilu, si moraš pomagati
s klimo in prižganim motorjem.
Poleti je zato nemogoče, da bi
mož ali jaz v avtu počakala, da
drugi opravi v trgovini, in med-
tem brala knjigo ali časopis, kot
to rada počenjava v bolj hladnih
mesecih. Okoliščine naju tako
prisilijo, da vstopiva v vrtinec
hrupa in nakupovalnih vrečk. In
da celo sedeva v bife, kjer se tre
ljudi, a zmanjkuje nasmehov in
besed.
Prvo, kar začutiš, ko greš skozi
vrata nakupovalnega velemesta,
je smrad. Ne vem, sicer, ali ga
zaznavajo tudi drugi, a meni, ki
sem vajena vonja po komaj po-
košeni travi, po sveži studenčnici
in po smrečju, takoj udari v nos.
Qlandija in vsa druga trgovska
središča smrdijo po segretem ol-
ju, po plastiki, po zatohlem, po
človeškem znoju in poceni tka-
nini, pa še po marsičem. Vse te
neprijetne, predvsem pa nena-
ravne vonjave še stopnjuje po-
manjkanje svežega, čistega zraka,
saj trgovska središča nimajo
oken in ne poznajo vetra in pre-
piha. Zrak in luč, ki sta tam, sta
umetna, kot je umetno vse na
teh dolgih koridorjih z izložbami
in glasbo. Celo človeški obrazi so
umetni, žalostni in neresnični.
Dejansko nečloveški.
Poleg smradu začutim vsakič, ko
vstopim, še gromozansko samo-
to. Glasna in hrupna je, pa
čeprav se mi od nekdaj zdi, da je
prava samota zavita v tišino. A
samota trgovskih
središč je ena ti-
stih, ki najbolj
težijo. Ljudje vse-
naokoli, hrup in
občutek, da si po-
polnoma sam,
zgubljen v
množici. Ker be-
sed tam ni.
Umaknile so se
pred nakupoval-
no mrzlico. In
hrupa je toliko,
da ti napolni gla-
vo in ušesa. Nem
ostaneš s temi be-
dastimi vrečkami
v rokah. In sam
seveda.
Ko sem bila majhna, sva z mamo
vsak dan obiskovali male pred-
mestne trgovine pri Sv. Ivanu,
tam, kjer sva pač živeli. Poznala
sem imena vseh trgovcev... Ivan
in Marta sta imela pekarno, nju-
na hči je celo hodila z mano v
šolo, nekaj drugih trgovcev sem
poznala po priimku. Ko je mama
rekla, gremo k Melonu, sem ve-
dela, da gremo v trgovino je-
stvin, najbolj očarljiva pa je bila
drogerija gospoda Guerina, tam
si našel vse, od barv, zvezkov do
igrač, povrhu je dišalo po pral-
nem prašku in čistilih, po čaju in
zeliščih. V tistih časih prodajalci
niso imeli tablice z imenom na
jopiču. Tiste tablice namreč, ki
jo imajo v trgovskih središčih
vsi, a je ne opazi nihče. Ljudje
smo se tedaj še radi predstavili in
si stisnili roko. Nakupovanje pa
je trajalo kar dolgo, kajti po
ustaljenem dnevnem redu so
mamo vsi najprej vprašali, kako
rasem in kako mi gre v vrtcu,
pozneje v šoli, nato pa je stekel
pogovor še o družinskih težavah
in skupnih poznanstvih. Nekaj
časa mi je bilo lepo in sem z
očmi in ušesi kradla ta svet odra-
slih, ko sem se začela dolgočasiti,
pa sem znala biti tudi tečna. Rav-
no zato sem včasih tudi kaj do-
bila, barvan, okrogel bombon, ki
so jih prodajali na kilo in so jim,
če se prav spominjam, rekli dia-
volini (hudički), vrečko prese-
nečenja v mlekarni ali balonček
pri Guerinu. Ti drobceni pred-
meti, ki sem jih sicer dobila le
rekdokdaj in zanje nisem smela
moledovati, so bili ravno zaradi
stroge vzgoje izredno dragoceni.
Doma sem, kot bi imela v rokah
svetinjo, odprla vrečko prese-
nečenja, mama mi je po navadi
kupila tiste za dečke, v katerih so
bili plastični avtomobilčki, shra-
nila balonček ali pojedla bom-
bon.
Nakupovalni obred seveda ni po-
tekal samo v trgovinah. Z mamo
sva na kratki poti od doma do
bližnjega trga srečali kar nekaj
sosed, z vsako je bilo treba iz-
menjati kar nekaj mnenj o vre-
menu, cenah in skupnih znan-
cih. Po navadi sva prišli domov,
ko je bil že čas kosila, in ni bilo
redko, da nas je do vrat sprem-
ljala soseda ali mamina prijatel-
jica. To je bila pač naša četrt in
to je bilo naše življenje. Nakupo-
vanje je bilo zame in za mamo le
nekaj postranskega.
/ dalje
Suzi Pertot
  rava uganka ji je bilo
vprašanje, kako je mo-
goče, da je umetnik znan
in uveljavljen po svetu, pri nas
pa “izobčen, na glasu skoraj
kot fašist”. Ljuba Sirca je spoz-
nala pri Novi reviji. To je šar-
manten, uglajen in inteligen-
ten gospod, ki ji je zelo segel v
srce. “Izredno prijetno je biti v
njegovi družbi”.
Usoda in talent Vi-
tomila Zupana,
“zelo neobičajne-
ga Slovenca”, sta
za slovenske raz-
mere silno nena-
vadna. Njegov sod-
ni proces je bil
“nekaj grozovite-
ga”. Napisal je ro-
mansirano pripo-
ved o svojih zapor-
niških dnevih.
“Osebno ga nisem
poznala in si ga tu-
di nisem želela
poznati. Do žensk
je bil pogosto zelo
vzvišen, bil je pre-
pričan, da so vse
popolnoma nore
nanj in da lahko
vsako omreži”.
Osebno jo je močno prizadela
usoda drugega zapornika, nek-
danjega kolege Viktorja
Blažiča, ki je umrl lani poleti.
“Živo se spominjam, kako so
ga zaprli - bil je uslužbenec De-
la -, kakšno je bilo vzdušje v
hiši”. Alenka Puhar je prizna-
la, da je imela “slabo vest”, ker
ji ni uspelo nič narediti zanj.
“Bil je izjemno pismen in spo-
soben človek”.
Boris Pahor, ki ga Puharjeva že
dolgo pozna, je vedno bil
“očarljiv, dobrovoljen, zani-
P miv”. O zamejskem tisku jepovedala, da je do nje “prišelsamo, če mi ga je pod roko po-
sodil kakšen prijatelj ali zna-
nec”. V NUK-u je bilo težko
priti do njega in so zahtevali
posebno izjavo, ki je šla potem
na UDBO. “Kakšne idiotske
zgodbe! Za kaj vse so zapra-
vljali energijo, čas in denar”!
Izredno zanimiv in pomem-
ben slovenski mož je bil Ed-
vard Kocbek, je dejala. “Kot pe-
snik je prekrasen”! Zadnji dve
desetletji se je Puharjeva uk-
varjala še posebej z njegovimi
dnevniki. To je “izjemno po-
memben vir cele vrste popol-
noma vsakdanjih stvari, ki jih
drugače v tisku ni najti”. O celi
vrsti ljudi, o katerih je razisko-
vala, je našla veliko v Kocbe-
kovih dnevnikih. Tudi o Izi-
dorju Cankarju, s čigar usodo
se intenzivno ukvarja skoraj
dve leti, je izvedela marsikaj
takega, kar je izjemno po-
membno za razumevanje nje-
gove usode. Nekaj besed je po-
vedala še o Jožetu Javoršku,
Zdenku Roterju in drugih.
Na kratko je spregovorila tudi
o svoji najpomembnejši knjigi
Prvotno besedilo življenja, v
kateri je z veliko strastjo obrav-
navala zgodovino otroštva na
Slovenskem. Družba je odvi-
sna od posameznikov, ki jo se-
stavljajo; vsak od nas ravna tu-
di v skladu z nezavednim, ki
nam je bilo po-
loženo v možganske
celice že pred roj-
stvom. Prvotno be-
sedilo življenja se
piše, ko smo še otro-
ci, takrat je položena
vsa matrica naše
osebnosti, je zatrdi-
la. “Zato je jasno, da
je kvaliteta odnosa
do otrok usodna za
to, kakšni bodo ljud-
je, ko bodo odrasli“.
V pogovoru z občin-
stvom se je Alenka
Puhar dotaknila še
nekaj tem oz. obudi-
la nekaj spominov
na prehojeno pot.
Med drugim je jasno
povedala, da je “glo-
boko razočarana
nad kvaliteto žurna-
lizma” danes. “Z novinar-
stvom se ukvarjajo ljudje, ki so
izrazito nekritični, nimajo ne
dovolj znanja ne dovolj samo-
kritičnosti ne sposobnosti
običajnega dvoma”. Tehno-
loška revolucija z elektronski-
mi mediji je marsikaj pokvari-
la, “ker omogoča ljudem, ki so
samo za silo pismeni, da na
kratko, ampak s toliko krep-
kejšimi besedami povedo svo-
je mnenje”. Sem pa tja se kdo
trudi za višji nivo, jezikovni in
vsebinski.
TAKO PAČ JE!
V tem vročem poletju se počutim kar nelagodno,
ko moram priznati, jaz, ki neskončno ljubim po-
letje, da je vročina neznosna, ko pa sem bombar-
diran, kot smo seveda vsi, s strani medijev, da je
to letošnje poletje nekaj izjemnega, saharsko,
afriško in peklensko vroče, da je, nikdar, da še ta-
ko vroče pri nas ni bilo, in še kaj bolj grozljivega
vedo povedati, da o nasvetih, kako naj se obvaru-
jemo pred vročino, niti ne govorim. O tem, kako
grozljive so številke smrti zaradi vročine, pa raje
ne bi, ker sam resnično dvomim o podatku, da je
letos samo v Franciji umrlo zaradi vročine več kot
osemsto ljudi, pa čeprav sem to prebral v (nekdaj)
uglednem italijanskem dnevniku. Tudi sicer se
mi zdi, da mediji veliko pretiravajo s tem, ko opi-
sujejo sedanje vreme kot izjemen pojav, poletja
so namreč bila že vroča in so bila tudi zelo dežev-
na, kot je bilo lansko. Pa smo vseeno preživeli,
ne?
Da ne bom spet izpadel kot star in preživet dino-
zaver, tokrat ne bom pisal na dolgo o časih
otroštva, ko nismo niti vedeli, kaj je klimatska na-
prava in niti ne za saharski suhi zrak, ki da prinaša
vročino, kot tudi nismo vedeli, da obstajajo
deževne bombe, ker smo preprosto rekli, da se je
utrgal oblak. Nevihta je bila nevihta in vedeli smo
tudi, kaj pomeni rek: “Po toči zvoniti je prepoz-
no”!, saj smo pred neurji vedno zaskrbljeno s
starši gledali v temne, grozeče oblake in poslušali
bitje vaškega zvona. Danes pred neurjem zvonovi
ne bijejo več, v zameno nas pa vsakodnevno pi-
tajo z deževnimi bombami in vročinskimi vali, z
rdečimi in oranžnimi alarmi ter podobnimi za-
devami. Ko nas je zeblo, smo rekli, da zebe, če je
zeblo bolj, kot je bilo običajno za tisti zimski čas,
je oče rekel, da je zunaj prav pošteno mraz, ko je
pritisnila neznosna vročina, smo vedeli, da je prav
pasje vroče, in vedeli smo tudi, kaj so pasji dnevi,
kot smo tudi vedeli, da nikdar ne bomo šli opol-
dan ne grabit sena in niti ne pobirat krompirja,
saj nas starši v najhujši vročini niso pustili na
plan, kvečjemu na reko, ki je takrat še bila čista,
voda je imela kvečjemu 17 ali 18 stopinj Celzija,
in staršem smo z modrimi ustnicami od mraza,
ki smo se ga nalezli v reki, doma ob štirih popol-
dan potem pripovedovali, kako je voda topla. Bali
smo se, da nas na reko ne bi več pustili, če bi rekli,
da je voda mrzla. Oče in mama sta prizanesljivo
poslušala naše pripovedi o tem, kako je voda v re-
ki odlična, v reki smo se naučili plavati in na skri-
vaj smo lovili ribe, prvič smo gledali za puncami,
pod noč pa s starši odšli grabit seno ali pa pobirat
krompir na njivo, s seboj smo nesli veliko vode,
morda kakšen bezgovec, samo premožnejši so
imeli včasih tudi malinovec ali pa napitek, ki smo
mu rekli “jaffa”- šlo je za pijačo iz Fructalovega
pomarančnega sirupa - “pašereto”, “šifon”,
oranžado in cockto smo pili samo enkrat, dvakrat
na leto, na izletih ali pa na Sveti Gori, ko smo na
romanje peš prišli iz Solkana k Materi Božji.
Ko je prihajala nevihta, so starejši ljudje molili na
glas, ko je grmelo, smo skozi “škure” z očetom
gledali bliske in ugotavljali, “kam je padla strela”,
ko se je najavljala toča z značilnim strašljivim
šumenjem nad oblaki, je postala molitev
močnejša, mama je vedno rekla: “Bog nas obva-
ruj! Ubogi ljudje, ki so sedaj zunaj”! Včasih nas
je nevihta našla tudi daleč od doma, kjer smo
spravljali seno; če se je bliskalo in grmelo, smo se
stiskali pod kakšnim grmom, daleč od visokih
dreves, da nas ne bi zadela strela; premočeni smo
prišli domov veseli, če nam je uspelo seno prej
nagrabiti in zložiti v kope. Če pa je premočilo po-
košeno travo, smo vedeli, da bo sušenje trave tra-
jalo dlje, naslednji dan smo pred deseto uro zju-
traj že obrnili seno, ga popoldan še enkrat in nato
začeli grabiti...
Da je letos vroče, ni treba nikomur posebej pri-
povedovati, saj smo vsi normalni ljudje in vsak
po svoje prenašamo vročino, kot se vsakdo od nas
drugače odziva na mraz in zimo. Sam zime ne
maram, še vedno me namreč zebe iz otroštva in
sem sedanje vročine vesel. Tako pač je, ne?
Zame pa je nekaj nedoumljivega ta človeška nrav,
ki ljudi sili, da se gnetejo na prepolnih plažah in
se dobesedno parijo ter žgejo pod soncem, ki ni-
ma usmiljenja do nikogar.
Imam soseda, ki je minulo nedeljo peljal sebe in
svoje tri male otroke ter ženo na plažo in so prišli
pod noč domov dobesedno skuhani, mala dva sta
imela sončarico, žena je norela po vrtu s telefo-
nom v rokah in klicarila zdravnika, ki ji je samo
povedal, da gre za navadno sončarico, naj se torej
lepo doma ohladijo in bo, zraven pa je še dodal,
naj bodo drugič malo bolj pametni in naj se gredo
sami žgat na sonce, otroke pa naj med deseto zju-
traj in četrto uro popoldan lepo doma pustijo v
senci. Vila je roke, ko je to pripovedovala na vrtu
možu, na glas govorila o zdravnikovi “nesramno-
sti brez primere”, od vsega utrujeni mož je glo-
boko dihal soparno, vlažno ozračje že itak pre-
vročega večernega zraku Furlanske nižine,
končno ji je le rekel, naj si da mir, da sončarica
pač ni nič hudega, malo da sicer res bo treslo otro-
ke, a to bo tudi vse. Ko ji je to rekel, je dobesedno
ponorela in vedela je povedati veliko o tem, kako
nesramni so dežurni zdravniki, kako je nevzdržno
stanje v našem zdravstvu, možu pa je kar pred
mano očitala, da ni še dal klime v njuno spalnico.
Vse je torej bilo narobe razen dejstva, da sta prav
onadva peljala otroke pod sesljansko sonce na
peščeno plažo in nista vzela s seboj niti sončnega
dežnika, da bi jih vsaj malo obvarovala.
“In priti domov malo prej, ne, a”? sem hotel reči,
a nisem rekel ničesar, ker so take opazke lahko
nevarne. Sicer z novimi sosedi nimam ničesar
skupnega razen zidu, ki meji naši dve hiši, a vsee-
no: ljubi mir s sosedi je vrednota neprecenljive
vrednosti, ki jo gre spoštovati in negovati; in tudi
prav je imela moja pokojna mama, ko mi je za
popotnico v svet povedala veliko resnico: “Veliko
bolj pomembno je, da se razumeš s sosedom, ko
si daleč od doma, kot pa da imaš dobre odnose s
sorodniki, ki so daleč”.
Sam sem ji hotel odvrniti, po nekaj letih, da se je
s tistimi, ki jih vidiš enkrat, dvakrat na leto, iz-
jemno lahko razumeti, a sem raje molčal. Iz
spoštovanja do nje in tistega sveta, ki ga danes ni
več. Tisti svet so označevali solidarnost in toplina
med sosedi, tudi kreganje, da, a vedno solidar-
nost, ko je šlo za pomembne stvari; v svetu, ka-
mor sem odšel, tega nisem več našel.
JURIJ PALJK 15
S 7. strani
Strastna raziskovalka ...
Alenka Puhar