Posamezna števil- *Wh 1f \ VO » Uredništvo: Kopi- 6ea3'e8ore?emfust ' MT\J MZ A3 MZ JL.%J C* J*L M .»rjev« ul.št.6/ill Ce se sprejema list __Telefon 8t 2050 in letna ^■Kf M ilM—Bi jf JRglF 50 Din. polletna JM V ^ ^M g ^Hhf AH fflF? Jl'VH ul,c* 25 Din. četrtletno fe. W K JF M ^MBV K| _ Poštni 13 Cene inse- WKW flV ^ ^Hl _ M W IM ^BL Liul.ljnn« ratom po dogovoru fl■Bhni^Plf ^BBbHV Telefon Plebiscitne goljufije v Posaarju Tudi mrtvi bodo glasovali . • • Posaarje je naenkrat postalo „deiela mladih"- Nad 100.000 prigoljulanih volivcev-Par francoskih divizij na posaarski meji je ohladilo gorečnost narodnih socialistov - Anglija tudi pripravljena o ivrs rh t a no i mm jff Saargcmuod ^Hr e ic Zaberrio Haračwe 317.000 upravičencev. Odkod torej naenkrat tistih 203.0110 upravičencev med januarjem in oktobrom 1934, ki so vsi stari nad 20 let in so ie L 1918 v Posaarju prebivali, za katere je število volivcev naraslo v par mesecih ? Posaarje ima potemtakem naenkrat prebivalstvo, ki sestoji iz samo mladih fantov in mož! Srečna dežela, ki ji na svetu ni paral Torej ne samo, dn so nemško misleči uradi že sami pripisali nad 100.000 imen, ki niso upravičena, da se nahajajo v imeniku, je še plebiscitna komisija sama našla nekjo čez 200.000 oseb, ki pod nobenim pogojeni ne morejo imeti pravice do volitev. Nemec spoštuje samo moč Narodni socialisti, ki so odgovorni za te potvorbe iu goljufije, so bili že tako gotovi svojega uspeha — plebiscitna komisija jim je dala polno svobodo propagande — da so mislili napraviti kratek konec s plebiscitom sploh in sicer na ta način, da izvedejo neko vrste državni udar in prevzamejo z revolucijo oblast v svoje roke, češ, velesile se ne bodo zganile. Tukaj v Forbachu smo vsak trenutek pričakovali izbruha in veliko posaarskih družin s« je ie preselilo k nam čez mejo, ker so se bali dogodkov. Tedaj šele so se velesile zdramile in jc bilo treba Francozom samo poslati nekaj divizij sem na mejo — vsa črta od Forbacha na Beningen-Mer-lebnch-Kreutzvvald-Karlingen do Thionvilles je sedaj polna francoskega vojaštva — treba je bilo samo Angliji, da je namignila, da bo znala varovati avtoriteto predsednika Knoxa, ki jc njen državljan, pa jo narodnosocialistična gonja utihnila. Nemec se hoji samo moči. Kakor hitro si njemu nasproti vljuden, tc omalovaiujc. Morda bo sedaj vendar mogoče, da se plebiscit vrši mirno, če se bo sploh vršil v januarju. Posnar-čani sami bi najrajši ostali pod sedanjim režimom, toda kaj, ko sami ne bodo odločevali kot niso odločevali Korošci pri plebiscitu na Koroškem in ne Šlezijci pri plebiscitu v Šleziji. J. B. Anglija ne mara Italijanov Oster govor notranjega ministra proti italijanskim priseljencem Lonaon. 4. nov. Snočnji govor notranjega ministra na interpelacijo poslanca Midallu o tem, zakaj angleške oblasti v zadnjem času znatno otežujejo prihajanje italijanskih držav-ljapov v Anglijo in zakaj angleška veleposlaništva in poslaništva dajejo v zelo omejenem številu vizum za potovanje Italijanov v Anglijo, je zbudil v vsej poslanski zbornici veliko pozornost. Notranji minster je pri tem izjavil: Bliža se dan poroke princa Jurija s princeso Marino. Angleška policija je morala storiti vse potrebne korake, ki jih zahteva opreznost, da se preprečijo neugodna iznenadenja. Mi ne moremo do-nurtiti, da bi se tuji atentatorji in teroristi vgnezdili v Londonu in storili kako zlo. Ker večina sumljivih tujcev prihaja ravno iz Italije, mora biti angleška policija oprezna baš nasproti italijanskim državljanom in najstrož:e revidirati in kontrolirati njihove potne listine. Oni italijanski državljani, o katerih angleške obla- sti vedo, dn so neoporečni, bodo tudi odslej brez neprilik dobivali dovoljenje za vstop v Anglijo, toda marsejski atentat nas opominja, da moramo biti do skrajnosti oprezni. • Švedski socialisti odklanjajo komuniste Stockholm, 4. nov. TG. »Ny Tid«, glasilo so- cialdemokratičnega predsednika vlade piše na uvodnem mestu, da švedska socialna demokracija odklanja vsako zvezo s III. internacionalo. Švedski socialni demokrati se čudijo, kako so francoski socialisti mogli zaiti v takšno zablodo in sc družiti s komunisti, ki so pravi sužnji moskovske centrale, medtem ko so socialdemokratične stranke vedno priznavale največjo svobodo in deželno samostojnost. Socialdemokraška internacionala bo izginila, če se bo družila z boljševiško! Henry May Glavni tajnih Mednarodne Zadružne zveze v Belgradu llelgrnd, 4. nov. ni. Glavni tajnik mednarodne zadružne zveze v Ijondonu g. Henry May se je na povratku iz Sofije domov ustavil sinoči v Belgradu. Danes dopoldne ob pol 11 je bil Kjirejot pri kmetijskem ministru dr. Kojiču, nakar je odšel v Glavno zadružno zvezo, kjer jo biln slavnostna seja. G. Maya so pozdravili zastopniki našega zadružništva. G. Miličevič jc na tej seji obrazložil zgodovinski razvoj zadružništva pri nas ter je v svojem govoru posebno povdarjal, da .ie tudi zadružništvo pri nas kakor ]>ovsod drugod vedno v obrambi malega človeka in narodnih interesov. Tozadevno je navajal tudi primere iz zgodovine jiostanka zadružništva v Sloveniji. Miličevič se .ie ob tej priliki g. Mnyu prav tojilo zahvalil za veliko naklonjenost, ki jo je izkazal srbskemu zadružništvu, posebno tedaj, ko je bila Srbija v svetovni vojni razbita. Na prošnjo srbskih zadružnikov je tedaj g. May poslal apel na vse angleške zadruge, naj priskočijo nn |Himoč srbskemu zadružništvu, ki je igralo veliko vlogo pri obnovi razbitih domačij. Angleški za-zndružniki so se glavnemu tajniku mednarodne zadružne zveze tej prošnji odzvali ter zbrali veliko vsoto in jo izročili srbskim zadružnikom. Vsota jo bila tako visoka, da m1 je iz nje ustanovil poseben fond, iz katerega se še danes plačujejo posebne nagrade najnaprednejšim zadružnikom. Za pozdrave naših zadružnikov se je nato toplo zahvalil g. May v daljšem govoru, v katerem je povdaril, da tudi njega veseli velik razmah in napredek našega zadružništva. G. Mny je izjavil, da so njegova jkiIo-vanja v razne države čisto informativnega značaja, ker se želi na licu mesta spoznati z razvojem in stanjem zadružništva v posameznih državah. V svojem govoru je tudi naglasil. da so nn zadružništvo že od vsega i>o-četka leteli v glavnem napadi od strani pri-vatnili trgovcev in privatnega kapitala. Zadružništvo pa ne samo, da je nadaljevalo s svojim delom za rešitev siromašnih slojev, ampak se je kljub tem napadom razvijalo ter imamo danes povsod zadružništvo na mnogo višji stopnji nego poprej. V sedanjem časn ekonomske in gospodarske krize je še posebno važno, da se zadružništvo povsod širi in razvija. G. Mayu se je nato zahvalil za njegovo naklonjenost in podporo, ki jo je izkazoval zdravstvenemu zadružništvu, predsednik zdravstvenih zadrug v naši državi dr. Pro-liazka, načelnik kmetijskega ministrstva. G. May se je v spremstvu naših zadružnikov odpeljal nato na Oplcnac in tam položil venec na grob kralja Aleksandra. Tekom jutrišnjega in po,jutrišnjega dne si lm g. May ogledal razne zadružne ustanove v Belgradu. Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije je izročila g. Mayu tudi obsežen ekspoze o točnem stanju zadružništva v naši državi. Poročilo je skrbno sestavil glavni tajnik Glavne zadružne zveze ing. Varga. Grozen roparski napad pri Medvodah Žrtev: 62 letna Ana Kalol umira - Morilec prijet in že priznal Saarbriicken, glavno mesto Posarja. , Ljubljana, 4. novembra. Vasica Virje pri Medvodah je bila danes prizorišče groznega zločina, katerega žrtev je postala 62-letna Ana Kafol, ki je dobila pri napadu tako resne poškodbe, do se je bati, da ne bo preživela noči. Strašen zločin je pretresel vso okolico Medvod in ga povsod ljudje z gnusom obsojajo ter se sprašujejo, kako je sploh mogoče, da se je zgodilo tako nečloveško dejanje v tako mirni vasici. V skromni hišici št. 14 sta živeli sestri 62-letnn Ana Kafol, ki je bila sejmarica, ter njena nekoliko mlajša sestra Ivana. Obe sta bili zelo varčni ter sta s tem. kar je Ana zaslužila po sejmih in kar sta pridelali doma, ,za silo še izhajali. Ljudje so tudi govorili, da iinata obe bile očitno pretirane, ker Anin zaslužek ni bil bogve kakšen, zlasti zadnje čase in še ta je sestri lep denar prihranjen, toda trovortce so kljub skromnemu življenju naglo kopnel. Govorice o prihranjenem denarju so najbrže tudi premotile morilca ,ki je očitno žc dolgo iskal prilike, kako bi se polastil denarja. Za to dejanje si je izbral današnje jutro. Vedel je, da gresta obe sestri jio navadi vsako nedeljo zgodaj zjutraj k maši. Oborožil se je s sekiro — ni še dognano ali zato, da bi samo razbil vrata in vdrl v hišo ter lam razbil morda tudi skrinjo z denarjem ali pn, da bi morda z njo napadel ženski, ako bi katero zalotil doma. Ko je davi vdrl v hišo — bilo je okoli 7 — mu jc nasproti prišla Ano, ki je bila nekoliko boleli na ter jc ostala doirm. Morilcu je stopila nasproti. Kaj se je godilo prve trenutke med njima in kako ga je starica sprejela, ni šc ugotovljeno, ker je Ana sedaj nezavestno, morilca pa še zaslišujejo. Mcu odjemu sc je moral raz- viti srdit boj. Ana sc jc očitno branila na vse kriplje. Morilec je s sekiro razbil Ani glavo, taiko, da ima počeno zadaj lobanjo ter veliko rano do vratu, razbit pa tudi obraz. Morilec je moral po svoji žrtvi dobesedno skakati in jo teptati j. nogami. Ko je morilec mislil, dn je njegova žrtev že mrtva, je odvrgel sekiro, nato pa pričel brskati po vsej hiši. Razmetal je prav vso obleko, vlomil v omare in skrinje in ikončno našel zaže-ljeni denar, ki ga je hitro pobasal in izginil iz hiše, ne meneč sc dalje za ubogo starko, ki ie ležala brez moči na tleh. Ne pri prihodu v nišo in nc pri odhodu iz nje, ni morilca opazil nihče. Ta strašen umor bi ostal nedvomno še dolgo nepojasnjen in krivec nekaznovan, do ni napol mrtva Ana zbrala zadnje moči in duševne prisotnosti, se z največjo težavo priplazila do Koščka svinčnika in listka papirja. Nanj jc napisala z okorno, tresočo se roko: »Umoril me je...,< nato pu napisala ime svojih najbližjih sosedov ter ga označila z domačini imenom, nato pa zopet omedlela ter obležala v krvi, ki ji jc lila iz vsega telesa. _ Ko je sestra Ivana prišla davi od maše domov, sc ie najprej zgrozila nad velikim razdejanjem, ki ga je opazila že pri vhodu v hišo, nato pa sredi nametanih cunj in v veliki mlaki krvi našla svojo sestro Ano, navidez že mrtvo, poleg nje pa zadnje sporočilo o zločincu. Sestra Ivana jc planila iz hiše, sklicala sosed« in v trenutku se je zbrala vsa vas na kraju zločina. Manjkal je pravzaprav samo eden: morilec sam. Nekdo je obvestil orožmike v Medvodah, li pa so naglo telefonirali po najbližjega zdravnika, po dr. Aitka v Št. Vidu. Orožnikom je Ivana izročila okrvavljeni listek, prvo in najbolj zanes- ljivo sled za morilcem. Kmalu je prišel tudi šentviški zdravnik dr. Arko. Že prej so sosedje ugotovili, da Ana šc ni mrtva, temveč le globoko nezavestna ter so ji nudili prvo domačo pomoč. Zdravnik dr. Arko jo jc najprej obvezal ter ji dal potrebne injekcije, toliko, dn jc ustn-ril krvavljenje, nato pa odredil prevoz v bolnišnico lz Ljubljane je bil poklican reševalni avto. Toda Ana je bila že tako slaba, tla se jc bilo bati, da bo med prevozom Izdihnila. Videč, dn Ani skoraj ni pomoči, je sestra Ivana odločila: »Ako že mora umreti, naj umre domalc Hudo ranjeno Ano oskrbuje sedaj na domu zdravnik dr. Arko, vendar pa skoraj ni upanja, da bi okrevala. Ako se ji bo o zaslišanju jia ga bodo prepeljali v ljubljanske sodne zapore. Pri morilcu so našli orožniki skoraj šo, vseli 2000 Din, kolikor jih jc pri Ani uplcniL Gombos na Dunaju Avstrija je nevoljna nad sitnim gostom, ki naj bi raje ostal doma Izpred celovškega vojnega sodišča o usodi Koroški Tri leta teikeječe, ker je branil Pliberk s strojnicami če bi se uresničila zamisel Anschlussa Hladna izjava avstrijskega kanclerja - Nočemo nobenih blolioo Dunaj, 4. nov. c. Madjarski ministrski predsednik Gombos je danes ob 12.15 pop. v spremstvu svoje soproge prispel na Dunaj. Na kolodvoru ga je pričakoval zvezni kancler Schuschnigg in vsi člani avstrijske vlade Popoldne se je Gombos sestal s kanclerjem Schuschniggom, nakar ga je sprejel tudi se zvezni predsednik Miklas. Zvečer odpotuje Gombos v Rim. Na poti ga spremlja izredno mnogo uradnikov madjnrskega zunanjega ministrstva. Dunaj, 3. novembra 1934. Ii izjave, ki jo je dal zvezni kancler dr. Schuschnigg v zvezi z obiskom madjarskega ministrskega predsednika Gombosa. ki sc bo na poti v Rim ustavil za en dan tudi na Dunaju, zveni velika ne-volja avstrijske vlade, da jo Gombos ne pusti na miru, ko je mednarodni položaj po marsejskem atentatu postal takšen, da bi bilo najboljše, če bi državniki ostali doma. Madjarski državniki niso toželjeni gostje v sedanjem ozračju, ki ga je za- strupil Škandal, ki bo v zgodovini ostal povezan na ime Janka Puszte. Zato je tembolj značilno, da je dr. Schuschnigg povdarjal, da nikakor ne gre za ustvarjanje kakšnega političnega bloka treh in da načrta za gospodarsko sodelovanje Italije, Madjarske in Avstrije ni treba smatrati kot končnega cilja prizadevanj, marveč kot pripravljanje tiste večje skupnosti v Podonavju, v kateri bodo sodelovale tudi druge podonavske države. Avstrija noče nobenega bloka, odklanja sodelovanje pri vsakem bloku. Ona želi, da se najdejo nove možnosti za sodelovanje vseh podonavskih držav. Te kanclerjeve besede en dan pred prihodom Gombosa so enakovredne udarcu po glavi sitnemu gostu, ki ob najbolj neugodnem času hoče Avstrijo zavleči v mednarodno debato, v kateri nima ničesar iskati in marsikaj izgubiti. Isto mislijo na Dunaju tudi vsi uvidevni krogi. Gombos je neprijeten gost in se bodo oddahnili vsi, ko bo odiel. že bolj si bi pa oddahnili, če bi ga sploh ne bilo v sedanjem napelem evtppskcm položaju. Sporazum z Stalijo? ^t Pariz, *. nov. »Temps« prinaša obširen članek svojega rimskega doDismku Gentisona o razmerju ned Italiio in Jugoslavijo. Dopisnik pravi med drugim: V Italiji se jc često slišala prognoza, da pride prej ali slej do razpada Jugoslavije. Italijanski listi so le prerndi gojili takšne nnde, čeprav so bile te nnde — kakor izrecno ugotavlja dopisnik — neupravičene. Vsa Jugoslavija, brez rnz.Iike, piše dalje dopisnik, sc je enodušno poklonila spominu svojega velikega kralja. Sli- Po španski revoluciji možnostih ka te enodnšnosti je pokazala, knko stabilna in čvrsta je Jugoslavija. Po ugotovitvi tc lipe sloge v Jugoslaviji dopisnik poudarja, da se začenja tega dejstva zavedati tudi resno misleče italijansko razumni-štvo in zaključuje: Zdi se nam, da sc v Italiji širi novo spoznnnje, po katerem iinn Italija interes, da bodo na drugi strnni Jadrana takšne države, da bo njihova delavnost, neodvisnost in stabilnost dala poroštvo za razmerje dobre soseščine ined Italijo in temi državami. 5000 ubitih in ranjenih v Asturiji Španska vlada je zopet začela pogajanja za konkordat Madrid, 4. nov. TG. Zunanji minister Pita Ro-mero, ki je pozdravil papeževega odposlanca na evharističnem kongresu v Buenos Airesu, kardinala Pacellija, ko se je ustavil v Barceloni, ter sc ž njim dalje časa razgovarjal, je na svojem povratku v Madrid izjavil, da naj se njegov sestanek z vatikanskim državnim tajnikom smatra kot obnova pogajanj za konkordat, ki so bila pred nekaj časa ustavljena. Kdaj bo zopet odpotoval v Rim, 5c ne ve, ker je vse odvisno od tega, če bo vlada imela časa, da se s tem vprašanjem bavi. Zato je treba, da vlada doma zopet popolen red in mir. Na vprašanje časnikarjev gtede položaja v Kataloniji ja Pita Romero odgovoril, da o tem ne more ničesar izpovedati, ker zahteva položaj mnogo previdnosti pri vseh odgovornih ljudeh. Pita Romero je povedal tudi, da se vrača v Asturijo mir, da pa je bilo pri uporu ubitih nad 2000 civilnih ljudi, nad 3000 pa je ranjenih. Uporniki se drže še vedno v manjših skupinah in po podatkih, ki jih ima vlada v svojih rokah, razpolagajo uporniki še vedno s 11.000 puSkami in 20.000 revolverji. Pariz, 4. nov. AA. Iz Madrida poročajo, da Danes je Francija zahtevala izročitev Pavetiča in Kvaierntha Rim, 4. nov. c. Danes je odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu predal italijanskemu pravosodnemu ministrstvu zahtevo francoske vlade, da se ji izročita Pavelič in Kvaternik. Ne ve se š.e, kakšen odgovor je dobil francoski odpravnik poslov. Pariz, 4. nov. AA. Havas poroča i,z Mnrsei-lle-a, da je marsejski preiskovalni sodnik de Saint-Pol, ki vodi preiskavo zoper aretirane teroriste. sklenil prihodnji teden soočiti aretiran-ce z nekaterimi pričami iz Marscilla in Aixa. Pariz, 4. nov. AA. Havas poroča: »Figaro« misli, da ni več daleč čas, ko bodo polici jskega nadzornika Bonvja aretirali. Znano je, da je Bony zapleten v Stavijskega afero. Njegovo ime je stopilo v ospredje zlasti takrat, ko je našel nakit, ki ga je Stavijski spravil na varno. so ekstremisti zažgali včeraj vojašnico clvilnc garde v Huerti (Tolcdo), in sicer v času, ko so bile čete zunaj vojašnice. Po drugem poročilu iz Madrida so teroristi zažgnli vojašnico civilne garde tudi v mestu Las Tabernas. Policijske oblnsti so v zvezi s tem aretirale 17 ljudi, ki jih imajo na sumu, da so hujskalc na požar. Pariz. 4. nov. c. Francoski pisatelji Geor-ges Duhamel, Vietor in Paul Margueritte, Luc Durtain in Guehenno so posinli španskemu ministrskemu predsedniku brzojavno prošnjo, da naj ne podpiše nobene smrfne kazni za jetnike zadnjih uporov. Prosijo ga, naj v tej borbi človečanskih čuvstev podpira predsednika republike Alcalo Za moro. Madrid, 4. nov. e. Ravnatelj španske javne varnosti je izdal okrožnico, v kater: sporoča, da bodo iz Španije takoj Izgnani vsi tujci, ki nimajo svojih potnih listov v redu. Prav tako bodo takoj izgnani ali pa strogo kaznovani tudi oni tujci, ki bi se udeleževali agitacije proti režimu. To je angleška demokracija I.ondon, 4. okt. b .Vodja delavske stranke v novo izvoljenem londonskem občinskem svetu, kjer so pristaši delavske stranke odnesli tako velikansko zmago, da imajo v 15 londonskih podobčinah od 28 sami nadpolovično večino članov, je konservativni stranki predložil, da je delavska stranka v podobčinah, kjer ima sama večino članov, pripravljena izvoliti zn občinske odbornike tudi zastopnike konservativne stranke, če bo slednja storila isto za podobčine, kjer ima ona vodilno večino. Delavski voditelj je izjavil nn splošno odobravanje vse javnosti, du je delavska stranka ta predlog stavila zaradi tega. ker je. z.a vsako demokratično ustanovo kvarno, čc dela brez vsake opozicije, in da hoče na (a način zbrati nn.jbolj zmožne ljudi zn skupno delo v blagor vseh občanov. To jc angleška demokracija! Pred kratkim se je vršila v Celovcu v nizu razprav proti julijskim pučistom tudi razprava proti Helmutu von Reinsdorfu zaradi sodelovanja pri julijski vstaji. Obtoženec je rojen v Berlinu ter pristojen v kraj Stettin v Nemčiji, je po poklicu pruski poročnik v pokoju ter je bil odlikovati z mnogimi nemškimi vojaškimi odlikovanji. Nemška društva za pospeševanje neinštva v inozemstvu so ga poslala na Koroško kot raj-hovskega naseljenca. Kot kraj njegovega »delovanja« mu je bila odrejena vas Replje pri Pliberku. Tam je res z vso vnemo razvijal svoje delo na gennauizaoiji slovenske pliberške okolice. OBTOŽBA očita Reinsdorfu, da se je sknpno z drugimi vstaši uprl, da je v Pliberku postavil mi trg strojnico in da se je kot pučist udeležil bojev v Dobrli vasi. PISMO HITLERJU Obtoženca je zagovarjal celovški advokat dr. Pichs, ki je navajal, da obtoženec niti za časa bivanja na Koroškem niti prej v Nemčiji ni bil nacijonalni socialist, temveč da je bil »Stahlhelmer« in član nemške oficirske zveze. V Avstriji, kjer jo od leta 1930 naseljen, se politično ni ndejstvoval, pač pa da je deloval v nemško propagandnem smislu. Višek je dosegla razprava, ko je zagovornik v vzvišenem tonu poudarjal: »Kako vseskozi pravilno je moj klijent razumel svojo misijo nemškega naseljenca v slovenskem ozemlju, dokazuje dejstvo, da sc je — ko je letos spomladi nastopila od •rotove strani propaganda, da bo Koroška za slučaj Anschlussa pr'pad!a Jugoslaviji — v posebnem pismu :>brnil na nemškega kanclerja Hitlerja s prošnjo za avtentično pojasnilo, koliko je resnice na teh trditvah.« Dr. Pichs je nato ob splošnem začudenju potegnil iz svojih aktov listino, ki jo je obtoženi sprejel od nemškega kancelarskega urada iz Berlina preko celovškega konzulata kot odgovor na svojo zgoraj omenjeno vlogo. V tem urndnem odgovoru sc po naročilu zveznega kancelarja Hitlerja trditev, da bi Koroška z.a slučaj Anschlussa pripadla Jugoslaviji, odločno demantira. Ljubljanska kronika Ljubljano, 4. novembra. Izredno slabo vreme, ki je v nasprotju z včerajšnjim dnevom vladalo danes vse dopoldne in tudi popoldne, jc nagajalo predvsem nabiralni akciji mestnih liustuvljencev in delavcev. V soboto so se pokazuli prav lepi začetki, danes dopoldne, ki ni največ vrglo, zlasti zaradi promenade in ker je večina strank bila doma, pa je bilo zbiranje zuradi neprestanega dežja zelo ovirano. Ob tej priliki moramo omeniti, dn so se prav dobro obnesli noši mesarji, med katerimi je mestni veterinarski svetnik g. Rigler nabral samo na trgu čedno vsotico nad 2000 Din. Izkazali pa so se tudi drugi uradniki. Nabiralci so imeli seveda tudi slabe skušnje in tako so bili predvsem razočarani po nekaterih imenitnejših ljubljanskih hišah... • Na mestnem magistratu pripravljajo gradivo za sestavo proračuna. Pri tem so ugotovili, da Ljubljančani činidnlje manj pijo, kar se seveda občutno pozna mestni blagajni. Tako so Ljubijončnni n. pr. v zadnjih 4 mcsecih izpili samo vina manj pol milijona litrov, kakor lani v omenjenih mcsecih in t Tranz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. Pariz, 4. nov. c. Pariški »Matin« poroča iz Kaira, da je zdravstveno stanje egiptovskega kralja brezupno. Tako naokrog »Nach Golde drangt — am Oolde lianpt — doch alles« — s temi besedami je zaključil vč-liki nemški pesnik Giitlie svoje najpomembnejše delo. Po naše bi se to reklo: »denar je vse« ali pa »denar — sveta vladar«. Tisti učeni gospodje, ki natanko vodo, kolikokrat na dan se je Goethe useknil, če je hil nahotlen, in koliko robcev jo takrat dal prat, pravijo, da je bil star že blizu 80 let, ko je zapisal ie imenitne besede. Dandanes nain ni treba več čakati, da pridemo kot 80 letniki v časopis, da spoznamo to staro resnico, ker jo čutimo in doživljamo že zdavnaj prej. Po zlatu, z.a katero se baje vse dobi, samo odkritosrčna in prijazna beseda ne, sem zalire-penel tudi jaz in začel sem premišljevati z vso vnemo, kako bi sc »dočepal« do kakšnega cekina; če bi jih bilo pa več, bi bilo šc boljše. Premišljeval sem in premišljeval, pa nič! Dokler me ni poučil dober prijatelj: »Voš kaj, dragi moj, z delom ne bo nič. Saj ga tudi dobil ne boš. Ti moraš začeti drugače: najprej moraš študirati narodno gospodarstvo, da boš vedel ikako »e zlato pretaka iz žepa v žep, potem se ti bo pa žc kako posrečilo napeljati kakšno zla to vod 110 cevko tudi v tvoj žep.« Ker imam svojega prijatelja za prav pametnega moža (doma je iz Maribora, ne iz Ljubljane), sem ga res ubogal in ne vem koliko dni in noči sem študiral po raznih učenih knjigah, kaj je borza, obligacija, premija, šte-laža, deviza, lomlbard, kredit, akcija, arbitraža in tako naprej, Ko sem pa vse to natanko proučil, sem spoznal, da so vse tc učene besede na las podobne rdečim, plavim, rumenim, zeile-nl.m ali pa sivim papirčkom, kamor zavijajo narodni gospodarji to, kar imenujemo mi navadni ljudjo sleparijo ali pn tatvino. Seveda, komur je moderno pravo njegove možgane že razjedlo do kraja, mi tega ne bo verjel, toda to nič ne stori. Z nasvetom mojega dragega prijatelja iz Maribora torej ni bilo nič in tre-ha je bilo kreniti na drugo pot. To sem pa uganil sam. Kdor hoče priti do cekinov, mora kaj iznajti. Dober patent nese. Predno pa kaj najdeš (iznajdeš), moraš imeti pred seboj problem, to se pravi, da moraš vedeti, kaj hočeš. To pa ni tako lahka reč, vsaj zame ne, ker svoj živ dan nisem nikoli premišljeval o tem, kaj da hočem. Jaz sem hotel vedno to, kar so hoteli — drugi, to sem pa hotel, ker so tudi drugi taiko hoteli. To pa ni nikaik problem; če sem hotel torej priti do denarja, sem si moral poiskati svoj lasten problem — toda kje? V Ljubljani problemov nimajo več; gospod župan so bili namreč tako neprijazni, da so vse probleme kar sami rešili, tako da nam drugim ni ostalo nič več. Tako mi ni kazalo drugače, kakor da grem nabirat probleme kani v ljubljansko okolico. Neke nedel je popoldne sem jo torej mahnil neznano-kam preko Golovca, češ, nekam bom že prišel- spotoma bom pa mogoče našel ob stezi še kakšnega jurčka, čeprav strupenega. Ljudje dajejo tudi za strupe lep denar. Ce boin pa našel na kakšnem grmu kakšen problem, bo pa še toliko boljše. Hodil sem in hodil, pa nisem našel ne problema, ne jurčka, tudi strupenega ne. dokler ni.sem prišel do lepe hiše, okoli tiste hiše jvi se jc. razprostiralo plodno polje — če ni plodno, ni polje — in rjavi travniki, ne zeleni, ker je bila suša. Na travnikih je pulilo nekaj inrša-vih krav iz zemlje zadnje ostanke nekdanje zeleno slame, oh plotu je pa slonel postaven možak, nekdaj pastir, polom hlapec, sedaj na stara leta pa zopet pastir. »Dober dan,« sem ga pozdravil, »knko pa kaj?« Manjkalo pa ni dosli. da 11111 nisem rekel »Hobe die Lhre«, pa sem se pravočasno spomnil, da ni vedno dobro, če človek pokaže, da še zna nemško... »Ja, gospod, tako je tako; bo že kako,« je odgovoril možak in se useknil. »Knkor vidim, pasete, kaj ne?« »Ah, kaj bi pasel, ko |»a nič ni!« je žalostno vzdihnii. »Vse je šlo!« 4 »Kdo pa je gospodar? Ali živi tukaj?« »Tako včnsih pride že pogledat, navadno pn živi v Ljulbljani; pravijo, da sta celo z. gospodom županom osebno znana, ne vem pa ne. Pišejo se pa naš gospod za Koptola, Jože jim je pn ime, če jih kaj poznajo.« »Ne poznam ga ne, tega gospoda, slišal sem pa že o njem. Pravijo, da je hudo bogat!« Možak me je pri teh besedah nekoliko postrani pogledal, kakor da hoče reči: »Ali res nič ne veš, ali me pa hočeš vleči?« Potem je pn začel skrivnostno-tiho: »Bogati so bili enkrat naš gospod, hudo boigati, kakor so oni rekli, ampak danes je pa bol j tesna! Ja, nekdaj! Vidijo, gospod, vse to polje, vso njive, vsi travniki tod oikoli do hriba in vsa hosta v hribu to je bilo vse naše! Krav, konj. volov in kur je bilo pri hiši nič koliko! Trava je rastia tako velika, da sc pastir ni videl iz nje, včasih pa tudi žival ne. Pa še dve fabriki so imeli naš gospod, ono za čevlje, drugo pa za perilo, tako da je bilo vsega preveč. Ko so pa ranjka gospa umrli. Bog jim daj doihro, sr jo začelo pa drugače. Gospa so bili dobra ženska, pametna gospodinja. Obdelano je bilo vse lepo, krave so bile debele, ker so imele ka j jesti, in nileika ni manjlkalo ne nnm, še manj pn našim otrokom, pa tudi zalbele nc. Delavci so bili dobro plačani, da so si tudi oni lahko kupili obutev in perilo, pa tudi jedli niso slabo, pu še jim je z.a nedeljo kaj ostajalo. Ampak danes, moj Bog!« «A danes ni več tako?« »Hm, lahko bi bilo, Inhko. pa ni! Ja, če bi iiiii gospod drugačni! Tako ua ,..« »Ali je gospod morebiti hudoben?« »Tegu ne bom rekel, gospod, hudobni ravno niso, ampak skopi in lakomni, da se Bogu ustni, lil Gnoja ne kupujejo več, ker pravijo, da bo žc zemlja sama dala, kar ima. Trava raste slabo, žito še slabše. Mleka dajejo krave še nekaj, pa gospod nam ga ne dajo; tudi prej nain ga niso dali, ko ga je bilo še dosti. Vse podclajo v maslo in sir, vse to blago, kolikor ga je, pa leži v skladiščih. Mi in delavci gn ne moremo kupovati, ker nam gospod vsako leto pritrga-vnjo pri zaslužku, drugi ljudje pa še manj, ker nimajo. Tako gre vse v nič: mi smo brez blaga, gospod pa brez denarja, ker ne morejo nikamor nič prodati — sir pa črvi žro... Obutve in perilo leže na kupih še cele zaloge, pfi vse počasi trohni, ker ni kupcev. Gospod pa ne odnehajo za nobeno ceno... Seveda, sedaj, dokler je pri hiši še nekaj starega denarja, šc nekako gre, kako bo pa čez čas, pa ne vem. Bog nam liomagaj!« Možaku je šlo skoraj na jolk ob spominu na nekdanje lepe in sedanje bridke čase, jaz bi bil pa najrajši zavriskal od veselja, ker 6cin bil prepričan, da sem našel problem, za čigar rešitev, če ee mi posreči, bom dobil cekinov, da se bom ž njimi kar podsuL Dal sem možu cigaro, sicer bolj slabe sorte, ker že dolgo nisem hil na obisku pri kakem višjem gospodu, ki ima na mizi kaj boljšega za svoje obiskovalce, potem sem jo pa ves vesel mahal proti Ljubljani. V kavarni sem si riaglo zapisal najdeni gospodarski problem: Kako iz nič ustvariti nekaj? Kako pripravim ljudi brez zaslužka do tega, da bodo kupovali drago blago in množili premoženje premožnih? Tudi rešitev sem si zapisal, toda te ne povem, da ne poseženi v kake avtorske pravice. Zdi se nvi namreč, dn so na edino možno rešitev tega' vprašanja že zdavnaj pred menoj prišli — tatovi... 7, mojimi cetkini. kaikor kaže, torej ue bo uiči Odt Soče čez ZUo Krafl, Tki ne smemo poacaMtl, da so slovenski i* —— • : ' M -> .^j , * < ' - < . .v ^ L' Ji/Ljj 'JiMz» JL ' lllšfc t # j- < .T- _ Ž.' - >-' ... ■ - ■"■ ... .. ■ v v,;.' 'i % I; ,3 • - •''rriiri• i imv<,'NinTCMiinS m rflife. fi-. Ob liaskem jezer v Slovenski patent Tržaški gostilničarji v 15. stoletju Don Jaeopo Cavalli ]e v svojem delu »Com-mercio e vita privata di Trieste nel 1400< ohranil sajemljive spomine, nabrane iz sodnih in civilnopravnih zapiskov tedanje dobe, kolikor jih je še ohranjenih po velikem požaru mestne palače leta 1090. Ker je posegel v privatno življenje, «o mu slovenska itnena kar na kup letela in dokazujejo, da je imelo slovensko ljudstvo velik delež pri vseh dogodkih tržaškega mesta. Naravnost neverjetno pa je zlasti število slovenskih gostilničarjev. Dasi 6e patriciji niso načeloma vzdrževali od te vrste obrti, je bilo vendar v 15. stoletju le neznatno število laških oštirjev. Je menda vendarle res. da ima slovenska podjetnost gostilno za najljubši predmet. V trgovskem svetu je bil one čase Miha Por-man znamenita osebnost. Permanov se najde v tržaški zgodovini več. Miha Perman je bil znan s pridevkom Rusee (rdečelasec; primorski Slovenci rabijo besedo rus za rdeč; viri pišejo Ruseez in Ruse?). Imel je hišo z gostilno, hlevom, vrtovi in obširnimi posestvi pri Sv. Ani, pa tudi v mestu hišo in hlev. Za ženo je imel Lucijo Bellaschena. Imel je dva brata, Andreja in Ivana. Žena z otrokom m oba brata so prišli v turško ujetništvo in ni znano, če so se kdaj vrnili. Rusee ni znal pisati, a bil je vzlic temu najbolj podjeten trgovec v Tretu in daleč okoli. Prikupil se je celo samemu cesarju Frideriku III., ki ga je odlikoval. Trgovska pota so ga zanašala v Benetke, Treviso, Ptuj. Na taki poti so ga nekoč Turki ujeli (»per inlide-les teucros captivatus«), pa se je menda odkupil. Imel je veliko otepanja s trgovskimi pravdami in eekvestri. Njegova 6led se v aktih izgublja leta 1493. Takrat ga je Lovrenzo Bonomo tožil za 60 dukatov v plačilo za papir, ki mu ga je bil poslal v Ljubljano. Izmed patricijev so bili gostilničarskega poklica posebno Brežingoji (Vrieingoi). Anton Brežingoj je kot vinski mešetar imel neke sitnosti leta 1428, ko je vinske kupce nagovarjal, naj gredo raje v Istro kupovat. Andriolo Brežingoj je bil leta 1444 hišni gospodar »velike oštarijei (ho-epitii magni) na glavni tržaški ulici Riborgo. Tisto leto so tam prenočevali cesarski poslanci; hotel je imel tudi kopalnico. Gostilno je imel takrat v na-iemu Ivan Cikoš (luan Chichos). Izmed patricijev dila je z žarečim oglom (cum stico ab igne) oštirja Martina. Lela 1500 se je Urban preselil za mestno palačo in plačal globo radi krive mere. Ze Urbanov stric Čeme iz Stične je imel gostilno v mestu v ulici Malcanton, pa je leta 1466 pred kugo zbežal v Stično. Pa se je spet vrnil in leta 14S6 je bil tožen, da je ranil v pretepu Janžeta Sušo. Tudi on se je izgovarjal, da je Suša tujec, dn ne služi straže, ne dela tlake, ne plačuje davkov, ampak je ubog delavec, ki živi iz rok v usta. Res temeljiti izgovori, da lahko Človeka nekaznovan očofaš! Cerne je delal testament leta 1498. Za glavnega dediča je imenoval Urbana, ki ga že poznamo. Svoj čas je imel Cerne gostilno (hostariam) tudi zunaj mesta pri Malnih (contrada Molini; zdaj križišče pri Chiozzi, središče velemesta). To hišo z brajdo in vinogradom je leta 1495 kupil od njega Kostev (Costeu) iz Podgrada. Dolenjski rojak je bil dalje Jurij iz Metlike (de Metlicha), omenjen lela 1433. Vrela slovenskih oštirjev pa s tem še ni izčrpana. Ivan Suzol (Susolo) je bil leta 1403 glob-ljen, ker je imel odprto čez policijsko uro. Šuzol je star tržaški priimek, znan že leta 1202. Globo je plačala tudi Helena Žabarica (Xapori?a). Podobno neka Barbara, ki je v njeni gostilni leta 1443 njen priležnik Skrbeč (Scerbe?) ranil mestnega godca Mihota. Radi policijske ure je leta 1445 plačal 25 lir globe neki Ivec (Ive?). Hujše je bilo v Maslovi gostilni (Maeclo). Tam so leta 1422 kovali zaroto proti patriciju Čegotu Berto Jakonja, Jakob da Rimini in Jakob Prisinec, pa se jim ni spone-slo, ker so najbrž preglasno zborovali. Pri Mikšetn se je pa skrival neki zloglasen tat. ki je tam razprodat ukradene reči; nekaj je kupila tudi Marija 1» Rodlka (dl Rodico). Pred Kocjan®™ gostilno (Cociano) so pa leta 1428 ubili nekega Uriča (Vri-eto; morda Bricelj) lz Ljubljane. Kranjica Aniea (Anica) je zginila, ne da bi plačala neko partijo vina, ki jo je moral potem plačati njen porok Burlo. Morda je identična e tisto 8I«vonko Anico (Anica sclabonica), ki Jo je nek laški Tržačan zaklal na ulici Donota pred križem leta 1498. Neki drugi dokument Jo imenuje »Anica teutonica«; ta leutonica seveda ne pomeni nomške narodnosti, ampak večjo oddaljenost od Trstn. Saj dandanes tudi v Italiji Slovence poznajo večinoma le za 'te-deschl«. Po svojem testamentu je znan še oštir Janže (Jance), ki je imel lokal na mestnem trgu in je v oporoki leta 1480 zapustil en zlatnik bratovščini Morske Matere božje, v kateri so bili od davnine številni Slovenci. Pridenimo sem še Oha Janka (Jannho boemo), ki je leta 1472 podedoval gostilno po svoji ženi. Poglejmo še malo ven iz mesta. Olavns mestna vrata so bila Riborgo sredi sedanjega Korsa. Slovenci 60 rekali Rezburje. Tam zunaj je bila gostilna, ki se jo naravnost Pnradii imenovala (Paradien, Paradlxo). Zdi se, da je tam nekoč točil Štefan Furlanič (Furlanic), ki ee o njem govori leta 1450, da je bil »olim tavernarine«, pa je najbrž vse zapravil In se začel pečati s ponarejanjem denarja. Nedaleč od Paradiža je Imel gostilno blizu cerkve sv. Nikolaja Marko Župan (Stipan), Više proti strojarnam (Zttdecche) je imel gostilno Čevljar Peter. To je morala biti prava beznica. Tam sta lela 1484 Anzel iz Mokronoga (Incel de Mo-crona) in Anzel Rak ubila oštirja Furlanija in ranila njegovo ženo. Anzel iz Laše (de l.asca) pa je ubil Tomaža iz Brežra (de Breisec). Lela 1146 je Jurea iz Seznne (Jurse de Slesan) ranil nekega Matijo. Černetovo gostilno pri Mnlnih smo že omenili; tako tudi Permanovo pri Sv. Ani. Ostane nam še Peter Strelec (Strelic). ki je imel gostilno pri Zaveliskem mostu tik beneške meje. Tudi tam sn ja dosti greha naredilo. Leta 1440 sta Jurij Vrabec iz Tomaja in Avguštin iz Milj ubila in oropala vinskega kupca Jurja iz Rodika (Rodicho). Pred to gostilno je leta 1462 Jurij z Raba ranil z mečem Tržafana Šimtia Babica. Takrat je imel to gostilno v naiemu Maline iz Ricmanj. Preden gremo dalje v okolico, omenimo še sledeče mestne oštirje: Dominik Brežingoj se omenja leta 1428 kot kupec neke hiše. Tristan ii Bistrice se je pritožil proti krušaricam. Marino »de Cerfigrad« je podpisal neko zadolžniro lela 1401. Cercigrad je Sergijev grad (Serzi v ljudskih ustih za tržaškega mučenika sv. Sergija), naibrž Socerb, ki ga pa običajno izvajajo od San Servolo. Utegnilo bi pa tudi pomeniti Crnikal, p« o tem dovolj. Matej Zobec (Sobez) je bil priča v neki pravdi leta 1492. Hans Tašlar (Taslar) se omenja ludi 1. 1492. Da so bili v okolici slovenski gostilničarji, je samoposebi umevno, saj je bila vsa bližnja in daljna okolica korenito slovenska. Omenili smo že Mahneta iz Ricmanj. Ta je nekoč delal prošnjo, da bi po6tavil gostilno v Lonjeru na furmanski cesti. Moral je biti zelo premožen in podjeten človek. V Boljuncu je imel goelilno Hcrmanko (Hermancho). On je letn 1445 napadel BoljunČana Mohorja in malo da ga ni pobil. V Dolini je točila Križna (Crisna tavernara de Gregour prior che fo de An-tonj deto Faganel, daziaro della villa de Sancto Oderigo). Le-ta je malnarju Lukežu z Boljunra prinesla vino v boci (boža), ki ni bila tržaške mere. Naznanil jo je Domenik Brežingoj, »cavalier del comune di Trieste«, za pričo pa so bili Jurij Jamnik (Jampnich) iz Doline, Simon s Prebenega in Conforlo Lisica iz Trsta. Križna je plačala 10 lir globe. V Bazovici je bil gostilničar Matiia. ki je z mečem ranil mesarja Ahaca iz Vidma (*Arhaz<). Priče pa so trdile, da se je bil Ahac prehudo napil in se potolkel na poti v meslo. Pri Sknkuliču (Scoculich) na Proseku je pa neki Janko nabunkal Jakoba Križmanca (Crismanez) s Konlovela. So torej Kontoveljci in ProseČani že takrat imeli prisrčne diplomatske zveze mod sabo. 10 ŽENITVENIH PONUDB enem mesecu Ka ho pači'o na Koroškem slovenska imena (Zore), Plautz (Plaveč), Lessiak (Lesjak), Sclier-iau (Žerjav), Kriseliay (Križaj), Lissetz (Lisec), Koschier (Košir), Kriefi (Križ), Juritz (Jarc). Pip- ...... \v____: /n______i n '_____• /ii . V jemu Ivan Cikoš (luan Chichos). te imel gostilno tudi Krištof Jakonja okoli 1470. >ri njem je služila »Chuna, famula hospitik. Njegovo gostilno je prevzel Novomeščan Martin Rib č (Ribiza) e pridevkom Maganja, ki ee je večkrat selil. Najimenitnejša gostilna v Trstu je bila »velika oštarija« na mestnem trgu (hospitium magnum, grande oeteria, v 18. stoletju Locanda grande). Peter Hus, ki je imel prej gostilno v neki privatni hiši na mestnem trgu, je leta 1428 dobil v najem neko občinsko hišo, ki je postala in za dolgo dobo ostala glavni tržaški hotel. Za tlusom jo je prevzel Miha Brežingoj, potem Nemec Peter Spainar, za tem pa Urban Povšnar (Povesnar, di soprannome Vantaz). Povšnar je tudi že poprej imel neko drugo gostilno. Umrl je leta 1471. Njegov naslednik je bil Giacomo da Rimini, za tem pa Hans Port, doma iz »Gotenstan« (Guštanj). Portova žena Marjeta Je bila iz Ptuja; v svoji oporoki leta 1494 je volila pet dukatov »kalonkom« 6v. Justa (»calonaci«) za evete maše. Za mestno palačo je imel gostilno e prenočiščem Gregor iz Ptuja, imenovan Figa ali Pigabirl. Njegova žena je bila Jera (Gera). Živela sta dolgo in delala pol stoletja, četudi ne vedno v isti hiši. Leta 1500 sta dala bogato balo neki dekli, ki se Sporočila. Za mestno palačo je imel gostilno neki atija, vulgo Matic (Matiza), ki ga je neki tujec zaklal leta 1446. Za Maticem je prevzel isti lokal le imenovani Martin Ribič, ki je živel precej burno življenje. V njegov roman se vpleta Neža vi Gornjega grada (Gnesa de Goregnigrad), ki o nji pravi neki dokument »famula sive uxor Mart nk. Razšla sta se leta 1494. Martin je umrl leta 1504, zapu6tivši 40 soldov svojemu spovedniku poleg drugih legatov. Neka gostilničarka Neža se omenja leta 1446, ki najbrž ni identična z ono iz Gornjega grada. Nji nasproti je imel gostilno Rado iz Dubrovnika (Rado Raguseo), ki pa ni bil edini Hrvat med oštlrji. Omenja se Matej s Korčule. Iz Zagreba se je priselila Neža, ki so ji najbrž nagajive! vzdeli priimek Črnarit (Cemarit). Bolj galantni so bili z Lepo Lucijo (Belin Lucia), ki je bila tudi Hrvatica. Tem ženskim oštirjein se pridružuje še Maruša (Maruesa), ki se je preselila iz Tržiča (Monfalcone) v Trst ob koncu stoletja. Omenja ee tudi gostilničarka Katra (Chare = Katre). V nekem procesu iz lela 14-62 se omenja gostilničar Miklavcc iz Stične (Miclavez da Sittich). Pri njem je prenočil pazinski kapitan Tomaž Klin-gar s strežajem Jurjem, ki je bil priča v procrsu. Urban iz Stične bi utegnil bili druga oseba, ker Je omenjeno o njem Se leta 1498. da je okresal Martina iz Ribnice, ker mu ni plačal pijače. Pred sodiščem se je zagovarjal s tem, da je napadeni bil tujec (alienigena). kar je tedanje čase veljalo. Tudi Urbanova žena Urša je bila hude krvi. Osmo- Če pride na Koroškem slovenski otrok v šolo. je prvo, da mu pokvarijo njegovo slovensko ime. To delajo šole oz. učitelji čisto sistematično. Zgodilo se je, da je slovenski oče šel v šolo protestirat, ker je učitelj otrokovo ime bilo je lepo slovensko ime — druguče pisal, I oče. A učitelj ga je zavrnil z i.st stawisch (to je slovansko).« patricijev Ka Je Pisa' oic- ^ učitelj ga je zavrnil z 'ni; 14.70 besedam}: »Das i.st slawisch (to Oni hočejo zabrisati slovanski obraz Koroške. Pri tem jim je seveda deveta briga, kako so imena pisana v župnijskih matrikah. Slovenska imena je trebn ponemčiti in to delo opravijo šole temeljito. Vse premalo je to znano v slovenski javnosti. Navedimo torej nekateru lepa slovenska imena in zraven nemške spakedran-ke. Vsak »š« se spremeni v seli, vsak »č« v tseh, vsak -ik v -ig ali -igg; z velikim veseljem pišejo slovenska rodbinska imena z dvema »l« ali dvema »t« ali dvema »p« ali dvema »g«. Slovenski »c« se spremeni v »z«, slovenski >ž« v seli«. Namesto Jelen pišejo: Jellen, namesto Jelene pišejo: jellenz, namesto Dolenec pišejo: Dollenz, namesto Poljnnec pa Pdllanz. Namesto Golob pišejo Gellob ali Giiltob. V nndaljnem navajam nemške spnkedranke in v oklepaju pravilno pisano slovensko ime. Wogatai (Bogataj), Wutscher (Bučar), Wo-schitiz (Božič), Trainpitsch (Trainpič), Ottitsch (Otič), Madritsch (Madrič) Schwi.karschitz (§vi-karšič), Matheuschitz (ta nestvor izgovarjajo kot: Matojšic = Mulevžič), P rim ose h iti (Primožič), Matschitsch (Mačič), Bratschitsch (Bračič). Kose hi t z (Košič), Jairtschitsch (Jančič), Kru-schitz (Krušič), Janesehitz (Janežič), Gregoritsch (Gregorič), Jakopitscli (Jakopič), Andritsch (An-drii), WnHri'tscn (Vnltrič), Jaklitsch (Jaklič), Tomaschitz. (Tomažič), Petritsch (Petrič), Pau-litsch (Pavlic), Urschitz (Uršič). Nadalje: Pietschnig (to izgovarjajo kot: Pič-nik = Pečnik), Schuschnig (šušnik), Motschiu-nig (Močilnik), Adlaflnig (Adlasnik), Wrieniiig (Breznik), Potutsehnig (Petučnik), Scheliefliiig (Železnik), Uscltnig (Užnik iz Lužnik), Kuschnig (Kužnik), Matschnig (Močnik), Pogatschnig (Pogačnik), Raunig (Ravnik), Trattnig (Tratnik), Jessernifg (Jezernik), Lutschounig (Lučovnik). Raspotiugg (Razpotnik), Rnppnig (Rupnik), Katt-uig (Katnik), Kraflnig (Krasnik), Nnpelsclinig (Napečnik). PdleRnig (Polesnik), Sabkrttnig (Za-blatnik), Kopeinig (Konajni.k), Screinig (Sernj-nik), Puschnig (Pušnik), Tschernig (Černik), Werniig (Wernik), Oggertschnig (Ogerčnik), Per-konigg (Perkovnik), Mischkiiilnig (Miškulnik). Auernig (Javornik), Jamnig (Jamnik). Nadalje: Malle (Malej), Lemevsch in Lemisch (Lemež), Robatsch (Robač), NVtister (Bister), Sor-go (Zorko), Kokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja z enoininutnim molkom. Nato pa so sledile dirke. Dirka motorjev do 250 ccm, šport, 6 krogov: 1. Cerič Slavko, Motoklub Maribor 3:17 in dve petinki; 2. Cerič Hinko, Motoklub Maribor. Eden je odstopil. Dirka motorjev do 350 ccm, šport, 6 krogov, 1. vožnja: 1. Cerič Hinko, Motoklub Maribor, 2:43»/8; 2. Kopič-Kralj Gabr., 1. Hrv. M. K. Zagreb, 2:51; 3. Cerič Slavko, Motoklub Maribor, 3:06'/»; 4. Šo-štarko Kazimir, I. H. M. K. Zagreb. Dirka motorjev do 500 ccm, šport, 6 krogov, 1. vožnja: 1. Starič Ludvik, ZSK Hermes, Ljubljana, 2:58; 2. Sušnik Alojz, »Perun«, Maribor, 3:29. Dva sta že takoj v prvem krogu izstopila. Dirka motorjev do 500 ccm, tur.: 1. Kopič-Kralj Gabr., 1.11. M. K. Zagreb, 3:00.0; 2. Cerič Slavko, Motoklub Maribor, 3:07.0; 3.Šoštarko Kazimir, L H. M. K. Zagreb, 3:10.0; 4. Sušnik Alojz, »Perun«, Maribor, 3:22.0. Dirka motorjev do 500 ccm, šport, 6. krogov, 2. vožnja: 1. Starič Ludovik, Hermes, Ljubljana, 2.27 (najboljši krog je prevozil v 24 sekundah); 2. Babič Jerko, L H. M. K. Zagreb, 2:47; 3. šoštarko Kazimir, L H. M. K- Zagreb, 3:48>/»; 4. Pollak Zane, M. K. Ilirija, Ljubljana; 5. Pajer Polde. M. K. Ilirija, Ljubljana. Dirka motorjev do 350 ccm, šport, 2. vožnja: 1. Cisar Stj., L HMK Zagreb, 2:51»/»; 2. Cerič Hinko, Motoklub Maribor, 2:54»/»; 3. Kopič-Kralj Gabr., L HMK Zagreb, 3:01»/»; 4- Sušnik Alojz, »Perun«, Maribor; 5. Pajer Polde, Motoklub Ilirija; 6. Pollak Zane, Motoklub Ilirija. — Zmagovalec v dirki motorjev do 350 ccm v obeh vožnjah je Cerič Hinko. Dirka vseh motorjev do 1000 rem, 1. vožnja: 1. Starič Ludovik, ZSK Hermes, 2:30»/»; 2. Cerič Slavko, Motoklub Maribor, 3:21 '/»■ — Vsi drugi so odstopili. — Babič Jerko je nato vozil 3 kroge za rekordni poskus, a je pri drugem krogu, ki bi se imel šteti za rekordni poskus, padel in odstopil. Dirka vseh motorjev do 1000 ccm, 2. vožnja: 1. Starič Ludvik, Hermes, Ljubliana 2:37; 2. Babič Jerko, L HMK Zagreb, 2:57'/»; 3. Pajer Polde. M. K. Ilirija, 3:20»/»; 4. Cerič Slavko, Motoklub Maribor; 5. šoštarko Kazimir, L HMK Zagreb. — Zmagovalec v prvi in drugi vožnji motorjev do 1000 ccm je Starič Ludvik, Hermes. Ob koncu nam je današnji starter in načelnik športne komisije MK Ilirije, g. Pipenbacher, povedal še tole: Složno delo vseh inotoklubov, ki se je baš v zadnjem času pokazalo, bo privedlo do ustanovitve moto-podzveze v Ljubljani, da ne bodo naši kraji odvisni od zveze, ki je v Zagrebu. Potreba po njej je za prospeh inoto-sporta v naših krajih prav gotovo velika, kajti razdor, ki je vladal v naših vrstah motoristov, ni prinesel nobenega napredka. Vodstvo današnjih dirk sem prevzel — tako nravi dalj g. Pipenbacher — na prošnjo sodelujočih klubov. O naših moto dirkačih pa je tole povedal: Oni vse premalo pregledajo svoje »mašine« pred dirko, zato je toliko defektov pri dirki kot ni-kier drugje na svetu. So pa naši dirkači dohri vozači, s katerimi se borno lahko tudi na mednarodnih tleh pokazali in tudi kaj dosegli. Lahhoatletshi miting Ljubljana, 4. novembra. Preden se borlo preselili naši vrli lahko-atleti SK Primorja in SK Ilirije v telovadnice, kjer se bodo bavili z zimskim treningom, so se nam še enkrat predstavili. Sicer ni bila udeležba ravno velika in tudi nekaj »kanonov« je manjkalo, vendar moramo biti z udeležbo kakor z rezultati prav zadovoljni, zlasti če upoštevamo pozno sezono in še bolj manjkajoče naše mojstre. Prireditev, ki se je vršila na igrišču ASK Primorja, je v soboto popoldne privabila še precej gledalcev, ki so zadnjikrat sledili borbam lahkoatleuiv v tej sezoni. V soboto so bili doseženi ti-le rezultati: Predteki 100 m: A. seniorji: 1. predtek: 1. Sodnik (I.) 12; 2. Štok (P.) 12.2; 3. Svetek (I.) 12.3; 2. predtek: 1. Cerar VI. (P.) 12.4; 2. Stropnik (I.) 12.4: 3. Pnkelstajn (I.) 13.4; B. juniorji razreda C: 1. predtek: 1. Pribošek H.) 13.1; 2. Vahtar (P.) 13.4; 3. Zorman (I.) 13.6; 2. predtek: 1. Znžko (P.) 12.4; 2. Jeločnik (P) 12.8. V drugem predteku je startal tudi Zorga Aleš (P.), ki je dosegel čas.12.2. Pri teh tekih se je močno opazilo, da je manjkalo naših najboljših sprinterjev, katerim nastopajoči še malo niso kos. Met kladiva (4 tekm.). 1. Stemsnik (I.) 47.63 m!; 2. Korče (P.) 33.04 m; 3. Juričev (I.) Mednarodna konkurenca amaterskih boksarjev •• Berlinu: Reini (Finska) in Lehman (Berlin) v b ju. Sporf v Zagrebu Zagreb, 4. nov. b. Danes je bila tekma nmd Gradjanskim in Jugoslavijo. Dasi je ves čas deževalo, je prišlo na igrišče več kot 1000 ljudi. Končni rezultat igre je pokazal 3:1 (1:0) v korist Gradjanskega. Igra sama je bila lepa in zanimiva. Obe moštvi sta si prizadevali, da podasta v igri čim več poleta. Gradjanski pa je imel pri tem več sreče. Zagreb, 4 .nov. b. Zagrebška zimska športna podzveza je priredila danes na Slemenu običajni iek čez drn in strn na progi 6700 m z višinsko razliko 100 metrov. Tekma se je izvršila vzlic dežju. Na otoku smrti in uoanja Startalo je 19 seniorjev in 9 juniorjev. Kljub slabemu vremenu so bili doseženi zelo dobri rezultati. Od seniorjev je dosegel prvo mesto Dušič Franjo (Orafika) v času 27:42, drugi je bil Bloch (Macabi.) v času 28:59, tretji je bil Zeitler (Macabi) 29:53. Juniorji so tekmovali na isti progi. Prvi je bil Zvonko Lukšič (Grafika) 30:23, drugi Trsnik Ivo (Runolist) v času 31:25, tretji Poslek (Zašk) 32:23. • Belgrad, 4. nov. b. BSK : Coneordia 2:1 (1:1). Split, 4. nov. b. Danes je kljub dežju in vetru odigral Hajduk svojo zadnjo pokalno tekmo z zagrebškim Haškom in zmagal z 2:1 (2:0). Kolonije gobavcev na Kitajskem Znana je težka in neozdravljiva bolezen gobavost, ki se že v svetem pismu tolikokrat omenja. V Palestini so bili gobavci proglašeni za nečiste in so jih splošno smatrali za izvržek človeštva. Kristus je bil prvi, ki je učil ljubezen do gobavcev in jih sani ozdravljal. Kristusu je sledilo krščanstvo. V tem delu se zlasti odlikujejo katoliški misijonarji, ki delujejo na Daljnem Vzhodu, kjer je še danes na tisoče go. bavcev. Tako je v kitajski provinciji Kvamtung, ki obsega 542.000 kvad. km in šteje 36 milijonov prebivalcev, 50.000 gobavcev, iielgijski misijonar Conrardi je prvi pričel misliti, kako bi bilo mogoče pomagati tem revežem. Zgradil je zanje bolnišnico na Seklungu, rečnem otoku med Kantonom in Hongkongom. Conrardi je pravi strokovnjak v zdravljenju gobavosti. Naučil pa se je tega od belgijskega misijonarja Damjana, ki je zgradil za gobavce bolnišnico v Pondicherryju v Indiji. Po njegovi smrti jc postal Conrardi njegov naslednik. Ko je prišel za misijonarja v apostolski vikarijat Kantonu, je bila njegova prva skrb, da zgradi tu bolnišnico za gobavce. To delo je hitro dovršil iu od leta 1914 stoji na otoku Seklungu bolnišnica za gonavce. V bolnišnici se stalno zdravi okrog 700 gobavcev. Razen njega so se zaprli v bolnišnico še en belgijski misijonar, neki kitajski duhovnik in nekaj redovnic. Bolniki so po stopili snežni razdeljeni v posebne oddelke, v katerih jih je približno po 40 do 50. Vsak oddelek ima svojo kuhinjo, paviljon itd. Vsak bolnik dobi na dan kilogram riža ter ribo, bodisi svežo ali v konservah. Razen tega dobe bolniki mesečno še nekaj denarja za tobak in druge malenkosti. Bolniki enega oddelka ne sinejo občevati z bolniki drugega oddelka. Zanimivo je, da v bolnišnici ni niti enega poklicnega zdravnika, ker se nobeden od njih ni upal zapreti v bolnišnico. Tako so ostali misijonarji in redovnice duševni in telesni zdravniki nesrečnih bolnikov. Seveda pomeni to zanje gotovo smrt. Zaradi tega je nad bolnišnico napis: »To je otok smrti in upanja! Otok sigurne smrti na ten svetu, toda lepega upanja ua drugem svetu.« Večina bolnikov se spreobrne h krščanstvu, dasi jib k temu nihče ne pregovarja. Vsi bolniki, ki so v bolnišnici, morajo delati v poklicu, ki so ga izvrševali zunaj. Onemogli starci morajo navijati gramofon ali pa loviti ribe ol. reki. Drugi delajo na polju ali v gospodinjstvu. Siromaki morajo biti ves dan zaposleni s kakšnim delom, da se tako lažje izognejo misli na gotovo smrt. Od leta 1914 do 1932 je bilo v bolnišnici vsega skupaj 4.604 bolnikov. To število je seveda zelo majhno, če ga primerjamo s številko 5t).(HX), kolikor je gobuvcev v vsej pokrajini. Kitajska vlada je zelo skopa pri odmerjanju podpor za to bolnišnico. Letno nakaže bolnišnici samo 22.000 dolarjev, dočim znašajo stroški za bolnike letno nad 50.400 dolarjev. Primanjkljaj se mora pokriti z nabiralnimi akcijami med verniki v Evropi. 30.72 m. Banko (I.) 29 60 m. Naš Stepišnik je z današnjim svoiim nastopom ponovno dokazal, da je v svojih merah siguren. Znamko 47—48 stalno meče in drugo leto mu bo sfrčalo kladivo že kar 50 m. Tek 1510 m (8 tekm.). 1. Zorga (P.) 4:30.1; 2. Srakar Fr. (P.) 4:32.2; 3. Bručan (I.) 4:32 3; Pogačnik Jože (P.) 4:38.1; 5. Gombač (P.) 4:38.2; 6. Starman Lado (I.) 4:38.3. Pri tem teku se je pokazalo, da imamo več enakomernih borcev, ki bodo dosegali lepe uspehe. Tek 1500 m juniorji razreda C: 1. Tavčar (I.) 4:55.4; 2. Nabernik (P.) 5:09. Dva sta med tekom izstopila. Skok v daljavo z zaletom — seniorji (9 tekm.): 1. Stenišnik (I.) 6.45 m. 2. Korče (P) 6.27 m, 3. Putinja (P.) 6.16 m, 4. Perpar (P.) 6.08 m. Skok v daljavo z zaletom — juniorji (5 tekm.): 1. Tršar (P.) 5.73 m, 2. Jeločnik (P.) 5.39 m, 3. Pribošek (I.) 5.04 m. Fina'e 100 m: 1. Cerar VI. (P.) 12 sek.; 2. Sodnik (I.) 12.1; 3. Štok (P.) 12.2. Met krogle — sen. (4 tekm.): 1. Stepišnik (I.) 12 63 m; 2. Perpar (P.) 11.67 m; 3. Sodnik (I.) 11.03 m. Met krogle — jun. razreda C (6 tekm.): 1. Kajfe/ (P.) 13.45 m; 2. Pribošek (I.) 12.64 m; 3. Kosec (P.) 12.42 m. Mariborski nogomet SK Rapid-SK Svoboda 7:3 (2:2). Maribor, 4. novembra. Po odmoru enega meseca se je v nedeljo zopet nadaljevala prvenstvena sezona. V zelo neugodnem, mokrem in mrzlem vremenu sta se srečala na igrišču SK Rapida Svoboda in Rapid. Pred precejšnjim številom občinstva sta kluba podala zadovoljivo igro. Svoboda je v prvem polčasu imela skoraj več od igre. V drugi polovici pa so bili njeni igralci izčrpani in so popolnoma odpovedali. Prvi gol za Rapid je zabil v 16. minuti Klipp-statter. V 20. minuti se iz gneče pred vrati Rapida znajde žoga vendarle v mreži. 1:1. Lepo streljan kot izrabi Tičar s plasirano bombo v desni kot v 37. minuti. 2:1 za Svobodo. V 44. minuti doseže Raprid izenačenje. Brinčič podaljša Barlovičev prosti strel v mrežo. 2:2. Nato polčas. V 2. minuti drugega polčasa pobegne Heller na desno krilo, krasen center pretvori Brinčič z glavo v gol. 3:2 za Rapid. Svobodi se posreči izenačenje v 15. minuti, ko zabije levo krilo iz precejšnje daljave v levi kot. Sedaj ima Rapid igro popolnoma v svojih rokah. Svoboda le redkokdaj pride preko sredine igrišča. V 16, minuti lepo streljan kot konča v golu. V 20. golu faul v 16meterskem prostoru Svobode. Diktirano 11 metrovko pretvori HelI er v gol. Po napaki obrambe Svobode in po lepi kombinaciji Klippstiitter-Brinčič doseže zadnji 6:3 za Rap"J v 34. minuti. V 43. minuti prosti strel proti Svobodi od 16 m, ki ga Barlovič s sigurno bombo pretvori v gol. Takoj nato konec. Razmerje kotov 4:13 za Rapid. Igro je sodil g. Jančič in je radi poznega začetka končala že v precejšnji temi. V predtekmi sta nastopili rezervi obeh klubov. Rapid je že vodil s 3:0, vendar so požrtvovalni Svobodaši znižali na 3:3. Sodil je g. Nemec. Dopoldne sta igrali mladini Maribora in Rapida z rezultatom 3:3 (1:3). Sodnik g. Kopič. Kolesarske dir^e v Mariboru Maribor, 4. novembra. SK Železničar je na svojem igrišču priredil za zaključek kolesarske sezone kolesarske dirke. V prvenstvu Maribora na 20 krogov (po 440 metrov) je bil prvi Štefan Rozman (SK Ž.j 17:05, drugi Joža Šunko (SSK Mrth.) 17:06, tretji Fortunat Paradiž (Slovenjgradcc) 17:15, četrti Vinko Cajnko (Slovenjgradec) 17:15.1, peti Ivan Sojč (SSK Mar.). — Prvenstvena dirka na 50 krogov: 1. Štefan Rozman 46:53, 2. Joža Šunko 46:54, 3. Vinko Cajnko 47.57, — Tolažilna dirka na 10 krogov: 1. Ivo Sojč 8:26, 2. Vinko Cajnko 8:55. Žirijo so tvorili podzvezni tehnični referent in zvezni sodnik Franc Kebrič, Lešnik, Višer in Vi-gerle. Po dirki je v imenu SK Železničarja razdelil g. Fišer zmagovalcem Lična darila. Pariz, 4. nov. A A. Iz Marseilla poročajo, da jc tam divjal snoči hud ciklon, ki je napravil veliko škodo v mestu in v okolici. Pet ljudi je ranjenih. Mariborski drobiž Maribor, 4. novembra. »Trgovska in obrtna bolniška blagajna«, tako se bo poslej nazivala dosedanja »Bolniška blagajna samostojnih trgovcev v Maribora«. Lipremembo naziva so sklenili člani danos dopoldne na nadaljevanju izrednega občnega zbora v lovski sobi hotela »Orel.« — Poleg tega sta se danes obravnavala člena 1. in S. izpremenjenih pravil. Pravila so se sprejela v izpremembi. ki .-,e je sklenila na letošnjem rednem občnem zboru dne 28. februarja. Važen je sklep o izpremembi naziva, ker je zvezan z določbo, da se sprejemajo kot člani ne samo trgovci, ampak tudi industrijci in obrtniki, izjemoma pa tudi pripadniki svobodnih poklicev, ki ne morejo biti drugje zavarovani. S tem se je postavila »Trgovska in obrtna bolniška blagajna« na mnogo širšo podlago ter bo postala v našem javnem življenju gotovo važen socialni čiuiielj. Strah mariborskih stanovanj — 14-letno dekle. V Cankarjevi ulici 6, je bila izvršena v stanovanju krojaškega mojstra Besaka skrivnostna tatvina. Zmanjkala je pločevinasta kaseta, v kateri je bila razna zlatnina, vredna 6000 Din. Kaseto so kmalu nato našli v sosednji veži, bila pa je odprta in seveda prazna. Policija sumi, da je izvršila tatvino 14-letna M., ki je zadnje čase izvršila v Mariboru celo vrsto drznih stanovanjskih tatvin ter je postala pravcati strah neprevidnih in zaupljivih gospodinj, ki se jim raztrgano in na videz lačno dekletce zasmili. Za 40 Din dobička uničil 10.000 Din vrednosti. Policija je aretirala 17 letnega pomožnega delavca Franca Kumerja, ki ima kljub mladim letom na vesti vlom. Vdrl je v opu- ščen mlin na Betnavski cesti 26. Zamikali so ga gonilni jermeni, ki jih je razrezal. Uničil je na ta način tri drage gonilne jermene, dva dolga 12 metrov, enega pa 9 metrov. Vredni so bili jermeni najmanj 10.000 Din. Vse usnje, ki ga je odnesel od razrezanih jermenov, pa je Kumer prodal na Vodnikovem trgu nekemu kmetu za 40 Din. Uničil je torej vrednost 10.000 Din za skromen izkupiček 4 kovačev. Kumerja je policija izročila sodišču. Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrla v najlepši dobi 33 let gospa Marija Lorher, soproga železničarja. Naj počiva v miru! 8italni stroji ud I>in ItmO--naprej. 0i ruski vozički od Din 2II0--naprej. Dvo- kolesa od Din 950 - tiai>re.i. - „SA('HS" motorji od D. 5<>()0-- naprej pri F. Batjel, Ljuiiljana. Knrhivška c 4. Ceniki franko t ..iHIBUiHA" Ceniki franko! LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomeleno zavejo Miklošičeva cesto Sle*. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/0. Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev! Turisti, lovci, smučarji tn vsi oni, ki tmajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlaž nein terenu ali v snegu naj uporabljnjo mazilo HEVEAX, t a katero jamčmo, dn napravi vsako obutev nepremoiljivo -Dobiti Jo Je v vseh apecljalnib trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M Leustek. Ljubljana, Resi jeva cesta 1. Zakaj se zastrupljate z raznimi falzifikati, ko dobite za slučaj bolezni prebavnih organov povsod naravno, domačo Jordan grenčico, ki ie prijetnega okusa, z malt soda vode. — Lastnik V. Rupp, Beograd, Kn. Mi-hajlova 16. Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. 950 rudarjev pri Pečuhu na Ogrskem, ki delajo 200 do 300 m globoko v rovih, je pričelo z gladovno stavko. 250 bilijonov dolarjev samo za streljivo in orožje so izdale države v svetovni vojni.