Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. —Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —SO, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—.
Celoletna naročnina L. 15.— Za inozemstvo L. 22.50.
wto IV.	OOBIC\, četrtek dne 5. februarja 1925	št. 6.
V POLITIKI VESELO VSE JE ZA PREDPUST.
Posamezne številka 30 c.
Poštno tek, račun. — Conto corrente con la posta.
Vse zdaj je opereta, politike ni ve®, kar resno misli, dela, vse zlezlo je za peč.
Ubirajmo si strune, saj zdaj je pust rogat, bo konec maškerade, pa poj demo vsi spat.
| Če svet je nor in pleše, naj bomo resni mi? Politika norčeva je bila žive dni.
Nas resno ne vzemite, saj vse je le za špas, mi pojemo, igramo vam le za kratek čas.
| Ko bode vam zadosti, odidemo domov, pač vstanejo vam druge še šeme iz grobov.
Skočimo, zaigrajmo, po svetu naj doni: »Smo maškare predpustne, ti — trila — lila — li!«
Mi dobro se imamo, dokler je norec kdo, ki vrata nam odpira, in nam drži roko.
Ko hitro nas spoznajo, bo konec vseh zabav;; saj ve že pol dežele, 1 da prazen smo bavbav!«
»Seveda«., je dejal kmet. »Tako. Najrajši bi bil, če lah* ko izbiram, da bi eni v vodo počepali, drugi pa radi tega od smeha popokali, da je vseh konec.«.
Če bodo tudi tako volili, bo volilen rezultat res »lušten.u To pravi sam
Čuk na palci.
Vesel dogodek v družini.
Gorica, 5. februarja. Te dni je pa res pusto na svetu. Niti časnikov nimamo več, kot se spodobi. Čuk na palci je kupil list, da bi se, kot se spodobi izobraženi pfu ci, informiral o notranji poli* tiki. Pogleda na prvo stran: nič. Samo dolgočasje. Pogleda j na drugo stran: nič. Na tretji ( strani so dnevne novice in na četrti sami inserati.
Ves nevoljen je zagial Čuk časopis v kot. Danes človeku niti ne privoščijo, da bi se po* šteno informiral kot se spo* dobi, ampak ti izdajo tako cunjo, kot bi bili vsi uredniki pijani. Čuk na palci je sicer slišal pripovedovati, da so oni dan hodili možje postave od urednika do urednika, in jim šepetali, kaj ne smejo pisati. Ampak da je od prepovedan nega tako malo ostalo, tega še misliti ni mogoče.
Je že res, da je najbolje, če se dežela ne razburja, ker se razburja že itak zadosti radi rastoče draginje. Toda zadet vo bi lahko uredili vse eno* stavnejše. Kratkomalo bi od* pravili parlament, volitve, po.-slance, ministre in stranke z enim samim odlokom, pa bi bil absoluten mir v državi. Še na misel bi nikomur ne hodi* lo, da bi se kregal.
Časopisi bi pa tudi ne prišli v skušnjavo, da bi pisali o tem, kar odpadla bi cenzura, jeza, in še vse druge stvari, ki spremljajo konfiskacije, ki se vlečejo že najmanj tako dolgo kot Matteottijev pro« ces, bo baje končan o sve* tem Nikoliako Bog da, aH pa še pozneje.
Kar se tega in onega tiče, ni mnogo bolje v S. H. S., kjer se vrše volitve na način, da je že pred 8. februarjem v preveliki vročini volilnega bo* i a temu in onemu vpihnilo luč življenja. Vpihnili so tudi že par listov, da ne bodo pisali »o nasprotnih strankah«, pro* ti državi.
Čvk na pald do tega tre r.utka ni mogel izvedeti, če se je vsem strankam posrečilo, da prepričajo svoje volilce, da bodo imeli črno za belo. U* panje, da je v tem oziru uspeh popolnoma dosežen in da bo* do zletele kroglice čisto po paragrafih v skrinjice "'n da vsak dobi svoje.
Čuk je izvedel od kmeta, ki je na polju oral, da mu je vse skup »ena figa«.
»Pa kako?« je vprašal Čuk. »Eno stranko imate pa le rajši kot drugo,«.
Karlo:
KANDIDAT.
Pisalo- se je leto gospodovo' 2225. Sedel sem na senčnatem vrtu vipavske kolodvorske rc= stavraci j e in pil braziljsko kavo.
Takrat smo dosegli Slovenci v Italiji svojo autonomijo. Knjiga, ki sem jo imel pred seboj je pisala, da radi smoter nega in požrtvovalnega de« lovania slavnih prvoboriteljev in odličnih narodnih vodite« Ijev. Njene meje so se razte« zale prav doli do Tagliamdata pa na vzhodu do Raše v Istri. Gospodarsko smo dvignili svoje dežele do popolnosti, gotovo je k temu pripomoglo to, da so se naši politiki nese« bično združili in s krepko fa« lango zastavili pot gospodar« skemu propadanju. No, da smo dovolili italijanom nekaj malovrednih koncesij, tega niti ne omenjam. Italijaščina v rpčih šo^h — dasi smo se bori1i nroti nji — ampak na« vsezadnje — glavno je narodu — kruh. Tega mu preskrbi, pa se tudi za šole ne bo tako ka« priciral .... Glavno je, da smo dosegli — nekako gospo« darsko avtonomijo s tem, da smo se zedinili.
Bližale pa so se takrat dr« žavnozborske volitve. Naša
autonomna edinica je posta« vila štirindvajteet list, kar po« meni, da smo postali politič« no zrel narod. (Slovenija v Ju« goslaviji jih je postavila na« primer štirinšestdeset.) In ta« ko je hotela tudi mene spravi« ti, moja stranka na poslansko klop v rimski parlament. Da nisem imel nič proti temu, si lahko mislite, kdo bi bil še tako frivolen človek, ki bi se bal žrtvovati se za — autono« mi jo — slišite — za autono« mi jo,
»Pravičen človek si, niko« mur nisi napravil krivice in niti v mislih nisi grešil proti — autonomiji — pa na vsak način si boš pridobil volile ev.« Tako«le sem se tolažil in ?re= bal svojo braziljsko kavo.
Vlak je privozil na vipavski kolodvor. Med množico, kije izstopala, se je prikazala gri« vasta glava mojega prijatelja Dragotina. Vrgel mi ie na mi« zo: »La voce di Aidussina.«
»Beri!«
Odprl sem in čital: » Kako si upa! — Kako si upa kandi« dirati gospod Karlo Bajd, kri« voprisežnik iz 1. 2202! V Lo« kavču je ukradel vdovi, go« spej Krskovi edini košček po« l j a, ki ga je imela, da je pre« življala svoje otroke. Proč s takim kandidatom!«
»A?«
»Asa...?« je zmigal z rameni prijatelj Dragotin.
»Di dio, še nikdar nisem bil v Lokavcu!«
(NB. Od takrat me je ta ča« sopis nazival: »Krivoprisežnik Karlo«),
Kaj takega! Ves razburjen sem letal po Vipavi! Pri hote« lu iz stare rodbine Ferjanči« čev sem se obregnil z nosom, na debelega gosp. notarja, ki mi je v zahvalo pomolil pod nos: »Voce di Vipacco.«
Hlastno sem prebral te«Ie vrstice: »Nesramen lažnik« --gospod Karlo Bajd, kandidat stranke nezadovoljnežev (S N) je po Vipavi raztrosil ne« sramno laž, da je bil oče na« šega spoštovanega in nadvse pravičnega nosilca liste g. dr. Piskleža zaprt radi umora. Da mu to dokažemo, imamo pri« pravljene priče, Janeza Dol« gouha in Pepeta Dolgosluha. To je največja nesramnost, kar se jih je kdaj zgodilo na svetu, da v svrho svojih poli« tičnih namenov vlači n!a dan tako umazane laži o odličnem slovenskem rodoljubu in pr? voboritelju za autonomijo. — Ljudstvo, ti sodi!«
»Mhm! Šjor Karlo!« se je zarezal g. notar.
Mimo je privozil dr. Pisklež
Mali Pepček je požrl krajcarček. Celih 48 ur je vse sorodstvo napeto čakalo na veseli dogodek, da zgubljeni novec pride zopet na dan.
Srečen parček.
NEVESTA. Ali mi pa boš zvest F ŽENIN. Kako da ne ? Če te le pogledam, takoj vidim,, da sva drug za drugega kot ustvarjena.
svoj auto in se, škodoželjno nasmehnil.
(NB. Od takrat me je nazi* vala »Vdce di Vipacco« le: »Nesramni lažnik iz Vipa. ve.«)
Kakor divja zver, ki jo pre* ganja lovec, sem bežal v »Giardin grande« na Police in se pazljivo ogibal raznašal* cev časopisov, ki so nepresta* no kričali: »Voče— voče ... voče ...« Meni pa je bilo ob vsaki besedi — vroče.
Tiho sem se stisnil v neki temni kotiček kavarne »EvvL va anno 1924.« Na mizici je ležala — »La Voce di Aidus* sina« — opoldanska izdaja.
Streslo me je po vsem živo* tu: »Resnica je potrjena! — Gosp. Karto Krivoprisežnik trdovratno molči in, s tem pri* znava svojo krivdo. Opozar* jamo na to slavno občinstvo!«
Planil sem po koncu: »Ga* meriere! Pagare!«
»Saj še niste nič naročili!«
»Tako? Adijo!«
Zagrabil sem za klobuk in odhitel v park. Sedel sem se na klopico in zatisnil oči in mislil, mislil, se ščipal in vle* kel za lase, ali bedim ali spim.
»Voče ... voče ... voče ... vo*oče!«
Planil sem po koncu in bc* žal po mestu iz enega konca v drugi, kadarkoli sem zaslišal »voče ... voče!«, sem krenil po starem mestu Hribu. Po velikih ovinkih sem prispel o* poldne domov kakor potnik, ki je preromal petdeset milj. Na mizi je ležala —- »Voce di Trieste!« ... Tresel sem se, žena me je vprašala, če imam mrzlico, in si nisem upal pre* listati časopisa. Ravno sem se lotil žalostnega »stokfiža,« te* daj se je zgodila nesreča, da je žena obrnila list in v obraz se mi je zarezalo: »Znani mo* rilec iz »via 30 ottobre« dog*
nan! — Od varnostnih orga* ncv smo izvedeli, da je oni tajinstveni morilec iz »via 30 ottobre« identičen z gospo*
dom Karlom Bajdom. Polici* ja mu je že na sledu! In čujte, ta človek hoče kandidirati za narodnega poslanca!«
Hudo sem zakašljal* ker se mi je zateknilo, planil sem k ženi in jo kleče prosil, naj še ona prebere, če je res tako m* pisano. Ko mi je prestrašeno potrdila, sem zagrabil za klo* buk, vdrl iz sobe po stopnicah navzdol in blodil... bodil po temnih staromestnih ulicah, kadar je kdo zaklical: »vo* če!«, mi je bilo vroče, kadar sem zagledal karabinerja — mi je bilo — tudi vroče.
Pritaval sem v predmestje Zemono. Vstopil sem v zaka* j eno gostilnico in naročil če trt manškega. Sredi sobe je plesala plesačica iz kabareta, vsako toliko časa je stopila h kakemu gostu, da mu prižge cigareto, da ga pogladi po la* seh, meni je prinesla... »Vo* ce di Trieste« — popoldansko izdajo. Nato je pričela listati, tedaj, tedaj — ah: »Gosp. Karlo Bajd v inozemstvu! — Radi odkritega zločina iz »via 30 ottobre« se je kandidat Karlo zbal in ubežal v ino* zemstvo. Naš dopisnik poro* ča, da se nahaja na Dunaju. Opozarjamo na to merodajne oblasti!«
Zamigljalo mi je pred očmi, zavrtela se je plesačica in po zraku so plavali kisli obrazi pivcev. Za božjo voljo, ali se mi meša, ali sanjam. Planil sem iz gostilnice, ne da bi pla* čal in šele pred eroplanom sem se domislil, da sem pustil v gostilni svojo s srebrom o* kovano palico. Sedel sem v poštni eroplan in se pripeljal na aerodrom na Ogrado. Na* to sem si zavihal ovratnik, po* tisnil klobuk na čelo in se po* dal v uredništvo »Voce di Verpogliana,« ki je bilo glasi* lo moje stranke.
Na pragu sem butil ob glav* nega urednika, ki mi je ga* lantno ponudil —■ ne cigarete — ampak »Voce di Monte*
Fr. St-i.
Divji in nedeljski lovci.
Komedija v štirih dejanjih s petjem.
(Dalje.)
LASKAR (sam): Kar potim še! Na* mej sto cvrčka bo prežgajnka v kajhi in šie kejšno »cebado« (brco) dobim povr* hu. In glih dan's, ko pridejo mandrijski haspuodje na jaho in bi zeslužu par kruonc za pomouč na jahi! ... Piet kej* dnu (tednov) ne buo falilo. čie me sama Mamka božja ne rejši! (Vzdigne roke z rožnimvencem k podobi M. B.)
LOGAR (za kulisami): Aha, tu so lestve in vrata v podstrešje! Tam bo sr* njak skrit!
PRVI OROŽNIK: A vrata so za* klen j en £t!
" DRUGI OROŽNIK: Zlomimo jih!
LOGAR: Laskar naj jih odpre! (Se vrnejo na oder).
PRVI OROŽNIK: Vrata v podstre* šje si zaklenil, Laskar; že veš, zakaj...
LASKAR: Kakuoši so tam hor, kitic pej skriva moja Barbka, vejo.
LOGAR (in orožnika se spogledu* jejo): Aha!
LASKAR:.... pej žie nejdemo kliič od kašče, Pej pruos'm, ko bi ad'n od hspuodu tacaj t malu pozibu, de se riev* če ne zbedi, ka 'ma, vejo, hliste an vruo* činu ... Pej Jeh pruos'm, de bi buolj na tiho šrajali...
LOGAR: Pa čigav je ta otrok v zi* beli? Anti ni Tvoj?
LASKAR (se duši smeha): Ne, ha* spuod feršner, ne j muoj, nej! Kej pej mi* slijo? — Vejo, moja hčier ha je dobila, vejo tista, k'je bla v Trstu v sležbi pr ani fajn ano halant haspuodi, vejo. Pej tejšn fantinc je, glih kot an srnjač'k, vejo.
PRVI OROŽNIK da znamenje mlajšemu, češ, naj on ziblje »otroka.«
(Laskar. logar in prvi orožnik na levo).
DRUGI OROŽNIK (sede in se na* mrdne pri nenavadnem poslu): Stavim, da je srnjak skrit v podstrešju... Danes nam Laskar ne uide... Kako predrzen tat je to! ... Pa njegov bodoči zet Štefan ni prav nič boljši! Za enkrat bomo gnali starega, prihodnjič pride pa Štefan na vrsto!
LOGAR (se vrne s prvim orožni* kom in Laskar jem): Dobro si ga skril, Laskar, ne moremo ga najti. Pa nam že prideš v pest in pred cev! Ne bom Te več lovil po gozdu in skalovju, a moja karabinka Te najde, ko Te prvič zalotim pri tatvini!
LASKAR (sede zopet k zibeli in izvleče molek).
PRVI OROŽNIK: Le pomni, Zuta, se že še vidimo!
LASKAR: Ej, zakej pej ne, zde j, ko vejo, kje se^m doma!
LOGAR (in oba orožnika odidejo na sredo).
Police, električne luči so mig. Ijale, se mi smejale in me jezi? le. Iz daljave je vdarjala trompeta : »Krivoprise mik, Krivoprisežnik«... Vedel iem, zagotovo sem vedel, da 1 i mi žena prinesla na mizo za večerjo: »Krivoprisežnik.« — Bežal sem in sem pribežal v kavarno, ki ni ležala daleč od reke Vipave, ki je bila : ijaj? no> regulirana še na občinske stroške iz časov črne re^olu? cije. »Cameriere! Čaj!!« ... »Krivoprisežnik?« Planil sem iz sobe brez klobuka in suk; nje in bežal, bežal vedno dalje po aleji, vedno je hodil nekdo za menoj in tiho kri? čal: »Krivoprisežnik!« Sto jih je bilo, dvesto jih je bilo, ču til sem, da stopajo za menoj, podajo in pobirajo kamnje. — Že je bila blizu Vipava, še deset korakov, še dva. Ozrl sem se! Tri postave so se na? jale, tri debele glave in kriia? le na vsa usta: »KriVoprisož? nik!«
Še en korak, en sam. Že sc m stal na nasipu, razprostrl roke in — bumf v vodo! .... in ... zbudil sem se. Tončk, Pepi in Maksel pa so me v Vipavi v »Podskali« vlekli za lase iz rs-ke Vipave, kamor setn bil plu nil v spanju, v katerega me je bilo zazibalo prijetno popoU dansko solnce. Taml pod kost a njem pa je stala mizica in na ti mizici je ležala poleg paša? rete knjiga, ki je bila odprti tam, kjer je bilo napisano: Mark Twain »Kandidatske radosti.«
LJUBLJENI SOPROG.
»Kupi mi vendar lepi poni; ladni klobuk, ki sem ga videla v izložbi in mi tako zelo vga? ja!«
»Ti veš, da mi je vsaka tvo. | j a prošnja ukaz in da si ne pustim ukazovati.«
spino«. Mrzlično sem preletel naslove,...: »Nesramni av-strijakant! — Čudno, a fes! Dobro poznani gospod Karlo Bajd, kandidat stranke neza? dovoljnežev, je čisto navadni avstrijakant. Kajti včeraj se je pri nas zavzemal za svoje prednike, ki so bili znani kot pristni avstrijski petolizniki in zahrbtni izdajalci slo ven? skega naroda. Ljudstvo! Take voditelje si izbiraš!?«
»Gospod urednik, meni se meša, pomagajte mi, povejte mi, ali se mi res meša?«
Planil sem k poduredniku, uslužno mi je ponudil — ne roke, ampak: »Voee di Udi? ne.« Obupano sem prelistal: »Izdajalec! — Iz gotovih kro? gov prihajajo vesti, da je zna? ni gospod Karlo Bajd v tajni izdajalski zvezi z Jugoslavijo. Danes dopoldne je imel v ne? ki gostilni našega mesta revo? lucijonarni govor o jugoslovanski ideji: Ljudstvo, komu zaupaš? Hočeš zopet nazaj pod kruto roko habsburške? ga dediča? Dol z izdajico!«
»Gospod, podurednik — jaz umiram, če že nisem umrl. Pomislite: na Dunaju, v Udi? nah, v Trstu in — v Vipavi, vse ob istem času. Povejte mi, ali sem res pri vas, ali je to samo moj duh. Strašno se tresem, ko grem po ulici, ved? no se bojim, da ne srečam sa? mega sebe! Jaz, jaz moram... iti...!«
Planil sem iz uredništva! Iz zvonika je dajal mežnar sig? nal z električnimi lučmi (ker zvonov zvečer ne uporablja? mo več). Zdelo se mi je, da pleše tam: »K. K, P. r, N. a, Izdajalec ...« Bežal sem. Pred gradom je igrala godba: »Kri? voprisežnik Karlolopovizvi? pavetatznanimorillecizviatren? tootobrestrahopetenzločinecin austri j akantizdaj alec«.
Bežal sem po drevoredu na
Kdo bo izvoljen v S. H. S.?
Čas za piruhe se bliža, kaj prinese nam sedaj? Če nam ne poveš še, Čukec, pa namigni malo vsaj.
Kraljeval naprej bo Pašič, bo li Radič zletel v svet, če bo še močan Korošec — bodo ti trije li spet?
Ali pa se kaj se kaj obrne, v desno ali levo stran, kakšna li bo ljudska volja v februarju osmi dan.
Čuk na palci zmaje z glavo in pove vam to smeje: »Če povem vam, pa bi rekli: jajce več kot puta ve!«
LASKAR {porogljivo}: Pej duobro nej se 'majo, haspuodje! (Kratka pav? za.) Zahvalen buod Buoh an Ti, prelii? ba Mamka božja! (Pade na kolena pred podobo.) Šie Ti ukiiprn olja, de buo nimr horejla lučka pred Tvojo svieto poduobo! (Stopi k oknu in gleda za obu skovald.) — Mejdiiška, al jo mahajo v dolino! — (Odgrne zibel, vzdigne srn? jaka, ga prime pod levo pazuho. ga nese do okna in med rogovjem sključi desni? co v veliko, trdo figo.) — Zdej Ti bo kmalu buolše, ti rievček, an tiidi hliste Ti pasajo. Prehladilo se tiidi ne j si, ko se Te haspuod arožnik takuo fajn zi? bali —
IV. PRIZOR.
LASKAR, ŠTEFAN, pozneje BARBA in CILKA.
ŠTEFAN: Kam ste ga bili skrili, da ga niso našli? Videl sem jih, kako so odhajali praznih rok ...
LASKAR: Use so prebrskali hlih ko kakuoši hnoj na brjači (dvorišču), pej ha nejso nejšli...
ŠTEFAN: Pa kje je bil srnjak skrit?
LASKAR: Le počakaj, vse zvejš! — Dvej sto koraku so b'li za mano, glih kome j stm jo ubrau do hiše, pej nejsm vejdu, kam bi ha djau, pej s'm ha polo? žu v zibko ... An ko s'm moru jet odpi? rat kaščo, ha je an arožnik zibu...
ŠTEFAN (se smeje): Mej diiška, ta je dobra! To morate povedati g. Staro? vaškemu, da jo zapiše!
LASKAR: Bom, bom. »Še za en li? trček vinca bo dau«, ko jo bo sli.su. — A Ti, Štefe, nejsi tiidi Ti nekej smediu tam za Praprotjo?
ŠTEFAN: Tisto staro lisico sem pih? nil, ki je nama že dve leti nagajala tam okoli Praproti.
LASKAR: Tiidi fajn!
ŠTEFAN: En zajček je tudi padel.
V Bizjakovem listniku sta spravljena oba kosa.
LASKAR: Zdej ha pej razdieneva, pej bo cvrčka za večierjo; jest s m se pej bau, de bo sama prežgajnku v reštu.
ŠTEFAN: Morava podvizati, ker naši mandrijski lovci bodo danes lovili ob meji, pa jim morava pomagati pri pogonu.
LASKAR: Zajca daš haspuodu Ta: bajtu, ka ha šie nej zadeu s suojo kriev? ljasto piiško.
ŠTEFAN: Lisico pa gospodu Kle-petavcu, da si bo z mastjo mazal, s kožo pa grel svoje revmatizme.
LASKAR: Tak pejva no! (Odideta na levo.)
BARBA in CILKA prihajata na sredo.
CILKA: Kaj pomeni to? Zibel ie razmetana in Metke še ni videti!
BARBA: An srnjo dlako vid'm an kri...	(Dalje.)
Kratek letos čas predpustns, vse po taktu se vrti
Kratek letos čas predpustni, vse po t ikt u se vr ti, da do postu so napkše, da prav nič ne z im udi.
TRIKRAT OZENJEN
Gospod Rebula se je oženil. To ni nič posebnega. Kouko njih je ocenjenih, ki nimajo tako lepega posestva i,i tako umazanih hranilnih knjižic kot jih je imel gospod Rebul;1.. Njegov zakon pa m bil sročer; ravno narobe, kar ,;e i ste tak y večkrat dogaja. Ali ni tako? Njegova žena je bila taka, (i1 je bila Sokratova Ksantipa o« den onih nedolžnih otročiče.v, ki jih Herodež (c'ia bi ga zle« mek!) dal pomoriti, da so bili taki ko »lepe rožce, ki jili jo slan'ca pomorila«. — Ker pa j; bil gospod Rebula tako previden, da se je rodil pod najbolj • šim planetom in v najboljšem mesecu, se ga je Bog u >mlil in poklical njegovo hudobno Ženo na rapoit, odkoder so ni ve."-vrnila.--Gospod Rebula je bil vdovec, ne baš ml;'d, trda v najboljših k ti i, n človeku ni dobro biti samemu, slasti ko potrebuje debre gospodinje... Gospod Rebula so oleni s sestro svoje blagopokojna prve žene. To Vam je Ml zakon, da ni mogoče povedati. Da je goepod Rebulr. bil angel, kar pa ni bil, bi rru bi: i hrasti i rogovi. Vse ga je pon.ilovalo, gospod Rebula pa je potrpe« žljivo prenašal ivoje peklen« ske miuke. Nu, njegov srečni planet ga ni zapustil. N ikega dne je z veseijem op:1.al, da njegova ž na ne moro Noč di« hati: njen strupeni žolč m ji je bil razlili o životu. (i spod Rebula ni bil preveč /aiesten, ko so jo nesli iz hiše; ie bogato sedmino je pripravil pi i jate* ljem, sorodnikom in z 1,211' em; pa tudi na dan pogreb;: se je pilo in jedlo. Gospod Rebula je bil tudi tedaj zopet v V. ec. kar so mu celo njegovi naj« večji sovražniki od srca nrivo« ščili. Vsakdo bi mislil, da ga že
Slednja bi dobila rada, preden pride post, moža, pa ga išče v valčku, polki da bi lc dobila ga!
To bi potlej bila srečna, ali mož bi se potil, prej je žvižgal, pel in plesal, zdaj ko polž bi tiho bil.
vendar enkrat sreča pamet ki je baje boljša kot žamet in da ga bo njegov planet obvaroval tretje ženitve. — Pomislite, ljudje božje,' gospod Rebula se je tretjič oženil in je vzel zad« njo in najmlajšo svoje prve in druge žene. Ta pa je bila sam zlodej v ženskem krilu; že na dan poroke je začela tr« ninčiti dobrega gospoda Rebu«
10,	kteremu je pred dobro uro orisegla zvestobo, pokorščino in druge dobre lastnosti. Prija« tel j i so prašali, kaj vendar mi«
11,	kako bo prenašal življenje s tako hudir jevo babnieo. »Nič se ne bojte, prijatelji moji«, odgovori junaški gospod Rebula. »Dve sem pokopal, hva« la Bogu, pa še tretjo bom. Ho« čem se žrtvovati, da iztrebim io grdjo zalego in da uničim vso družino, ki se je rodila v znamenji: najslabšega planeš ta!«
V ZVERINJAKU.
»Oče, kakšna žival pa je to?«
»To je pa avstralska žival. To je Kenguru. Al" vidiš, da msi predaj maloo?«
»Zakaj oa ima mali"o?«
»Tepček. Če ga preganja sv-vraži ik, se skrije vanjo »
V KOP^LJI.
»Ali ste bili v vod¥?«
>■ Da.«
»Ali je topla?«
»Devetnajst stopinj.«
»Čudovit o.«
Gospod plane v vodo, čez n.^kaj minut se prikaže ves ruieč in modrikast.
»Ni mogoče, devetnajst stopinj. Voda je mrzla kot led.«
»Ko som bil jaz notri, je imela devetnajst stopinj.«
»Kdaj je bilo to?«
»Lani v avgustu.«
TEORIJA IN PRAKSA.
Na nekem trgu velikega mesta je neki prodajalec kri« čal na vse grlo: »Bonboni za hripavost! Bonboni za hripa« vost!«
Neki gospod pravi: »To se vendar ne pravi, bonboni za hripavost, ampak, bonboni zoper hripavost.«
Ta pa se mu odreže: »Le kričite vi tu pol dne kot jaz kričim, pa boste videli, ali so to bonboni za hripavost ali proti hripavosti.«
TO JE RES.
»Jaz sem bil še zelo mlad deček, ko sem očeta že spremljal na klavirju.«
»No, kako je to prišlo?«
»Stanovali smo ob morju. Nekega dne so valovi odnesli našo malo hišico. Oče je od« plaval na skrinji, jaz sem ga pa spremljal na klavirju.«
EN GLAŽEK PREVEČ.
Že dolgo je od tega, kar se je X. vsled pomanjkanja, po« pokoma odpovedal vživaniu alkoholne pijače. Samo nekega dne ga je vendarle zapeljalo, da je ;;lil precejšen glažek za kravalo. Takoj je videl vse dvojno, gostilno, natakarja, v zrcalu samega sebe, in ko se je prizibal pijan domov ter mu je žena odprla vrata, je vz« kliknil:
»Joj, zdaj sem dobil kar dve ženi!«
ALI — ALI.
Gospod. »Posodite mi pet tisoč lir, da poplačam svoje dolgove.«
Bogataš. »Kaj pa vam pade v glavo? Jaz da bi plačeval vaše dolgove?«
Gospod. »Potem moram pač prositi za roko vaše hče« rc.«	:! u.Lljui/jtUi
Tista, ki ne bo dobila pravočasno parček svoj, ploh naj vleče še to leto, naj si briše grenek znoj!
„Noč metuljev"
Pod tem naslovom se bo vršila v soboto, dne 7. febr.i. arja t. /. velika maškerad) »Dramatičnega društva« v. Gorici v vseh prostorih Tiv govskega doma. Kdor se hoče v tem predpustu enkrat po« šteno zabavati, ne bo zamudil te lepe prilike. Maškerade »Dram. društva« so znare. Kdo n. pr. se ne spominja lanskoletne? Kakor smo izve« deli, ne bo letošnja prav i;č zaostajala za lansko, celo, so; deč po vseh velikih predpri* pravah in po že naznanjenem velikem številu originalnih maškeradnih skupin, bo goto* vo prekašala lansko. Za žaba« vo »mladine« in »starine«, za zabavo »plesalcev« in »neple« salcev« bo v vsakem oziru preskrbljeno. Svirale bodo tri godbe i. s. prvovrstni salon« ski orkester goriškega godbe« nega sindikata z juzs«Ban« dom, vrli Mandolinislični or« kester in Schrammol, Velika dvorana bo naslovu primerno okusno ozaljšana in bajno razsvetljena. Pred polnočjo se bo vršila revija mask. Naj. lepša marska in najlepša ma«
spjr.adra skupina prejmeti le* ' darila. Nedostojnim rnas* vam bo vstop prepovedan in vse maske se bodo morale pri vhodu 'legitimirati. Pričet tek prireditve ob 9. uri zv. Po polnoči je vsakomur za? bran j en vstop. Vstopnina za dame L 6 ?a gospode L 11, Ker ne bo dovoljen vstop brez vabila in ker so že vabila raz* poslana, prosimo1, da se vsak? do, ki ni prejel pomotoma vabila, t ar naj blagovoli si. občinstvo odboru oprostiti, zglasi v tajništvu, ki posluje vsak drn od 2. do 3. pop. v Trg, dc mu (vhod Corso Ver; di, dvorišče). Opozarjamo tu* di. da je že preskrbljeno za dobro vinsko kapljico in dob; ro založen Buffet in kavarno.
Tedaj v soboto vsi, ki so dobre volje, na »Noč metu* ljev«! in ne bojte se »Čuka«, ker se bo za soboto spremenil v lepega metuljčka!
ČAS IMA.
Tujec je prišel v vaško go* stilno in sedel k mizi, katera edina je bila pogrnjena, dasi je pri nji i*e sedel neki doma* čin. Tujec je čakal nekaj čas sa, nato je postal nestrpen, in je začel bebnati po mizi s prsti, nato s palico. Slednjič je začel kričati:
»Kaj se res pri tej hiši nihče ne bo oglasil?«
»Tu pa zaman vpijete in tolčete. Natakar je šel na dvorišče nakrmiti kokoši in ga ne bo še nazaj,« ga je potu čil mirni sosed.
»In Vi?« je dejal tujec, »ali boste vi kar mirno dalje ča* kali.«
»Da,« je odgovoril ta. »Jaz sem krčmar.«
NIČ STRAHU!
Gospod Zimič je dobil na kolodvoru svojega prijatelja, ki mu je povedal, da je ube* žal od tvrdke, pri kateri je bil nastavljen s 100.000 lirami v žepu.
»Kaj te nič ne skrbi radi toga? Tvoj predstojnik te bo dal gotovo policijsko zasledo* vati.«
Ta pa je odgovoril: »Niti na misel mi ne pride, da bi me zasledoval. S seboj sem nam* reč vzel tudi njegovo ženo.«
POREDEN STRIČEK.
Nečakinja. Ali ti smem še kaj toplega pripraviti, predno odideš?
Stric. Ne, ker bi te rad o* hranil v dobrem spominu.
ZAREKLO SE JI JE.
Gospa: »Zakaj si zapustila prejšnjo službo?«
Služkinja: »Radi mlajšega sina. Ta mi je vedno pihal skozi ključavnico peska v oči«.
Zlati časi se obetajo v Mariboru.
Dalmatinska klet!
Inteligence cvet
se tukaj zbira
politizira,
rešuje domovino
in pije vino...
Saj se vinca
dalmatinca
napije vsak, —
če ni spak, —
in naje
marokov rib,
škombrov sip,
vse, za dinarjev deset.
To pa Kopeti
EVA.
»Jaz bi rada šla oblečena kot Eva na maškeradb. Če bi le mogla dobiti primerno o, bleko.«
»No, figovo pero boš že dobila,«
TUDI DOBRO.
Neko damo je vjela ploha. Ni imela dežnika. Stala, je na mestu in ni vedela, kaj naj stori. To vidi mladi gospod in ji reče: »Dovolite, da izrazim svoje polno obžalovanje radi tega, da vam trenutno ne mo* rem ponuditi svojega dežnika, ker ga nimam s seboj,«
TAKO JE!
Gospa je bila v mestu in je nakupovala različne stvari. Ko
v nasprotni kleti
prekositi hoče
in se krohoče:
Dobiš pri meni vinca
še bolj' dalmatinca,
pol žrebeta,
pol teleta.
kruha hleb,
ako sežeš v žep
in daš dinarjev devet. —
Ali Koljakova zdaj klet
ti za dinarje le pet
da pečeno kuro,
povrhu zlato uro,
pečenko, kislo zelje,
pijanega te domov popelje, —
in tako naprej naprej,
luštno bo še, hej!
je prišla domov, je videla, da je nekaj važnega pozabila. Gospod je nestrpen in iz* blekne: »O te ženske! Na kaj pa si mislila zopet! Tvoje mi* sli niso figo vredne!«
Gospa pa je odgovorila prijazno: »Oprosti, saj sem samo nate mislila.«
GLAS Z ONEGA SVETA.
Gospod Leblanc čita pri za* jutrkl svoj dnevnik in se ne* malo začudi, ko najde tam novico o svoji — smrti. Takoj telefonira svojemu prijatelju Durandu: »Halo Durand! Ali si čital novico, da sem umrl?« — »Da, da, ubogi moj Leblanc; ali povej mi vendar, odkod mi pravzaprav telefoniraš?«
Potrpežljiv
»Povej, Ar tur, ali me boš imel vedno tako rad, tudi ka* dar se poročiva?«
»Zakaj pa ne, Agata?«
»In če pride modistinja z velikim računom?«
»Plačal ga bom in se veselil, da moja žena v novem klobu* ku vse lepša izgleda«.
»In če bom rabila dve novi obleki na mesec?«
»Lepše ko je žena obleče* na, bolj ugaja svojemu možu.«
»In če bo čevljar poslal tu* patam po par lakastih čevelj* čkov, da bom šla k čaju ob peti uri, zakaj tvoja žena se mora vendar postaviti.«
»Z zadovoljstvom bom poslušal od svojih prijateljev, da imaš lepe nožice.«
»Veš, Artur, da si ljubek možiček. Ali mi boš kupil tu* di avtomobil?«
»Naravno! Ženska kot si ti. ne sme peš hoditi.«
»In kaj boš dejal, če se teri tvojih prijateljev zaljubi v mene?«
»Malo zabave to nič ne škodi. Ti boš potem šele spoznala, koliko sem ti jaz vre* den.«	1 ! ' ' W
»In če bi se jaz hotela od tebe ločiti in i.e poročiti s ka = terim tvojih prijateljev?«
»Po tem bi se — oddahnil!«
ČUDEN STAVEK.
Pondeljek je poslal torka k sredi, naj vpraša četrtek pet. ka, jedi res po soboti nedelja.
Pravijo.
Pravijo na Topolcu, da je tam ena pupa mir da, možila bi se rada; fantov je res dosti, vsi mladi in veseli, ali zanjo vsi prestari.
Pravijo, da če se ne omoži ia pust, potem da pojde v Gorico v Čukov samostan.
Pravijo, da je M. vanziral zaradi P. ker je lepo in zalo dekle. Nevarno je, da mu uteče, če ne bi bil ka-poral.
Pravijo, da mladeniš iz Anhove-ga snubi neko dekle, ampak ne radi lepote, pač pa radi krasne bale in velike dote.
Pravijo, da se nekateri fant.ie_ iz Anhovega močno jezijo, ker jih Čuk ni nič obiskal v pretekli številki.
Pravijo v Šempetru, da je oblju« bil bivši gospod Zadrega Nohtogriz, da se bo, kakor hitro se oženi, zanimal za šport. Baje je že nabral sta-
I re nogavice z,\ napravo »fusbalac. Šempcterci žele, da bi gospod Zadrega kaj kmalu začel brcati kroglo.
Pravijo, da je neki gospod v Ča-drgu zelo ponosen, odkar je bil njegov gramofon v Čuku; zato je vabil že več čadrskih fantov na »špaš« a ga nihče ni ubogal čuk bi ga pa še manj.
Pravijo istotam, da Čuk ni kriv-če gramofon pesmi poje. Zato pa vsem tistim srčno želi, naj bi ostali mirne krvi, gospod pa naj fante na miru pusti, ker godba vse mlade najbolj veseli.
Pravijo, da je v neki vasi gnezdo, kjer se valijo zelene jajca. Čuk je radoveden, kaj pride iz njih, ker se boji konkurence.
Narodna S£rtjIc£a:rra.o.
Gorica
Via Carducci št. 7 -z- TelefOn šlev. 169
(v hiši Goriške Ljudske Posojilnice)
se priporoča cenj. trejo v ce m, društvom in krožkom za nakup potrebščin za n n m n n
KAKOR : serpentine, balončke, korijandole. cvetlice razglednice za šaljivo pošto, kotiljone, pisane krogljice, pisani trakovi in verige, svilen papir, krep papir, kakor tudi vse druge predmete za okrasitev dvoran. -
Po ceni!
Postrežba točna!
la posta.
Pravijo v Skednju, da imajo na!-,/čji prostor za pustno zabavo »Salo onelli« in sicer samo za Škedenjske ame in njih kavalirje. Slučajno mr-Jogrede sem se ustavil tudi jaz tam n sern nekoliko opazoval celo to stvar.
Videl sem mnogo dam, ko so si mosale iskati kavalirje; po celi dvorani so skakale gor in dol, a kava-lirjev niso mogle dobiti, ker jih je bilo premalo.
Pravijo po celem Skednju, da se je neka dama izrazila v Sali Bonelli, da ne mara. da vstopijo notri tudi kranjski Janezi. Čuk na palci priporoča gospodični, da si nekoliko za-| drži jezik za zobmi, če ne bo spos znala šole, kaj se pravi Kiaiiski 1 Janez.
I Pravijo škedenski možaki, da morajo v kratkem napraviti še eno pipo za vodovod, ker sedaj ko imajo samo eno, ne morejo priti vsi na vrsto Ja bi pili, zato vlada strašanska žeia v Sali Bonelli.
Pravijo tudi v Rojani dekleta, da je zelo pomanjkanje fantov; nato sem se hotel sam prepričati ali je res vse to. Uren kot Čuk, sem se odpravil na potovanje, že utrujen se nekoliko ustavim via Romano v neki gostilni. Kaj sem videl pa tam? Neko dekle iz Koč doma, in neko drugo od Gorice. — Kar strah in ' groza je bila za gledati, ko sta se vlačili za lase gori in doli po, gostil- I ni. Jaz ubogi Čuk sem moral zleteli na peč in sem gledal doli. Ta kurji J>oj je bil zaradi nekega fanta. Obe oi ua radi imeli, a nobene ne mara.
Pravijo v Rojanu, da dekle iz de- i 'žele, ko pridejo v Rojan na plesišče, ie zna nobena_ več svojega materin- t ikega jezika. Čuk ni mogel niti en-;rat iti plesati, ker ne zna laškega.
IZ MARIBORA. i Pravijo v Mariboru, da so časopi-I, ki sprejmejo zastonj »Čukov kole-ar«, ga rabijo, a ga vendar ne pii-oročijo ali vsaj naznanijo v listu, epe cajtenge so to! Pravijo, da bodo v Mariboru vse kleti spremenili v dalmatinske, ker iih je še premalo in da bodo na Tcz.ir napravili še eno Čopalko, ker že dal-matinca Timanjkuje, a dežja že ni bilo 3 mesece.
Pravijo, da prodajajo po 12 Din. v Mariboru »Čukov koledar« za leto 1925 povsod, kjer uganja svoje burke njegov ata »Čuk« ki se ponuja po Din. 1.50.
Pravijo, da se je letos Bog oče usmilil Primorcev v Mariboru, ker je poslal primorsko vreme. Pravijo, da je neki, kajneda, ki zna jko sakramensko poljudno predava-. se izrazil v šoli da so vsi Pri-inrci idijoti. Čuk ima dobra ušesa in na prijeti zai ušesa! Če se dotični nt o poboljšal, mu ves komunizem ne o pomagal. Fa, ma vai in malora!
ČUDEN SLUČAJ.
Nekoč je živel mož, ki je imel v življenju vse polno Uspehov; nekega dne je pri* povedoval vzrok svojih neria* vadnih uspehov.
»V svoji mladosti sem imel samo dve knjigi in sicer fCniggejevo »Občevanje z ' ljudmi in še drugo »Ravna* nje z živalmi«. Ti dve knjigi sta mi mnogo koristile, ker mi je knjigovez pomotoma za* menjal naslovni strani. Radi rega sem se iz »Občevanja z ljudmi« naučil ravnanja z ž i* jvalimi in iz »Ravnanja z živa* limi« občevanja z ljudmi!«
DOBER MOŽ.
»Kaj pravite k temu prsta* nu z briljanti? Tega daruj$aa moji ženi za rojstni dan.«
»Čemu pa vedno prstane? Zakaj ne daruješ svoji ženi ničesar za vrat?«
»Tudi to. Poglej — kos mi* la«.
PRI BRIVCU.
Pomočnik: »Kako želite, gospod profesor, da vas ostri* žemo?«
Profesor: »S strojčkom na 1 Va milimeter.
Pomočnik: »Mi imamo strojčke samo za V2, 1 in 3 mi* limetre.«
Profesor: »Človek, ne bodi* te vendar tako neumen. Vze* mite prvo strojček na 1 mili* meter, nato onega na V2 mili* metra, pa imate lepo P/2 mi* limetra.«
DOBRO DELO.
»Kaj eitam, Slikar Čopiček. ki stanuje v moji hiši, se je smrtno ponesrečil. Zapustil je bolehno ženo in pet malih otrok. Za te reveže je treba kaj storiti. Predlagal bom, da se nabira zaije darove. Če na* beremo vsaj 200 lir, ker mi še dolgujejo na najemnini.
MED OTROCI.
Maks. Moj oče zna latin* sk o.
Pavel. Moj oče pa zna ča* rati.
Maks. Čarati? To pa ni res.
Pavel. Pa je. Mati vedno pravi, da dela iz noči dan.
DEŽNIK.
Ta dogodbica se vrši v ka* varni.
Prvi gost: »Gospod, mislim, da sva se midva že pred enim letom srečala v tej kavarni«.
Drugi gost: »Vi me tedaj poznate?«
Prvi gost: »Vas ne, pač pa Vaš dežnik!«
Drugi gost: »Moj dežnik?! Pred enim letom dežnika sploh nisem imel!«
Prvi gost: »Vi sicer ne, toda jaz sem ga imel!«
GRENKA ZADEVA.
»Zakaj ste tako slabe volje, Francka?«
»Jezim se radi svojega za* ročenca. Vsak dan dobi kaj drugega, kar mu na meni ne vgaja. Bog je ustvaril svet v šestih dneh in še ni brez po* greška. Jaz pa sem bila rojena v pol ure, pa naj bi bila brez pogreška.«
HUDOBNO.
»Igranje klavirja sinoči je bilo neznosno. Samo en prije* ten glas sem slišal.«
»In ta je bil?«
»Glas. — ko so zaprli kla* vir.«
VZROK LOČITVE.
Pred kratkim je stala pred sodnijo gospa, ki se je hotela ločiti od svojega moža. Na sodnikovo vprašanje, kaj je temu vzrok, je ta odgovorila, da je preteklo že leto, ko mož ni z nio niti besedice sprego* voril. Sodnik se je obrnil do moža z vprašanjem, če je to resnica, nakar je ta odgovo* ril:
»Res je to, toda iz enostav* nega razloga, ker jo v njenem govoru niti enkrat nisem hotel prekiniti.«
ZALJUBLJENI VELIKAN.
»Kako pa naj dotičnega mo* /;a spoznam?«
^h I Malenkost. Tri metre vi* sok je, na njem pa vedno vi* si mala gospodična.«
NEVERJETNO.
. »Naši kuharici smo dali In stek za v gledališče. Nasled* nje jutro smo jo vprašali:
—	No, kako je bilo?
—	Prav dobro, samo ena stvar se mi zdi neverjetna.
—	Kaj pa?
—	Med 3 in, 4 dejanjem pre* teče eno leto in je bila še ved* no stara kuharica v službi.
ZNAMENJE.
»Prepričana sem, da Fric ljubi in da bo neke.' dne vprašal za mojo roko.«
»Iz česa sklepaš to?«
»Ker že zdaj komaj skriva, da moje matere ne more £r* peti blizu.«
OLAJŠEVALNO.
»Vi ste Antonu Steklen j a-ku vrgli vrč na glavo. Ali mo* rete navesti kako olajševalno okolnost?«
»O da! Vrč je bil že preje močno okrašen.«
POZNAVALCI
UMETNOSTI.
»Moderno slikarstvo ima vsaj eno dobroto na sebi. Teh slik nam ne more nihče ponu* diti kot dela starih slavnih mojstrov.«

POZDRAVI IZ VERONE.
Pozdrave pošiljamo starišem, bratom, sesram, tetam in tudi dekle -tam, posebno pa vam, letniku tisoč -devetstopet.
Pa smo konjiki mi, se jih malo kje dobi, zato nam pravijo palalpnir, ker kalopamo res zmiraj^v dir.
Preželi Franc, iz Stržišča in drugi.
IVAN TEMIL - Gorica
Via G. Carducci štev. 6 BRUS AR m NOŽAR
V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d.
Nožarnica „S O L I N O E N"
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože
in rezila.
ZA IZVRŠENA OELA JAMČI.
POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren.
M JE RAZUMLJIVO, i božjo voljo, gospod -•soi, vi vendar ne boste brez klobuka k konfc;
»Saj ne grem k konferenci. ■az odpotujem.«
Proda se takoj lepo posestvo v bli-lini Maribora, obsežno 52 johov, primerno za dve družini. Zemljišče prvovrstno, prikladna gospodarska poslopja za obdelovanje posestva. * Na prodaj tudi vagon rži, 20 sodov sadjevca, vozovi, stroji in drugo orodje. Cena 800.000 Din., proti ugodnim plačilnim pogojem.
Pojasnila daje »Kavarna Drava« v Mariboru.
Angleški prmč a L. 13.— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 steklenica liter. Jajčna maršala a L. 12.— steklenica liter. Maršala Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth (urinski - beli vermouth a L. 5.— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Strega, China a L. 15.50 steklenica liter. Kognak fini Šampanjec a L- 10. steklenica 7/10. Domače žganje a L, 11 liter.
Žganjarna na trgu Sv. Hntona štev. 7.
Nova trgovino z raznim bS«c oin.
Velika zaloga tkanine (moško in ženko blago) srajce, maje, no; - vica, rezne obleke, ter krama; dežniki, čevlji, klobuki, kape; nadalje: posot ■. porcelan, steklo, šipe, (češko blago), svetilke, elekrične priprave ter žarnice naj Ijših ;;namk.
Mizarske, šolske in iiisamiShe potrebščine 1. t. ti.
- Vse po konkurenčnih cenah.	—~
Priporoča se slav. občinstvu	F. Prencis, * olikan
na glavnem tr>ju.
Manufakturo. perilo, izdeiarte obleke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rasteilo 7 - GORICA - Via Rastejo 7
Trgovina ? m. nafafituro
ŠKODENIK m\'Q\
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v hiši z desetico
trgovec Škodnik Anton, znan povsodi.
R to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fan;, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
mm
m
AKO ŽELITE NAKUPITI DOBRO BLAGO IN ELE6ANT0 IZ60T0VLJENE OBLEKE PO NAJNIŽJI CENI,
OBRNITE SE EDINO NA DOMAČO TVRDKO
ANDREJ MAVRIC
Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3
o d rQ O
h
c3
Tam dobite blago po sledečih cenah:
Družinsko platno 150 cm. Madonna 150 cm. . . . Madonna 80 cm. . . . Medapolan Reclam 80 cm.
„ Sposalizio 80 cm Kuhinjske brisače . . .
Prtiči.......
Brisače ......
Odeje volnene ....
„ • finejše vrste
Koltre.......
Posteljna pregrinjala bela in barvava ......
Gradi za postelje . . . Zephir za srajce . . . Perkali rožasti ....
od L	8,— naprej
» »	8,- „
» »	3.50
n »	3,- „
» n	4.50 „
» n	1.90 „
» »	2.50 „
» 0	3.- „
» n	34.- „
n n	65,- „
n »	50.- „
n n	25,- ,,
» n	3.20 „
» »	3,- „
n »	3.20 „
\
: ■
Krminsko za srajce . . Saten črn in barvan . . Naglavne rute .... Panama za srajce boljše vrste Popelin za ženske obleke Volna fina Gaberden . .
Moške hlače.....
„ srajce .... „ spodnje hlače . . Ženske srajce ....
/.amet moški.....
Hlačevina ......
Moške obleke .... Obleke za birmance . . Izgotovljene štramace Velika izbira moškega sukna
od L
3.50 5.50 2 50 4.80 14.50 28.—
14.—
15.-9.-8,— 9,-4 —
60,— 30.— 50.— 10.—
naprej
!25
P &
CD O
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naročilo se jamči.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani
Andrej Mavric - trgovec.