Andragoški center Republike Slovenije Slovenian Institute for Adult Education EVALVACIJA IZOBRAŽEVALNE PONUDBE FORMALNIH IN NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA BREZPOSELNE ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE Ljubljana, 2009 EVALVACIJA IZOBRAŽEVALNE PONUDBE FORMALNIH IN NEFORMALNIH PROGRAMOV ZA BREZPOSELNE Nosilec naloge: Andragoški center Slovenije Vodja naloge: mag. Tanja Možina Avtorice: mag.Tanja Možina, Sonja Klemenčič, mag. Zdenka Birman Forjanič, Petra Šmalcelj Pri izpeljavi študije so sodelovale še: Jasmina Orešnik Cunja, Neda Dordevič, Karmen Rajar Jezikovni pregled: besedilo ni lektorirano. Kraj in čas izdaje: Ljubljana 2009 Izpeljavo študije je omogočilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. VSEBINA 1. UVOD.......................................................................................................................4 2. METODOLOGIJA....................................................................................................6 3. OBSEG IN STRUKTURA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI.........................10 4. NAPOVEDI O POTREBAH PO ZNANJIH ZA RAZLIČNA DELOVNA MESTA V PRIHODNOSTI...........................................................................................................44 5. PREGLED UKREPOV, POVEZANIH Z USMERJANJEM BREZPOSELNIH IN Z BREZPOSELNOSTJO OGROŽENIH V IZOBRAŽEVANJE IN SPOPOLNJEVANJE.....................................................................................................62 6. ANALIZA USTREZNOSTI PONUDBE JAVNO-VELJAVNIH FORMALNIH IN NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV Z VIDIKA POTREB PO IZOBRAŽEVANJU BREZPOSELNIH OSEB............................................................115 7. POVZETEK UGOTOVITEV O USTREZNOSTI PONUDBE FORMALNIH IN NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA BREZPOSELNE TER PREDLOGI ZA NADALJNI RAZVOJ........................................................................189 8. LITERATURA IN VIRI.......................................................................................229 9. PRILOGE..............................................................................................................232 1. UVOD Na Andragoškem centru Slovenije se bolj ali manj aktivno ukvarjamo z vprašanji izobraževanja brezposelnih vse od svoje ustanovitve. Tako smo doslej spodbujali nastajanje novih izobraževalnih programov za brezposelne, usposabljali izvajalce za njihovo izvajanje, izvajali evalvacije nekaterih ukrepov, ki so bili uvedeni na nacionalni ravni za izobraževanje brezposelnih, izdajali strokovno literaturo s tega področja, organizirali problemske konference na to temo, tudi mednarodne. Naloga z naslovom Evalvacija izobraževalne ponudbe formalnih in neformalnih programov za brezposelne, katere rezultate predstavlja ta študija, tako predstavlja ponovno aktivno ukvarjanje s problematiko, s katero smo se v preteklosti že ukvarjali. Glede na naraščajoče trende rasti brezposelnih in glede na to, da v zadnjih letih vprašanje brezposelnih ni bilo več tako pereče vprašanje kot v času po osamosvojitvi Slovenije, smo v letu 2009 presodili, da bi bilo potrebno tematiko izobraževanja in spopolnjevanja brezposelnih znova analizirati, tokrat z vidika novih okoliščin. V študiji smo zato najprej analizirali, kako se je gibala registrirana brezposelnost v Sloveniji v obdobju od 1991 do novembra 2009. V nadaljevanju pa smo se usmerili na gibanje števila in stopenj brezposelnih v obdobju od 2007 do prve polovice leta 2009, na nacionalni ravni in na regionalni ravni, kjer smo analizirali podatke posameznih območnih služb Republiškega zavoda RS za zaposlovanje. Še posebej so nas zanimali podatki o brezposelnih glede na njihovo stopnjo izobrazbe, spol in starost ter podatki o sklopih poklicne izobrazbe, v katere se uvrščajo brezposelni. Analizo smo opravili za raven Slovenije, v nadaljevanju pa prikazali primerjalne podatke za posamezne območne službe. Da bi lahko v nadaljevanju analizo sedanje izobraževalne ponudbe za brezposelne ovrednotili iz različnih zornih kotov, smo v drugem delu študije proučili nekatere ocene in projekcije o potrebnih znanjih na trgu dela v prihodnosti. Pri tem smo se omejili na analizo in prikaz rezultatov študij, ki so jih v zadnjih letih opravili strokovnjaki v CEDEFOPU. Ob upoštevanju tega, da bi bilo potrebno za bolj poglobljeno analizo napovedi dogajanj na trgu dela v prihodnje, analizirati še druge vire, pa smo se v okviru možnosti, ki smo jih imeli pri pripravi te študije, naslonili na CEDEFOPOVE študije, saj menimo, da so dovolj celovite, da so nam lahko dale širši okvir, ki nam je bil v pomoč pri ovrednotenju izobraževalne ponudbe, ki smo jo opravili v nadaljevanju. V naslednjem sklopu smo opravili analizo najpomembnejših usmeritev in ukrepov, ki so bili v zadnjem času sprejeti z namenom, da bi spodbujali, usmerjali ali celo zahtevali, da se brezposelni izobražujejo in spopolnjujejo. V analizo smo zajeli različne dokumente kot so resolucije, programi, zakoni, podzakonski predpisi, usmeritve, ukrepi ipd., ki so javno dostopni. Zajeli smo dokumente, ki veljajo za celotno državo, za vse panoge, za celoten trg dela; nismo pa proučevali morebitnih posamičnih ukrepov v posameznih sektorjih. Vse analize, ki smo jih opravili do te točke, so nam služile, da smo si pripravili širši okvir, ki nam je v nadaljevanju služil za namene ovrednotenja analizirane izobraževalne ponudbe. V tem delu smo opravili analizo ponudbe javno-veljavnih formalnih ter neformalnih izobraževalnih programov, v katere se lahko vključujejo tudi brezposelni. Glede na dane možnosti, smo se tudi pri analizi izobraževalne ponudbe morali omejiti na določen sklop izobraževalne ponudbe, natančno, katero izobraževalno ponudbo smo analizirali, predstavljamo v poglavju o uporabljeni metodologiji in v uvodu sklopa, v katerem predstavljamo rezultate analize izobraževalne ponudbe. Pri analizi programske ponudbe smo si pomagali s Klasifikacijskim sistemom izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), ki je obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično analitičnih podatkov. Izobraževalne programe, ki so bili predmet naše analize, smo razvrščali po klasifikaciji področij aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-P). Ob koncu študije povzemamo glavne ugotovitve, do katerih smo prišli z analizo posameznih vsebinskih sklopov in dodajamo nekatere predloge in priporočila o nadaljnjem razvoju ukrepov ter izobraževalne ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja za brezposelne. Preden vas povabimo k prebiranju študije, bi se radi posebej zahvalili zaposlenim Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki so nam ob pripravi študije pomagali s pripravo obsežnih baz podatkov o značilnostih brezposelnih, hkrati pa so nam v različnih fazah priprave študije posredovali dodatne informacije in pojasnila. Zahvaljujemo se tudi Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je nalogo vsebinsko podprlo in tudi finančno omogočilo njeno izpeljavo. Vsem, ki boste študijo prebrali in morebiti v njej zasledili podatke in informacije, za katere boste menili, da bi jih bilo potrebno še dodatno pojasniti, iz njih izpeljati še drugačne interpretacije, predloge in priporočila za razvoj tega področja v prihodnje, velja povabilo, da se nam oglasite, veseli bomo vaših odzivov. Predvsem pa upamo, da bodo rezultati, ki jih prikazujemo v študiji, vse tiste, ki se pri svojem delu srečujemo tudi s tematiko razvoja izobraževalne ponudbe za brezposelne, prepričali o potrebi po razvojnem delu na tem področju ter prispevali k udejanjanju tega razvoja v prihodnje. Projektna skupina 2. METODOLOGIJA V tem delu prikazujemo metodologijo, ki smo jo uporabili pri pripravi študije. Pri snovanju naloge smo izhajali iz družbeno ekonomskih okoliščin, v katerih se Slovenija, tako kot tudi preostali svet nahaja v tem času. V obdobju, ko smo evalvacijsko študijo zasnovali se je namreč že začelo nakazovati, da bo zaradi recesije in težavnih razmer v gospodarstvu rast brezposelnih v letu 2009 skokovito narasla. Upoštevajoč, da je vključevanje brezposelnih v različne oblike usposabljanja in izobraževanja en izmed pomembnih instrumentov, ki lahko prispeva k rezreševanju problematike brezposelnih, smo v študiji želeli proučiti, kako smo na področju izobraževanja odraslih na takšne razmere pripravljeni z različno izobraževalno ponudbo za brezposelne. Temeljni namen in cilji V evalvacijski študiji smo opredelili naslednje cilje: - analizirati izobraževalno ponudbo formalnih in neformalnih programov za brezposelne v celotni državi, - ovrednotiti izobraževalno ponudbo formalnih in neformalnih programov za brezposelne z vidika regionalne razpršenosti, regionalne usklajenosti glede na obseg brezposelnih v regijah, z vidika usklajenosti glede na različne ciljne skupine brezposelnih in z vidika razvojnih načrtov regij in države, - opredeliti načine spodbujanja razvoja ustrezne programske ponudbe za brezposelne. Vsebinski sklopi in evalvacijska vprašanja Temeljne vsebinske sklope in evalvacijska vprašanja smo zasnovali tako, da bi z njihovo pomočjo izobraževalno ponudbo za brezposelne ovrednotili iz različnih zornih kotov. Opredelili smo temeljne vsebinske sklope in njim pripadajoča evalvacijska vprašanja. Preglednica 1: Temeljni vsebinski sklopi in evalvacijska vprašanja VSEBINSKI SKLOP EVALVACIJSKA VPRAŠANJA 1 OBSEG IN STRUKTURA BREZPOSELNIH V SLOVENIJI Kakšen je obseg brezposelnih v Sloveniji? Kakšna je struktura brezposelnih v Sloveniji? 2 NAPOVEDI O POTREBAH PO ZNANJIH ZA RAZLIČNA DELOVNA MESTA V PRIHODNOSTI Kakšne so ocene o znanjih za potrebe trga dela v prihodnosti? 3 UKREPI, POVEZANI Z USMERJANJEM BREZPOSELNIH IN Z BREZPOSELNOSTJO OGROŽENIH V IZOBRAŽEVANJE IN SPOPOLNJEVANJE Ali usmeritve in ukrepi, ki so bili v zadnjem času sprejeti na nacionalni ravni omogočajo vključevanje različnih ciljnih skupin v izobraževanje in usposabljanje? 4 USTREZNOST PONUDBE FORMALNIH (JAVNO-VELJAVNIH) IN NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV Z VIDIKA IZOBRAŽEVANJA BREZPOSELNIH Kakšna je ponudba javno-veljavnih izobraževalnih programov z vidika novih potreb po izobraževanju brezposelnih oseb? Kakšna je ponudba neformalnih izobraževalnih programov z vidika novih potreb po izobraževanju brezposelnih oseb? Izobraževalna ponudba za brezposelne, ki je bila predmet analize Glede na dane možnosti, smo se pri analizi izobraževalne ponudbe morali omejiti na določen sklop izobraževalne ponudbe. Tako smo se odločili, da bomo v tej fazi na področju javno-veljavnega formalnega izobraževanja analizirali izobraževalno ponudbo, ki je umeščena v Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010, v katerem so predstavljeni javno-veljavni izobraževalni programi, ki jih izvajajo izobraževalne organizacije za izobraževanje odraslih v skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanje odraslih (Ur. l. RS, št. 82/98) s področja javno-veljavnega formalnega in neformalnega izobraževanja. Gre za javno-veljavne izobraževalne programe, ki niso oblikovani posebej za brezposelne, vendar se brezposelni lahko vanje vključujejo, zato jih lahko štejejo tudi kot izobraževalno ponudbo za brezposelne. V razpis so večinoma vključeni javno-veljavni programi s področja srednješolskega poklicnega in strokovnega ter splošnega izobraževanja ter nekateri neformalni javno-veljavni programi (npr. programi UŽU, jezikovni programi). Seveda pa ob tem velja upoštevati, da to ni vsa ponudba javno veljavnih programov za brezposelne. Ob drugih priložnostih bi bilo smiselno opraviti tudi analizo javno-veljavnih programov višješolskega strokovnega izobraževanja, ki so tudi zanimivi za brezposelne, ki so si že pridobili srednješolsko izobrazbo. Podobno velja za javno- veljavne programe visokošolskega strokovnega izobraževanja in univerzitetnega izobraževanja. Tudi pri analizi ponudbe neformalnih izobraževalnih programov smo morali področje zamejiti in sicer je bil v tem sklopu predmet naše analize Razpis Oddaja javnega naročila »institucionalno usposabljanje in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije« za obdobje 2009-2015, ki ga je v letu 2009 objavil Zavod RS za zaposlovanje. Na razpis so se lahko prijavili ponudniki izobraževalnih programov po posameznih območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje, ki izvajajo programe institucionalnega usposabljanja in/ali priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije. Ob tem velja upoštevati, da obstaja še druga ponudba neformalnega izobraževanja in usposabljanja, v katero bi se (ali so se že doslej) vključevali tudi brezposelni. (npr. ponudba, ki jo lahko najdemo v Pregledu ponudbe izobraževanja odraslih, ki ga vsako leto na svojih spletnih straneh objavi Andragoški center in v kateri so zbrani tudi programi neformalnega izobraževanja, ki jih ponujajo različni izvajalci izobraževanja odraslih, kjer najpogosteje kot ciljno skupino, ki so jim ti programi namenjeni, zapišejo tudi brezposelne; ali pa ponudba raznovrstnih neformalnih izobraževalnih programov, ki jih vsebuje Katalog aktivne politike zaposlovanja in so namenjeni prav brezposelnim kot so npr. delavnice Moja kariera - moja odločitev, Veščine iskanja zaposlitev ipd.). V našo analizo tudi nismo vključili morebitnih drugih neformalnih programov, ki jih izpeljujejo neposredno območne službe zavoda za zaposlovanje idr. Na analizo omenjenega razpisa smo se osredotočili, ker gre za aktualni razpis, usmerjen v dolgoročno obdobje od 2009 do 2015 in je namenjen prav ciljni skupini brezposelnih. Metode, uporabljene pri analizi podatkov Analizo in ovrednotenje podatkov in informacij smo opravili s pomočjo metode analize dokumentacije. Ker gre pri uporabi metode analize dokumentacije za sistematičen postopek, ki nam omogoča, da v evalvaciji pridobivamo, interpretiramo in ovrednotimo podatke in informacije, pridobljene iz različnih pisnih, lahko pa tudi drugih virov, se je metoda izkazala kot ustrezna za uporabo v namene naše evalvacijske študije. Izhajajoč iz temeljnih ciljev študije, smo pri posameznem vsebinskem sklopu opredelili osnovne indikatorje, ki so nam služili pri analizi posameznih dokumentov in njihovem ovrednotenju. Ta vsebinska izhodišča oz. indikatorje podrobneje predstavljamo v uvodu posameznega poglavja. Kot smo že omenili v uvodu študije, smo si pri analizi programske ponudbe pomagali s Klasifikacijskim sistemom izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), ki je obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično analitičnih podatkov1. Izobraževalne 1 Uporablja se za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov, v statističnih raziskovanjih in statističnih registrih in v svoji sedanji programe, ki so bili predmet analize smo razvrščali po klasifikaciji področij aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-P). Le ta razvršča izobraževanje glede na njegovo predmetno specifično značilnost oziroma vsebino. Klasifikacija temelji na mednarodni klasifikaciji izobraževanja, zato so kategorije KLASIUS-P s tega vidika mednarodno primerljive vključno do tretje klasifikacijske ravni (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009). Hierarhično oblikovane klasifikacijske skupine oz. kategorije posameznih področij podrobneje prikazujemo v prilogi 1. obliki obsega dva podsistema: (1) klasifikacijo vrst aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) in (2) klasifikacijo področij aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-P) (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009). 3. OBSEG IN STRUKTURA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI V tem delu predstavljamo analizo podatkov o številu in značilnostih brezposelnih. Analizirali smo predvsem podatke, za katere je pomembno, da jih poznamo, ko analiziramo ustreznost izobraževalne ponudbe zanje. V tokratno analizo smo poleg nekaterih temeljnih podatkov o številu in stopnjah brezposelnih za raven Slovenije in raven posameznih območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje, vključili predvsem analizo brezposelnih glede na njihovo izobrazbo, starost in spol. Pri tistih brezposelnih, ki že imajo različno poklicno oz. strokovno izobrazbo, pa nas je tudi zanimalo iz katerih skupin poklicne izobrazbe prihajajo v brezposelnost. Gibanje registrirane brezposelnosti v Sloveniji od leta 1991 do oktobra 2009 Najprej prikazujemo gibanje števila brezposelnih za daljše časovne obdobje in sicer od leta 1991 do novembra leta 2009. Prikazani so podatki o številu brezposelnih na dan 31.12., razen za leto 2009, ko je prikazan podatek za 31.11.2009 (glej tudi prilogo 2). Slika 1: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1991 do novembra 2009 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 Število registrirano brezposelnih oseb (stanje 31. 12., za leto 2009 pa 31.11.) < U3 GIJE (lesarstvo, papirništvo, steklarstvo, mizarstvo) REGIJE Tapetnik Lesarski tehnik Lesarski tehnik (pti) Mizar Obdelovalec lesa Steklar Tehnik steklarstva Geostrojni rudar Savinjska 1 1 1 JV Slovenija 1 1 2 1 Spodnje posavska 1 1 Gorenjska 1 1 1 Obalno kraška Notranjsko kraška 1 1 Osrednje Slovenska 1 1 2 Zasavska Podravska 1 1 Koroška 1 1 Pomurska 1 Goriška 1 1 1 Po razširjenosti izobraževalne ponudbe najbolj izstopa program Mizar, ki ga izvajalci ponujajo v devetih od 12 regij. Ob tem je pomemben še podatek, da je poklic mizar v letu 2009 opredeljen kot deficitarni poklic v prav vseh območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (glej prilogo 15). Torej bi bilo smiselno njegovo izvajanje razširiti tudi v Savinjsko, Obalno kraško in Zasavsko regijo, kjer se sedaj še ne izvaja. Ostali izobraževalni programi, ki jih najdemo v Razpisu, pa so regijsko slabo pokriti. Pregled brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe v sklopu »lesarji« relativno višje število oz. deleže brezposelnosti glede na ostale sklope izkazuje v območni službi Nova Gorica, kjer je bilo v prvi polovici leta 2009 zabeleženih 128 oz. 4,08 odstotka registrirano brezposelnih (glej preglednico 2 in prilogo 9). V tej območni službi je zato pri vključevanju brezposelnih v programe s tega področja, potrebno tem podatkov nameniti ustrezno pozornost. Glede na trenutno stanje v steklarski industriji so podatki o slabi ponudbi programov s področja steklarstva, razumljivi. Ob tem vendarle velja dodati podatek iz pregleda deficitarnih in suficitarnih poklicev za leto 2009, kjer se steklar med deficitarnimi poklici pojavlja v območni službi Celje in območni službi Trbovlje (glej prilogo 15). B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Razpis institucionalno usposabljanje in priprave na NPK vključuje majhno število programov z vsebinskega sklopa proizvodne tehnologije in še ti niso bili razpisani v vseh območnih službah. Programi, prikazani v naslednji preglednici, so programi priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije. Preglednica 31: Neformalni izobraževalni programi s področja proizvodne tehnologije NEFORMALNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA PROIZVODNE TEHNOLOGIJE OBMOČNE SLUŽBE Upravljalec/-ka procesnih strojev (v proizvodnji) za predelavo nekovinskih rudnin Izdelovalec/-ka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način Predelovalec/-ka sadja Celje x x Koper Kranj Ljubljana x Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto x x Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Kot smo že omenili, je bilo za to področje zelo malo razpisanih programov, iz preglednice pa je razvidno, da ponudniki v posameznih območnih službah tudi programov, ki so bili razpisani, ne nudijo ali pa se na Razpis niso prijavili. Ponudniki iz kar devetih od dvanajstih območnih služb, ne nudijo prav nobenega od razpisanih programov. Ponudniki v Območnih službah Celje, Novo mesto ter Ljubljana ponujajo program Upravljalec/upravljalka procesnih strojev (v proizvodnji) za predelavo nekovinskih rudnin. V Območni službi Celje ponudniki nudijo tudi program Izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način. V Območni službi Novo mesto ponudniki nudijo poleg programa Upravljalec/upravljalka procesnih strojev (v proizvodnji) za predelavo nekovinskih rudnin tudi program Predelovalec/predelovalka sadja. Zanima nas, zakaj je tako skromna ponudba programov, predvsem Izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način in Predelovalec/predelovalka sadja, na območju celotne Slovenije. Sprašujemo se ali ni zanimanja s strani ponudnikov za Razpis ali ponudbe programov dejansko ni. Oba programa sta aktualna, saj omogočata razvoj samostojne obrti, poklic Peka oz. slaščičarja pa spada tudi med deficitarne poklice in sicer v območnih službah Celje, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota in Velenje (glej prilogo 15). Izdelavo pekovskega peciva, testenin in ostalih izdelkov na tradicionalen način, lahko razvijemo tudi kot turistično zanimivost na območju celotne Slovenije (gibanica, žlikrofi, miške, njoki, tradicionalne slovenske pletenice, ...). Glede na spodbujanje ekološke pridelave in predelave hrane in s tem tudi sadja, bi morala biti tudi ponudba programa Predelovalec/predelovalka sadja večja. S tega vidika lahko ocenimo vključitev programov priprav na pridobitev poklicne kvalifikacije v Razpis kot smiselno in utemeljeno. Veljalo pa bi raziskati razloge za manjši odziv izvajalcev na javno naročilo v tem sklopu programov priprav na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Že pri analizi ponudbe javno-veljavnih izobraževalnih programov (glej preglednico 28) smo ocenili, da je ponudba javno-veljavnih programov s tega področja v različnih regijah precej neenakomerna. Verjetno gre enega izmed razlogov za slab odziv na programe priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije, v katere bi vključevali brezposelne, iskati v tem. Prikaz podatkov nadaljujemo z naslednjim sklopom, ki se po KLASIUSU-P umešča v področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, to je sklop arhitekture, urbanizma in gradbeništva27. 27 V to področje se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsega študij umetnosti, znanosti in tehnik gradbenega projektiranja, ki ga sestavljata uporabni del, npr. primerna konstrukcija ter funkcionalna in ekonomska učinkovitost zgradbe, in estetski del. Urbanizem pa obsega študij urejanja rasti in napredka mest s funkcionalnega in estetskega vidika. (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009) Arhitektura, urbanizem, gradbeništvo A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Iz naslednje slike, ki prikazuje število javno-veljavnih izobraževalnih programov in izvajalcev s tega vsebinskega sklopa za celotno Slovenijo je razvidno, da omenjene programe po slovenskih regijah skupaj ponuja dvainpetdeset izvajalcev. Slika 41: Javno-veljavni izobraževalni programi s področja arhitekture, urbanizma in gradbeništva ter število izvajalcev za celotno Slovenijo Javno-veljavni izobraževalni programi s področja kulture, urbanizma in gradbeništva ter število izvajalcev (Slovenija) Upravljalec gradbene mehanizacije Strojnik gradbene mehanizacije (šs, ds) Slikopleskar (ds) Pečar-polagalec keramičnih oblog (DV) Pečar-keramik (ds) Klepar-krovec Izvajalec suhomontažne gradnje (šs, ds) Črkoslikar (šs, ds) Zidar (ds) Gradbinec Tesar (šs, ds) Tesar opažev Gradbeni tehnik (pti) Gradbeni tehnik Geodetski tehnik 012345678 Kratice: šs - šolski sistem / ds - izobraževalni program se izvaja samo v dualni organizaciji (dualna organizacija izobraževanja) / DV - izobraževalni program je prilagojen za dvojezično izvajanje v slovenskem in madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju v Prekmurju / pti - program poklicno tehničnega izobraževanja Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Podatki pokažejo na pestro ponudbo izobraževalnih programov s tega področja, hkrati pa tudi na njihovo relativno slabo razširjenostjo ponudbe teh programov na ravni celotne Slovenije. Največ je izvajalcev programa Zidar (7), Pečar - keramik (6) in Tesar (6). Najslabše so z izvajalci pokriti izobraževalni programi Geodetski tehnik (1), Pečar - polagalec keramičnih oblog (1) in Upravljavec gradbene mehanizacije (1). Oglejmo si v nadaljevanju natančnejšo ponudbo teh programov v slovenskih regijah. Najprej predstavljamo programe s področja gradbeništva. 1 2 3 — 1 6 5 4 2 4 6 2 4 4 _ 1 Število izvajalcev 7 Preglednica 32: Javno-veljavni izobraževalni programi s področja gradbeništva ter število izvajalcev po posameznih regijah JAVNO-VELJ U AVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODR RGANIZMA IN GARDBENIŠTVA (gradbenišl OCJA ARHITEKTURE, tvo) REGIJE Geodetski tehnik Gradbeni tehnik Gradbeni tehnik (pti) Izvajalec suho-montažne gradnje Klepar krovec Gradbinec Zidar (ds) Strojnik gradbene mehaniz acije (šs, ds) Upravljalec gradbene mehanizacije Savinjska 1 1 1 1 1 1 1 JV Slovenija 1 1 1 1 Spodnje posavska Gorenjska 1 1 1 2 Obalno kraška Notranjsk o kraška Osrednje Slovenska 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zasavska Podravska 1 1 1 1 Koroška 1 Pomurska 1 Goriška Kratice: šs - šolski sistem / ds - izobraževalni program se izvaja samo v dualni organizaciji (dualna organizacija izobraževanja) Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Iz prikazanih podatkov bi lahko izpeljali oceno, da ponudba izobraževalnih programov, v katere se lahko vključujejo odrasli, torej tudi brezposelni, s področja gradbeništva sicer obstaja, vsaj kar zadeva najbolj klasične poklice, je pa razpršenost te ponudbe po slovenskih regijah precej šibka. Še najboljša je v Osrednje slovenski in Savinjski regiji. Bode pa podatek, da te ponudbe sploh ni v Goriški, Zasavski, Notranjsko kraški, Obalno kraški in Spodnje posavski regiji. Da je skoraj ni, lahko rečemo tudi za Pomursko regijo. Da bomo prikazano sliko laže ovrednotili, si oglejmo podatke o brezposelnih po sklopih strokovne izobrazbe za prvo polovico leta 2009 za raven Slovenije, ki kažejo pri »geodetih« 0,06 odstotkov brezposelnih, pri »gradbenikih« 2,44 odstotkov brezposelnih, pri »gradbenikih za zaključna dela« pa 0,16 odstotno brezposelnost (glej preglednico 2). Te podatke povežimo s podatki o deficitarnih in suficitarnih poklicih za leto 2009. Zidarji se npr. prav v vseh območnih službah Republiškega zavoda za zaposlovanje pojavljajo med deficitarnimi poklici. Krovci se med deficitarnimi poklici pojavljajo v območnih službah: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje in Velenje. Med deficitarnimi poklici s tega področja se pojavljajo še: betonerji, gradbinci (glej prilogo 9). Ob tem se spomnimo še na evropske napovedi o gibanju stopnje zaposlenosti po dejavnostih. Za gradbeništvo napovedi do leta 2015 kažejo na ohranjanje konstantnega deleža rasti delovnih mest (glej sliko 26). Ob vsem tem lahko rečemo, da bi bilo potrebno ponudbo izobraževalnih programov s tega področja razširiti in da bi bilo določene ciljne skupine brezposelnih (npr. tiste, ki jih je potrebno pripeljati do prve poklicne izobrazbe oz. jim to izobrazbo zviševat) smiselno usmerjati v te programe. V nadaljevanju si oglejmo še ponudbo programov za poklice zaključnih del v gradbeništvu. Preglednica 33: Javno-veljavni izobraževalni programi s področja zaključnih del v gradbeništvu ter število izvajalcev po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA ARHITEKTURE, URGANIZMA IN GARDBENIŠTVA (zaključna dela v gradbeništvu) REGIJE Tesar opažev Tesar (šs, ds) Črkoslikar (šs, ds) Pečar-keramik (ds) Pečar-polagalec keramičnih oblog (DV) Slikopleskar (ds) Savinjska 1 1 JV Slovenija 1 1 Spodnje posavska Gorenjska 1 1 1 2 Obalno kraška Notranjsko kraška Osrednje Slovenska 1 1 Zasavska Podravska 1 1 1 1 Koroška Pomurska 1 Goriška Kratice: šs - šolski sistem / ds - izobraževalni program se izvaja samo v dualni organizaciji (dualna organizacija izobraževanja) / DV - izobraževalni program je prilagojen za dvojezično izvajanje v slovenskem in madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju v Prekmurju Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Podobno kot smo zapisali pri prejšnjem sklopu, lahko tudi tu ocenimo, da je ponudba izobraževalnih programov, predvsem pa razmeščenost teh programov po slovenskih regijah slaba. Ob tem velja dodati, da se po pregledu deficitarnih poklicev npr. poklic polagalec keramičnih ploščic pojavlja kot deficitarni poklic v območni službi Murska Sobota in Novo mesto. Poklic tesar se kot deficitarni poklic pojavlja prav v vseh območnih službah, krovec se kot deficitarni poklic pojavlja v naslednjih območnih službah: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje, Velenje. Med deficitarnimi poklici s tega področja se pojavljajo še izolaterji (območne službe: Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Velenje) (glej prilogo 15). Morda je vzrok slabe ponudbe tovrstnih izobraževalnih programov tudi v slabem interesu odraslih za vključevanje v te programe. Vendar ko razmišljamo o ciljni skupini brezposelnih, brez izobrazbe ter imamo podatke o izkazanih potrebah po teh poklicih, je vsaj za to ciljno skupino smiseln premislek o vključevanju v tovrstna izobraževanja. Sklepali bi lahko, da se del te problematike se verjetno že uspešno rešuje z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami s tega področja, ki so za brezposelne lahko ena izmed rešitev njihove problematike. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Vendar tudi analiza Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK pokaže, da je bil odziv izvajalcev v tem sklopu bolj slab. V spodnji preglednici prikazujemo programe, ki sodijo v ta sklop in so vsi programi priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije. Preglednica 34: Neformalni izobraževalni programi s področja arhitektura in urbanizem, gradbeništvo NEFORMALNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA ARHITEKTURE, U RBANIZMA [N GRADBENIŠTVA OBMOČNE SLUŽBE Izvajalec/-ka zidanja in ometavanja Izvajalec/-ka betonskih Izvajalec/-ka del nizkih gradenj Polagalec keramičnih oblog Pleskarski delavec del Celje Koper Kranj Ljubljana x x x Maribor x x x x Murska x Sobota Nova Gorica Novo mesto x x x x Ptuj x Sevnica Trbovlje Velenje Kot je razvidno iz preglednice je bilo v Razpis vključenih pet programov priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije. Glede na ugotovljene potrebe po teh poklicih v nekaterih območnih službah, lahko ocenimo vključitev teh programov v razpis, kot pozitiven. Na ta način bi lahko brezposelnim, ki bi jih vključili v programe priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, pomagali, da bi si pridobili poklicno kvalifikacijo s področij, za katera se v njihovih okoljih izkazujejo potrebe po delu. Analiza ponudbe teh programov, pa ne pokaže veliko boljše slike, kot je tista, ki smo jo že ugotavljali pri analizi ponudbe javno-veljavnih izobraževalnih programov s tega področja. V kar sedmih od dvanajstih območnih služb, ponudniki obravnavanih programov priprav na pridobitev poklicne kvalifikacije ali niso ponudili ali pa njihove ponudbe niso bile ustrezne. V Območnih službah Maribor, Murska Sobota in Novo mesto se bodo tako v skladu z odzivom na obravnavani razpis brezposelni lahko vključili v program Pleskarski delavec, medtem ko je program Polagalec keramičnih oblog, ponujen samo s strani ponudnikov v Območni službi Ptuj. Opozoriti velja še na zaznan razkorak med ponudbo obravnavanih programov in opredelitvijo deficitarnih poklicev v posameznih območnih službah. Program Izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja npr. ponujajo ponudniki v Območnih službah Ljubljana, Maribor in Novo mesto, ne pa v Trbovljah, kjer velja poklic Zidar za zidanje in ometavanje za deficitaren poklic, kar za ostale območne službe, ki nudijo program ne velja (glej prilogo 15). Enako velja za programa Izdelovalec/izdelovalka betonskih del ter program Izvajalec/izvajalka nizkih gradenj, na voljo sta v območnih službah Ljubljana, Maribor in Novo mesto, ne pa v območnih službah Celje, Ptuj, Sevnica in Trbovlje, kjer veljata za deficitarna poklica. Polagalec keramičnih ploščic je deficitaren poklic v območnih službah Murska Sobota in Nova Gorica, vendar ga tam med ponudniki po obravnavanem razpisu ne najdemo, najdemo ga le v območni službi Ptuj (glej prilogo 15). Zgolj iz podatkov, s katerimi razpolagamo ob pripravi te študije, bi težko ocenili ali bi bilo potrebno v prihodnje še dodatno ukrepati, da bi pritegnili več izvajalcev k izvajanju izobraževalnih programov s sklopa gradbeništva, v primerih, ko vanje vključujemo brezposelne. Gotovo pa gre za segment, ki bi ga bilo potrebno še dodatno analizirati pred pripravo prihodnjih razpisov. Prikaz rezultatov nadaljujemo s področjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. PODROČJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA, RIBIŠTVA IN VETERINARSTVA V to področje se uvrščata sklopa (1) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in (2) veterinarstvo. A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Analiza Razpisa za vpis odraslih pokaže, da v Sloveniji štiriinštirideset izobraževalnih organizacij s svojo ponudbo pokriva programe s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Največ je izvajalcev izobraževalnega programa Pomočnik v biotehniki in oskrbi (10, sledijo mu izobraževalni programi; Kmetijsko-podjetniški tehnik (6), Vrtnar (6), Cvetličar, Kmetijsko-podjetniški tehnik (pti), Hortikulturni tehnik (5). Le po en izvajalec ponujata izobraževalna programa Gozdarski tehnik in Gozdar. Slika 42: Javno-veljavni izobraževalni programi s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter število izvajalcev za celotno Slovenijo Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva (Slovenija) Gozdarski tehnik Gozdar Cvetličar Vrtnar Hortikulturni tehnik Pomočnik v biotehniki in oskrbi Kmetijsko-podjetniški tehnik (pti) Kmetijsko-podjetniški tehnik Gospodar na podeželju 0 2 4 6 8 10 12 Kratice: pti - programi poklicno tehničnega izobraževanja Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 V nadaljevanju si še poglejmo, kakšna je ponudba obravnavanih izobraževalnih programov po posameznih regijah. Preglednica 35: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIŠTVA REGIJE Gospodar na podeželju Kmetijsko podjet niški tehnik Kmetijsko podjetniški tehnik (pti) Pomočnik v biotehni ki in oskrbi Horti-kultur ni tehnik Vrtnar Cvetličar Gozdar Gozdarski tehnik Savinjska 1 1 2 1 1 1 JV Slovenija 1 1 1 2 1 1 1 Spodnje posavska Gorenjska 1 1 1 1 1 1 1 Obalno kraška Notranjsko kraška 1 1 Osrednje Slovenska 1 1 1 Zasavska 1 Podravska 2 2 2 2 1 1 1 Koroška Pomurska 1 Goriška 1 1 1 1 Kratice: pti - programi poklicno tehničnega izobraževanja Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Zgornja preglednica pokaže, da izobraževalne organizacije v Spodnje posavski, Obalno kraški in Koroški regiji, omenjenih programov nimajo v svoji ponudbi, programe pa, verjetno zaradi svoje geografske lege, z enajstimi izvajalci najbolje pokriva Podravska regija. Sledi Jugovzhodna Slovenija z osmimi izvajalci, Gorenjska in Savinjska s sedmimi, Goriška s štirimi, Osrednje slovenska s tremi, Notranjsko kraška z dvema in Pomurska regija z enim izvajalcem. Izobraževalne organizacije izvajajo enega, največ dva od zgoraj omenjenih programov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Podatki o številu in deležih brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe v posameznih območnih službah za prvo polovico leta 2009 pokažejo relativno nekoliko večje število oz. deleže brezposelnih pri naslednjih sklopih: pridelovalci rastlin (območna služba Celje - 298 oz. 3,28 odstotkov; območna služba Maribor - 253 oz. 2 odstotka; območna služba Murska Sobota - 340 oz. 4, 25 odstotkov; območna služba Ptuj - 236 oz. 594 odstotkov; območna služba Sevnica - 64 oz. 2,05 odstotkov) (glej prilogo 9); V pregledu deficitarnih poklicev za leto 2009 (glej prilogo 15) med deficitarnimi poklici s tega področja zasledimo gozdarje v območni službi Ljubljana in območni službi Nova Gorica ter sadjarje v območni službi Sevnica. Med suficitarnimi poklici pa zasledimo cvetličarje v območni službi Murska Sobota (glej prilogo 16). Spomnimo se še na že prikazane evropske napovedi o gibanju delovnih mest po glavnih skupinah poklicev do leta 2015 (glej preglednico 5), ki kažejo, da so poklici s področja kmetijstva in ribištva za leto 1996 še vedno dosegala skoraj 10 milijonov delovnih mest na ravni Evrope, projekcije do leta 2015 pa kažejo na velik upad, tako naj bi bilo število tovrstnih delovnih mest v letu 2015 manjše skoraj za polovico (6 milijona delovnih mest). Projekcije za Slovenijo za obdobje od 1996 do 2015 predvidevajo 35,5 odstotni upad števila delovnih mest za to področje (glej preglednico 6). Ob tem velja upoštevati še projekcije o potrebah po nadomestitvenih delovnih mestih (upokojevanje, zapustitev delovnih mest ipd.), ki opozarjajo na to, da čeprav so npr. v sklopu kmetijstva in ribištva trendi rasti novih delovnih negativni, pa se ob upoštevanju potreb po nadomestitvenih delovnih mestih trendi obrnejo v pozitivne glede na pričakovane potrebe. Glede prikazane izobraževalne ponudbe za izobraževanje odraslih (torej tudi za izobraževanje brezposelnih) s tega področja, upoštevajoč vse naštete dejavnike, lahko ocenimo, da bi bilo smiselno to ponudbo ohranjati, vsaj na ravni, kot jo imamo sedaj in jo morda razširiti tudi v nekatere regije, kjer je sedaj še ni, vendar smiselno in na podlagi proučenih potreb po teh poklicih v posamezni regiji. Ob vključevanju brezposelnih v te programe, pa bi veljalo upoštevati podatke o številu brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe in v tistih regijah, kjer se v tem obdobju izkazujejo relativno višji deleži brezposelnih, ki že imajo izobrazbo s tega področja, le-teh v tovrstne programe ne vključevati v prevelikem številu, da ne bi s tem na dolgi rok prispevali k zviševanju brezposelnosti. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je kot predmet javnega naročila obsegala naslednje programe priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva: Poljedelec/poljedelka, Sadjar/sadjarka, Vinogradnik/vinogradnica, Zelenjadar/zelenjadarica, Živinorejec/živinorejka in Cebelar/čebelarka. Iz podatkov, s katerimi smo razpolagali ob pripravi tejtudije, je razvidno, da je bila z javnim naročilom pokrita le ponudba programa Cebelar/čebelarka in sicer v Območni službi Novo mesto. Za ostale programe pa lahko iz podatkov, s katerimi smo razpolagali ob pripravi te študije, sklepamo ali da izvajalci zanje niso oddali nobene ponudbe ali pa da morebitne ponudbe niso ustrezale kriterijem razpisa. Veterinarstvo Analizo ponudbe javno-veljavnih in neformalnih izobraževalnih programov, ki se uvrščajo v področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, zaključujemo s sklopom veterinarstva28. 28 Po podatkih Statističnega urada RS se v to področje razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsegajo študij preventive, diagnosticiranja in zdravljenja bolezni in poškodb živali ter splošne nege živali, Obsega tudi študij oskrbe bolnih, poškodovanih in slabotnih živali, ki se zdravijo na veterinarskih postajah. (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009) A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Analiza Razpisa za vpis odraslih pokaže, da se v to področje umešča izobraževalni program Veterinarski tehnik, ki ga imata v svoji ponudbi samo Osrednje slovenska in Podravska regija (vsaka po enega izvajalca). Vse ostale regije pa udeležencem ne omogočajo, da bi si pridobili naziv veterinarskega tehnika, saj izobraževalne organizacije programa ne izvajajo. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Analiza Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je pokazala, da v razpis za javno naročilo ni bil vključen noben neformalni izobraževalni program s tega področja. Za leto 2009 med deficitarnimi poklici s področja veterinarstva izkazujeta le dve območni službi in sicer območna služba Novo mesto in območna služba Sevnica (glej prilogo 15). Podatki o brezposelnih po posameznih sklopih poklicne izobrazbe za prvo polovico leta 2009 za raven Slovenije v sklopu »veterinarji« kažejo na nizek 0,13 odstoten delež brezposelnih (glej preglednico 2). Gotovo je to poklic, za katerega ne gre pričakovati, da bi se brezposelni vanj množično vključevali, je pa dovolj perspektiven in atraktiven poklic, za ljudi, ki imajo interes za tovrstno delo in izkazujejo sposobnosti za tovrstno izobraževanje, da je lahko zanimiv tudi za brezposelne. V nadaljevanju prikazujemo rezultate analize ponudbe javno-veljavnih in neformalnih izobraževalnih programov za področje zdravstva in sociale. PODROČJE ZDRAVSTVA IN SOCIALE V skladu s klasifikacijo KLASIUS-P se področje zdravstvo in sociala deli na dva sklopa in sicer (1) zdravstvo in (2) sociala. V nadaljevanju prikazujemo izobraževalne programe z Razpisa, ki se uvrščajo v področje zdravstvo29. Zdravstvo A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Spodnja slika prikazuje rezultate analize Razpisa za vpis odraslih, ki pokaže, da izobraževalne organizacije najpogosteje izvajajo dva programa javno-veljavnega izobraževanja, ki se uvrščata v obravnavani sklop in sicer program Bolničar-negovalec in program Zdravstvena nega. Oba programa ima v ponudbi štirinajst izobraževalnih organizacij iz vse Slovenije. V Razpis za so vključeni še izobraževalni programi Zobotehnik, Tehnik optik, Tehnik laboratorijske biomedicine in Farmacevtski tehnik, a jih večinoma ponuja majhno število izvajalcev. Slika 43: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja zdravstva za celotno Slovenijo Javno-veljavni izobraževalni programi s področja zdravstva in sociale ter število izvajalcev (Slovenija) Tehnik laboratorijske biomedicine -1 Tehnik optik 1 Zobotehnik 1 Farmacevtski tehnik — 3 14 14 □ Število izvajalcev Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Naslednja preglednica prikazuje, koliko so obravnavani izobraževalni programi prisotni po regijah. Največ izvajalcev različnih programov je v Osrednje slovenski regiji (deset), kjer v ponudbi izstopa program Bolničar-negovalec (pet izvajalcev). Niti enega od omenjenih programov pa ne izvajajo v Spodnje posavski in Koroški regiji. 29 V področje zdravstva se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsega študij o zdravju, ki ni specializiran po posamičnih podrobnih področjih. (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009) Program Farmacevtski tehnik se izvaja v Jugovzhodni in Osrednji Sloveniji, ter v Podravski regiji. Programa Zobotehnik in Tehnik laboratorijske medicine sta prisotna v Osrednje slovenski regiji (po en izvajalec), program Tehnik optik pa se, tudi z enim izvajalcem, izvaja samo v Savinjski regiji. Preglednica 36: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja zdravstva po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA ZDRAVSTVA IN SOCIALE REGIJE Bolničar negovalec Zdravstvena nega Zobotehnik Tehnik optik Tehnik laboratorijske biome-dicine Farmacevtski tehnik Savinjska 1 2 1 JV Slovenija 2 2 Spodnje posavska Gorenjska 2 1 Obalno kraška 1 1 Notranjsko kraška 1 Osrednje Slovenska 5 2 1 1 1 Zasavska 1 Podravska 1 2 Koroška Pomurska 1 1 Goriška 1 1 Podatki o številu in deležih brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe za prvo polovico leta 2009 v sklopu »poklici v zdravstvu« relativno nekoliko višje deleže (več kot 2 odstotka) izkazujejo v območni službi Murska Sobota (200 oz. 2,49 odstotkov) in v območni službi Velenje (138 oz. 2,18 odstotka). Ti podatki potrjujejo, potrebe po zdravstvenih delavcih v Sloveniji, za omenjene območne službe pa bi kazalo natančneje preveriti vrsto in stopnjo izobrazbe brezposelnih s teh poklicnih sklopov. Pregled deficitarnih poklicev za leto 2009 (glej prilogo 15) med deficitarnimi poklici s tega področja poleg zdravnikov, ki se kot deficitarni poklici pojavijo v kar 11 območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje, navaja tudi zobozdravnike, ki se kot deficitarni poklici izkazujejo kar v 7 območnih službah. Natančneje bi bilo potrebno v pregledih, ki jih pripravlja Zavod RS za zaposlovanje preveriti potrebe prav po poklicih s tega področja, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo (poklici, za katere izobražujejo programi iz obravnavanega razpisa), tako bi dobili natančnejše podatke npr. prav o potrebah po zobotehnikih, a že ta splošen vpogled v podatke pokaže, da je potrebno ponudbo s področja zdravstva ohranjati in jo krepiti. V ponudbi iz Razpisa npr. Farmacevtskega tehnika zasledimo le v eni regiji, čeprav se poklici s področja farmacije v pregledu deficitarnih poklicev, kar v nekaj regijah pojavljajo kot deficitarni poklici (glej prilogo 15). Klasifikacija KLASIUS-P opredeljuje še številne druge vsebinske sklope kot so npr: zdravstvena nega za različne ciljne skupine (starejši, mladostniki ipd.), dietetna prehrana ipd., ki dajejo še veliko prostora za razvoj nove programske ponudbe. Ob koncu pregleda tega področja pa velja še omeniti, da v Razpisu ni niti enega srednješolskega izobraževalnega programa, ki bi se uvrščal v sklop »socialno delo«. KLASIUS-P podrobneje opisuje vsebine s tega sklopa kot so: socialno delo in svetovanje, svetovanje s področja zlorabe tobaka, alkohola, drog, družinsko in zakonsko svetovanje, svetovanje s področja zlorab in nasilja, poklicna orientacija (poklicno informiranje in svetovanje), socialno delo in svetovanje. Veliko teh vsebin gotovo pokrivajo izobraževalni programi s področja visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, vseeno pa bi kazalo opraviti razmislek o tem ali bi bilo smiselno razviti kakšen nov izobraževalni program s področja socialnega dela tudi na srednješolski ravni. Upoštevajoč demografske spremembe, ki kažejo na to, da postajamo starajoča se družba, je področje socialnega dela za ciljno skupino starejših, gotovo eno izmed takšnih, kjer se bo potrebno v prihodnje odzivati z novimi poklici in temu primerno novo izobraževalno ponudbo. Poglejmo v nadaljevanju, kako je ta sklop pokrit v Razpisu institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK, kjer je razvoj ponudbe, ki bi pokrivali te segmente gotovo perspektiven, predvsem tudi z vidika vključevanja brezposelnih, ki izkazujejo interes in sposobnosti za opravljanje tovrstnih poklicev, v te programe. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov V Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK sta bila s tega področja vključena dva programa priprav na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije in sicer program Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka ter poklic Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika. Kot je razvidno iz naslednje preglednice program Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu, nudijo ponudniki v devetih od dvanajstih območnih službah. Programa ni v ponudbi v Območnih službah Maribor, Nova Gorica in Sevnica. Spet pa iz podatkov, ki smo jih imeli na razpolago ob pripravi študije, ne moremo razbrati ali se izvajalci iz teh območnih enot na razpis s tem programom niso prijavili ali pa njihova ponudba ni ustrezala pogojem razpisa. Široka ponudba tega programa se nam sicer zdi smiselna, saj omogoča vključevanje v še enega od ukrepov Aktivne politike zaposlovanja - Javna dela. Ponudba smiselno dopolnjuje že prikazano ponudbo javno-veljavnih izobraževalnih programov na tem področju. Preglednica 37: Neformalni izobraževalni programi s področja zdravstvo in sociala NEFORMALNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA ZDRAVSTVA IN SOCIALE OBMOČNE SLUŽBE Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika Celje x Koper x Kranj x Ljubljana x x Maribor Murska Sobota x Nova Gorica Novo mesto x Ptuj x Sevnica Trbovlje x Velenje x Vir: Zavod RS za zaposlovanje Program Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika nudijo samo ponudniki v Območni službi Ljubljana. V šestih od dvanajstih območnih služb, program ni bil razpisan. Premisliti bi morali o potrebi po razširitvi ponudbe tega programa tudi na območju preostale Slovenije, saj je z lokacijsko omejenostjo, omejen dostop posameznikom, ki ne bivajo v bližini kraja, kjer se program izvaja. Je pa res, da gre za specifičen program, verjetno ni pričakovati, da bi bilo vključevanje brezposelnih v tovrstne programe obsežno in morda potrebe po tovrstnih znanjih lahko za različne območne enote pokrijejo izvajalci, ki imajo svoj sedež v drugih območnih enotah. Kljub takšnim premislekom, pa ostaja vprašanje ali vse tovrstne potrebe, ko gre za vključevanje brezposelnih, lahko pokrije en izvajalec. S tega vidika bi kazalo ta segment še proučiti, ob vpogledu v dejanske podatke o potrebah po tovrstnih znanjih oz. poklicu tolmačev slovenskega znakovnega jezika za celotno Slovenijo. Podatek, da se na razpisan program, kar v petih območnih službah, izvajalci niso odzvali z ustrezno ponudbo, namreč še ne pomeni nujno, da izvajalci za izpeljavo tovrstnih programov niso zainteresirani, niti ne tega, da za tovrstne programe ni potreb. Analizo ponudbe izobraževalnih programov, v katere se lahko vključujejo tudi brezposelni, nadaljujemo s področjem Storitev. PODROČJE STORITEV V to področje se umeščajo sklopi: (1) osebne storitve, (2) transportne storitve, (3) varstvo okolja, (4) varovanje. Najprej prikazujemo izobraževalne programe, ki se umeščajo v področje osebnih storitev. Osebne storitve A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Spodnja slika prikazuje javno-veljavne izobraževalne programe in število izvajalcev s področja osebnih storitev, ki so vključeni v Razpis za vpis odraslih in sicer sodijo v sklop gostinstva in hotelirstva. Program Gastronomske in hotelske storitve in program Gastronomija in turizem izvaja največ izobraževalnih organizacij, samostojen program Gastronomija, ki sodi med poklicno tehniško izobraževanje ponuja petnajst izvajalcev, Gostinskega tehnika, Gastronomijo in turizem (poklicni tečaj) pa samo en izvajalec. Slika 44: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja gastronomije in hotelirstva za celotno Slovenijo Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja hotelirstva in gostinstva (Slovenija) Gostinski tehnik (pt) Gastronomija (pti) Gastronomija in turizem (pt) Gastronomija in turizem Gastronomske in hotelske storitve 20 Število izvajalcev 23 10 15 20 25 Kratice: pti - programi poklicno tehničnega izobraževanja / pt - poklicni tečaj Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 V nadaljevanju si oglejmo še prisotnost obravnavanih programov po regijah in število izobraževalnih organizacij, ki te programe ponujajo v posamezni regiji. 0 5 Preglednica 38: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja hotelirstva in gostinstva po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA STORITEV (gostinstvo in hotelirstvo) REGIJE Gastronomske in Gastronomija in Gastronomija in turizem (pt) Gastronomija (pti) Gostinski tehnik hotelske storitve turizem (pt) Savinjska 5 4 1 JV Slovenija 3 2 Spodnje posavska Gorenjska 1 3 1 1 Obalno kraška 2 1 1 Notranjsko kraška Osrednje Slovenska 2 2 2 Zasavska 2 1 Podravska 3 3 2 Koroška 1 2 1 Pomurska 2 1 1 Goriška 2 1 1 Kratice: pti - programi poklicno tehničnega izobraževanja / pt - poklicni tečaj Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Analiza pokaže, da sta izobraževalna programa Gastronomske in hotelske storitve (triletni program poklicnega izobraževanja) ter Gastronomija in turizem (štiriletni program strokovnega izobraževanja), odraslim, s tem pa tudi brezposelnim na razpolago v vseh slovenskih regijah, razen v Spodnje posavski in Notranjsko kraški. V nekaterih regijah tovrstne programe izvaja večje število izvajalcev, v Savinjski regiji celo pet oz. štirje izvajalci. V polovici regij se izvaja še izobraževalni program Gastronomija, ki je program poklicno tehniškega izobraževanja. Slabše sta regijsko pokrita izobraževalna programa Gastronomija in Gostinski tehnik, ki sta izobraževalna programa poklicnega tečaja. Oglejmo si sedaj podatke o številu oz. deležih brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe za prvo polovico leta 2009 po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (glej prilogo 9), kjer najdemo širši sklop »poklici za gostinstvo in turizem«. Relativno višje število oz. deleži brezposelnih glede na druge poklicne sklope se kaže v naslednjih območnih službah: območna služba Celje (462 oz. 5,09 odstotkov), območna služba Koper (306 oz. 6,7 odstotkov), območna služba Kranj (245 oz. 4,16 odstotkov), območna služba Ljubljana (533 oz. 3,09 odstotkov), območna služba Maribor (476 oz. 3,76 odstotkov), območna služba Murska Sobota (408 oz. 5,09 odstotkov), območna služba Novo mesto (147 oz. 3,69 odstotkov), območna služba Ptuj (137, oz. 3,44 odstotkov), območna služba Sevnica (116 oz. 3,75 odstotka), območna služba Trbovlje (125 oz. 4,31 odstotka), območna služba Velenje (280 oz. 443 odstotka). Na ravni Slovenije v obravnavanem obdobju beležimo 3325 oz. 4,11 odstotka brezposelnih v tem sklopu poklicne izobrazbe (glej preglednico 2). Podrobnejših podatkov o številu brezposelnih glede na stopnjo izobrazbe ob pripravi študije nismo imeli, kazalo pa bi jih pogledati v prihodnjih analizah, podatki za leto 2007 pa kažejo, da je med brezposelnimi s tega vsebinskega sklopa več tistih s triletno izobrazbo (poklic kuhar, natakar) kot pa tistih s štiriletno srednješolsko izobrazbo (npr. gostinski tehnik)30. Ob teh podatkih, ki pokažejo, da imamo med brezposelnimi v tem obdobju, nezanemarljivo število brezposelnih, ki že imajo izobrazbo s področja gostinstva in turizma (v večjem deležju triletno srednješolsko izobrazbo), pa po drugi strani pregled deficitarnih poklicev (glej prilogo 15) prav za vse območne službe Zavoda RS za zaposlovanje poklice kot so kuhar in natakar (za katere npr. izobražuje izobraževalni program Gastronomske in kuharske storitve) opredeljuje kot deficitarne poklice v letu 2009, kar pomeni, da je bilo v obravnavanem obdobju povpraševanje po teh poklicih (ali delih) večje od ponudbe. Podatki so si v tem primeru nekoliko kontradiktorni in bi potrebovali dodatno proučitev, da bi jih lahko ustrezno razložili. Kar pa lahko tudi brez tega ocenimo, je, da ponudba s tega področja je, vsaj kar zadeva prva dva obravnavana programa, tudi dobro pokrita v večini slovenskih regij, glede na številke o brezposelnih s tega vsebinskega sklopa, bi kazalo premisliti, če v nekaterih regijah, morda te ponudbe ni celo preveč, čeprav nam podatki o deficitarnih poklicih, tega ne potrjujejo. Vsekakor pa gre priporočilo območnim službam Zavoda RS za zaposlovanje, da je potrebno pozorno spremljati dogajanje v njihovih okoljih, da ne bi brezposelnih v prevelikem številu vključevali v tovrstne programe, pa bi se to kasneje izkazalo za neustrezno, saj bi si le ti potem, ko bi si sicer pridobili izobrazbo, vračali med brezposelne. V nadaljevanju združeno po posameznih regijah prikazujemo pregled izobraževalnih programov, ki se uvrščajo med storitve za gospodinjstva31 ter v frizerstvo in kozmetiko32. 30 (Vir: http://www.zizmond.info/brezposelnost/default.htm). 31 Med storitve za gospodinjstva se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsega študij, povezan z različnimi gospodinjskimi storitvami, kot so gospodinjstvo, čiščenje, pranje, šivanje itd. (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009) 32 Med frizerstvo in kozmetiko se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsega študij o negi las in telesa v lepotne namene itd. (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009) Preglednica 39: Javno-veljavni izobraževalni programi s področja storitev za gospodinjstva ter frizerstva in kozmetike ter število izvajalcev po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA STORITEV (storitve za gospodinjstva, frizerstvo, kozmetika) REGIJE Dimnikar (šs, Frizer Kozmetični tehnik ds) Savinjska 1 1 JV Slovenija 1 Spodnje posavska 1 Gorenjska 1 1 Obalno kraška 1 Notranjsko kraška Osrednje Slovenska 2 Zasavska Podravska 1 1 1 Koroška Pomurska Goriška Kratice: šs- šolski sistem / ds - izobraževalni program se izvaja samo v dualni organizaciji (dualna organizacija izobraževanja) Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Iz vsebinskega sklopa, ki jih KLASIUS-P opredeljuje kot storitve za gospodinjstva, v Razpisu najdemo zgolj program Dimnikar, ki ga je poleg Gorenjske, zaslediti še v Podravski regiji. Med storitvami za frizerstvo in kozmetiko, pa najdemo javno-veljavni program Kozmetični tehnik, ki se izvaja v Savinjski regiji, JV Sloveniji, Osrednje slovenski in Podravski regiji. Največ izobraževalnih organizacij izvaja program za pridobitev izobrazbe Frizerja, izvajajo ga izobraževalne organizacije v Savinjski, Spodnje posavski, Gorenjski, Obalno kraški in Podravski regiji. Notranjsko kraška regija pa ne premore niti enega izvajalca, ki bi imel v svoji ponudbi omenjene programe. Pregled deficitarnih poklicev (glej prilogo 15) za leto 2009 opredeljuje frizerje in kozmetike kot deficitarne poklice v območnih službah Nova Gorica in Novo mesto. Poklic maserja, pa v območni službi Celje in Koper. Med suficitarnimi poklici pa najdemo poklic frizerja v območni službi Celje (glej prilogo 16). Upoštevajoč te podatke, bi lahko ocenili, da bi bilo smiselno tovrstne izobraževalne programe za osebne storitve širiti tudi v regije, ki jih sedaj še ne pokrivajo, hkrati pa tudi, da so ti poklici lahko zanimivi za brezposelne. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Področje Osebnih storitev je eno izmed področij, ki so imela v Razpisu za institucionalno usposabljanje in priprave na NPK široko ponudbo programov, ki jih ponujajo izvajalci v območnih službah na območju celotne Slovenije. Vsi programi v naslednji preglednici, razen programa Sobarica, so programi priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije. Preglednica 40: Neformalni izobraževalni programi s področja osebne storitve NEFORMALNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA STORITEV (storitve za gospodinjstva, frizerstvo, kozmetika) OBMOČNE SLUŽBE Sobarica Mani-ker/ka Maser /ka Pediker/ ka Pomočnik/ ca kuharja/ ica Re-flekso-tera-pevt/ka Dietni kuhar/ ica Hišnik /ica Turisti čni/a anima tor/ka Turistični /a informator / ka Viza-žist/ka Celje x x x x x x x x Koper Kranj x x Ljubljana x x x x x x x x Maribor x x x x x Murska Sobota x x x x x Nova Gorica Novo mesto x x x Ptuj x x x x Sevnica x x Trbovlje x Velenje x x x x x x x Vir: Zavod RS za zaposlovanje Območni službi Koper in Nova Gorica, ne nudita nobenega izmed programov s področja Osebnih storitev. V območni službi Nova Gorica, večina programov tudi ni bila razpisana. Program Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice nudijo ponudniki v kar osmih območnih službah (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj in Velenje). Program Maser/maserka je drugi najbolj ponujen program, saj ga ponujajo ponudniki v sedmih območnih službah (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Sevnica, Trbovlje in Velenje). Program Dietnega kuharja/kuharice nudijo ponudniki v šestih območnih službah (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Velenje). Programi Vizažist/vizažistka, Maniker/manikerka in Pediker/pedikerka so programi, pri katerih je najmanj ponudnikov. Programa Maniker/manikerka in Vizažist/vizažistka ponujajo samo ponudniki iz Območne službe Celje. Program Pediker/pedikerka, pa ponujajo ponudniki le v Območni službi Ljubljana. Zanimiva se nam zdi ugotovitev, da na področju Območnih služb Koper in Nova Gorica ne nudijo nobenega programa, saj sta obe območji zelo turistično usmerjeni, bogati s hotelskimi in igralniškimi storitvami, turističnimi kmetijami in drugimi osebnimi storitvami. Poklic Maser/maserka pa spada v območni službi Koper v deficitarne poklice (glej prilogo 15). Analizo nadaljujemo s prikazom izobraževalnih programov, ki se uvrščajo med transportne storitve33. Transportne storitve A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Iz Razpisa za vpis odraslih je razvidno, da je vseh izvajalcev javno-veljavnih izobraževalnih programov s področja transportnih storitev v Sloveniji dvainpetdeset. Slika 45: Javno-veljavni izobraževalni programi s področja transportnih storitev ter število izvajalcev za celotno Slovenijo Kratice: Si - izobraževalni program je prilagojen za narodno mešano območje Slovenske Istre, izobraževanje se izvaja v slovenskem učnem jeziku / pti - programi poklicno tehničnega izobraževanja Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 33 V to področje se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsega študij upravljanja, krmarjenja in usmerjanja ladij, letal in drugih oblik prevoza. (Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P 2009) Največ, šestnajst, jih izvaja program Logističnega tehnika, dvanajst Prometnega tehnika, sedem Voznika in šest Učitelja vožnje. Po pet izobraževalnih organizacij ima v svoji ponudbi programa Strokovni vodja avtošole in Učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa, samo ena izobraževalna organizacija pa izvaja program za Plovbnega tehnika. Naslednja preglednica prikazuje, kakšna je prisotnost obravnavanih izobraževalnih programov po posameznih regijah. Preglednica 41: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja transportnih storitev po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PR STO .OGRAMI S PODROČJA TRANSPORTNIH RITEV REGIJE Prometni tehnik (pti) Voznik Plov-bni tehni k (pti) Učitelj vožnje Učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa Strokovni vodja avto šole Logistični tehnik Savinjska 1 2 1 1 1 3 JV Slovenija 1 1 Spodnje posavska Gorenjska 6 2 1 1 1 3 Obalno kraška 1 1 1 Notranjsko kraška 1 1 Osrednje Slovenska 1 1 2 2 2 2 Zasavska 1 1 Podravska 1 1 1 1 1 Koroška 1 1 Pomurska 1 Goriška 1 1 Kratice: pti - programi poklicno tehničnega izobraževanja Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Kot je razvidno iz preglednice, je ponudba omenjenih programov najmočnejša v Gorenjski regiji (štirinajst izvajalcev) in Osrednje slovenski regiji (deset izvajalcev). Ponovno izstopa Spodnje posavska regija, kjer ni niti enega izvajalca programov s področja transportnih storitev. Vpogled v podatke o številu in deležih brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe za prvo polovico leta 2009 (glej preglednico 2 in prilogo 9), za raven Slovenije pokaže pri sklopu »poklici v cestnem prometu« 1396 oz. 1,73 odstotkov brezposelnih. Pri železničarjih, ladjarjih, letalcih, žičničarjih ter poklicih v pretovorni dejavnosti, pa se deleži gibljejo med 0,01 in 0,28, se pravi, da med brezposelnimi skoraj ni takšnih, ki bi že imeli tovrstno izobrazbo. Podobna je slika po posameznih območnih službah. Pregled deficitarnih poklicev za leto 2009 (glej prilogo 15) pokaže, da se med deficitarne poklice uvrščajo vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, kar velja za naslednje območne službe: OS Celje, OS Koper, OS Ljubljana, OS Maribor, OS Nova Gorica, OS Ptuj, OS Sevnica, OS Velenje; voznik tovornjaka (OS Kranj, OS Novo mesto, OS Trbovlje). V nekaterih območnih službah pa se med deficitarnimi poklici pojavljajo tudi upravljavci različnih strojev, voznik avtobusa, voznik taksija. Poklicev s področja transporta med suficitarnimi poklici skoraj ni (glej prilogo 16). Evropske napovedi o rasti delovnih mest po dejavnostih do leta 2015 kažejo, da se bo na področju distribucije in transporta rast sicer nekoliko umirila, a bo še vedno pozitivna. Prav takšni so trendi rasti delovnih mest po glavnih skupinah poklicev (glej preglednico 5), kjer se sicer za Slovenijo do leta 2015 napoveduje rahel upad števila delovnih mest (-9,6 odstotka) (glej preglednico 6). Izhajajoč iz teh podatkov bi lahko ocenili, da so poklici s področja transporta lahko zanimivi za nekatere ciljne skupine brezposelnih. S tega vidika velja ocena, da je regijska dostopnost teh javno-veljavnih programov sicer solidna, a to velja le za nekatere regije, medtem, ko izvajalcih v nekaterih drugih regijah teh programov sploh ne ponujajo. Predvsem izobraževalna programa Voznik in Prometni tehnik bi, na podlagi preučitve potreb v posameznih regijah, kazalo vpeljati tudi v izobraževalno ponudbo v tistih regijah, kjer jih še ni. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Iz analize rezultatov Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK lahko vidimo, da ponudniki v različnih območnih službah omogočajo kar trinajst različnih neformalnih izobraževalnih programov s področja Transportnih storitev. Poklici Voznik tovornega vozila (vozniški izpit C), Voznik avtobusa (vozniški izpit D), Voznik Priklopnika (vozniški izpit E) ter Voznik traktorja (vozniški izpit f), spadajo med deficitarne poklice (glej prilogo 15) in tudi programska ponudba je dovolj razširjena, saj Programe priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije za prej omenjene poklice, ponujajo na območju celotne Slovenije. Tečaj za voznika viličarja (Viličarist/viličaristka) ter Voznik/voznica v cestnem prometu ponujajo izvajalci v desetih območnih službah. Omeniti moramo tudi program Upravljanje težke gradbene mehanizacije, ki ni usklajen s povpraševanjem na trgu dela. Kot deficitarni poklic je naveden v območnih službah Kranj, Murska Sobota in Trbovlje. Program pa nudijo ponudniki v območnih službah Celje, Koper, Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj, Sevnica, Trbovlje in Velenje (glej preglednico 15). Potrebno bi bilo uskladi ponudbo programov s povpraševanjem na trgu dela. Preglednica 42: Neformalni izobraževalni programi s področja transportnih storitev NEFOR LMALNI IZOBRAŽEVALNI PROGR .AMI S PODROČJA TRANSPORT rNIH STO RITEV OBMOČNE SLUŽBE Učitelj predpisov o varnosti v cestnem prometu Voznik/ca v cestnem prometu (vozniški izpit C) Vozniški izpit D Vozniški izpit D1 Vozniški izpit E Vozniški izpit F Tečaj za voznika viličarja (Viličarist/ka) Upravljanje težke gradbene mehanizacije Voznik/ca v cestnem prometu Odgovorna oseba v cestnem prometu Operater/ ka pri prevozu nevarnega blaga Seminar za voznike - nevarno blago Usposabljanje za upravljalce dvižnih naprav (mostnih dvigal) Celje x x x x x x x x x Koper x x x x x x x Kranj x x x x x x x Ljubljana x x x x x x x x x x x Maribor x x x x Murska Sobota x x x x x x x Nova Gorica x x x x Novo mesto x x x x x x x x Ptuj x x x x x x x Sevnica x x x x x x x x x Trbovlje x x x x x x Velenje x x x x x Vir: Zavod RS za zaposlovanje Razpis je vseboval tudi programe za Usposabljanje za delo na morju, za delo na potniških ladjah, za delo na trgovskih ladjah, vendar v Sloveniji ni ponudnika, ki bi ponudil omenjene programe. Nadaljujejo s pregledom izobraževalnih programov, ki se uvrščajo v sklop varstvo okolja34. Varstvo okolja A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov V Razpisu za vpis odraslih najdemo dva izobraževalna programa, ki sodita v ta sklop, to sta Okoljevarstveni tehnik in Naravovarstveni tehnik. Pri Okoljevarstvenemu tehniku gre za nov izobraževalni program, ki so ga začeli v izobraževalnih organizacijah izvajati v šolskem letu 2008/2009. Enega izmed razlogov, da je gospodarstvo identificiralo potrebo po tovrstnem novem izobraževalnem programu, je bilo sprejetje nacionalnega programa varstva okolja leta 2005. Glede na to, da postaja okoljevarstvena tematika ena izmed ključnih za prihodnost, lahko vpeljavo takšnega izobraževalnega programa v ponudbo izobraževalnih programov srednješolskega strokovnega izobraževanja ocenimo kot zelo pozitivno. Upoštevajoč, da okoljski problemi ne zahtevajo le iskanja novih tehničnih in tehnoloških rešitev, pač pa smo v teh časih soočeni tudi s potrebo po spremembi v načinu obnašanja posameznikov, odnosa do okolja, ki nas obdaja, saj trajnostni razvoj terja odgovorno odločanje, ki ne bo ogrožalo zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij, bodo v naslednjih letih programi s področja varstva okolja v ponudbi izobraževalnih organizacij zelo dobrodošli. Ker se program še ne izvaja dolgo je razumljivo, da ga izobraževalne organizacije po regijah še ne ponujajo v večjem obsegu. Po en izvajalec ponuja izobraževalna programa Okoljevarstveni tehnik in Naravovarstveni tehnik v Jugovzhodni Sloveniji, Gorenjski, Podravski, Koroški in Goriški regiji, Osrednje slovenska regija pa ponuja oba programa in sicer en izvajalec ponuja izvajanje izobraževalnega programa Okoljevarstveni tehnik in en izvajalec izvajanje program Naravovarstveni tehnik. 34 V področje varstva okolja se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetno specifično vsebino, ki obsega študij o varstvu okolja, ki ni podrobneje specializiran. (Vir: Statistični urad RS) Preglednica 43: Javno-veljavni izobraževalni programi in število izvajalcev s področja varovanja okolja po posameznih regijah JAVNO-VELJAVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA VARSTVA OKOLJA REGIJE Okoljevarstveni Naravovarstveni tehnik tehnik Savinjska JV Slovenija 1 Spodnje posavska Gorenjska 1 Obalno kraška Notranjsko kraška Osrednje Slovenska 1 1 Zasavska / Podravska 1 Koroška 1 Pomurska Goriška 1 Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Gre za poklice, ki jih gotovo lahko obravnavamo kot zelo perspektivne poklice za prihodnost, zato bi kazalo v prihodnje najprej spodbuditi izvajanje teh programov tudi v regijah, kjer se še ne izvajajo, hkrati pa tovrstne programe umestiti med tiste izobraževalne programe, v katere bomo vključevali brezposelne. Ti programi gotovo spadajo med tiste, ki bodo zanimivi za mlajše brezposelne, katerih deleži, kot smo pokazali v uvodnih poglavjih, rastejo. Tovrstna programska ponudba bi lahko bila zanje atraktivna, saj gre za generacije, ki z okoljsko problematiko odraščajo, hkrati pa za generacije, na katerih bo v prihodnjih desetletjih največja odgovornost za varovanje okolja. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov V Razpisu institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK nismo zasledili izobraževalnih programov, ki bi sodili v sklop Varovanja okolja. Prav na tem področju bi kazalo tudi s takšnimi ukrepi, kot je obravnavani razpis, spodbuditi ponudbo neformalnih izobraževalnih programov. Za ciljno skupino z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih, ki so v skladu z Zakonom o delnem povračilu nadomestila plač (Uradni list RS, št. 42/2009) v času, ko jim delodajalci ne morejo zagotoviti dela, napoteni na usposabljanje, bi bili tovrstni programi neformalnega usposabljanja, ki bi izhajali iz potreb njihovih okolij, dobrodošla nadgradnja programske ponudbe. To je le en izmed primerov, gotovo gre za področje, kjer bi bilo potrebno v prihodnje spodbujati nadaljnji razvoj ponudbe tako javno-veljavnih kot neformalnih izobraževalnih programov. Analizo zaključujemo s pregledom izobraževalnih programov, ki se uvrščajo v vsebinski sklop Varovanje. Varovanje A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Iz Razpisa za vpis odraslih se v ta sklop uvršča javno veljavni izobraževalni program Tehnik varovanja, ki se izvaja samo v Osrednje slovenski regiji, ostale izobraževalne organizacije po regijah pa progama nimajo v svoji ponudbi. Tudi program Tehnik varovanja je nov program, ki je nastal na podlagi izhodišč in programov na nacionalni ravni ter na podlagi mednarodnih primerjav izobraževalnih programov na Finskem, v Nemčiji in na Nizozemskem. Da je izobraževanje na področju varovanja potrebno najbrž ne dvomi nihče. Slabe, nekatere žal tudi tragične izkušnje, ki smo jim v zadnjem obdobju priča tudi v Sloveniji, so zavedanje o pomenu dobro usposobljenih ljudi, ki opravljajo zahtevno delo varovanja, še okrepile. Zato je podpora programu velika, in to z vseh strani. Podpirajo ga podjetja za varovanje, zbornice, sindikati, ministrstvo za notranje zadeve in drugi. Vsi se namreč zavedajo, kako potrebno je izobraževanje kadra na tem področju. Sodobne potrebe po varovanju zahtevajo namreč veliko več kot samo fizično varovanje. Dobro varovanje je danes usmerjeno predvsem v preprečevanje konfliktov in incidentov, za kar pa morajo biti posamezniki ustrezno usposobljeni. Pregled deficitarnih poklicev za leto 2009 poklice za varovanje oseb in premoženja med deficitarnimi navaja v območnih službah Ljubljana in Nova Gorica. Še posebej se med deficitarnimi poklici pojavljajo varnostniki v območnih službah Koper, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje. V nekaterih območnih službah pa se med deficitarnimi poklici s tega področja pojavljajo še: gasilec, paznik v zaporu in reševalec iz vode (glej prilogo 15). Lahko ocenimo, da bi bilo smiselno da bi se v naslednjih letih ponudba izvajalcev obravnavanih javno-veljavnih programov s tega področja povečala. Ker gre za precej specifične poklice in delovna mesta, verjetno ni pričakovati, da bi v tovrstne programe vključevali veliko število brezposelnih, za tiste brezposelne, ki bi izkazovali interes in imeli ustrezne lastnosti in sposobnosti za tovrstno delo, pa so ti poklici gotovo perspektivni. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Kot vidimo v naslednji preglednici programi s področja Varovanja, v Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK v večini območnih službi niso bili vključeni. Vsi programi, ki jih prikazujemo v naslednji preglednici so programi priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije. Preglednica 44: Neformalni izobraževalni programi s področja varovanja NEFORMALNI IZO BRAŽEVALNI PROGRAMI S PODROČJA VAROVANJA OBMOČNE SLUŽBE Varnostnik/a tehnik/ca Varnostnik/ca čuvaj/ka Varnostni/a nadzornik/ca Varnostnik/ varnostnica Varnostni/a menedžer/ka Celje x x x Koper x x x x Kranj Ljubljana x x x x x Maribor x Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Vir: Zavod RS za zaposlovanje Kot smo že omenili pri analizi javno-veljavnih programov s tega področja, se med deficitarnimi poklici v letu 2009 Varnostnik/varnostnica pojavlja v območnih službah Koper, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica in Trbovlje, označen kot deficitarni poklic (glej prilogo 15), program pa je na voljo le pri ponudnikih v območni službi Koper. Ob analizi tega sklopa izobraževalnih programov, se je dobro spomniti na dogajanje, ki smo mu priča v našem prostoru v zadnjih letih, ko se ob nekaterih tragičnih dogodkih in nesrečah, velikokrat ugotavlja, da bi se jih morda lahko preprečilo, če bi imeli dovolj usposobljene varnostne službe. V precej primerih se je tudi izkazalo, da so to delo varnostnika pogosto opravljali ljudje, ki za to niso bili usposobljeni, niso imeli licence ipd. Upoštevajoč omenjeno problematiko, bi kazalo ponudbo tovrstnih programov usposabljanja spodbujati še naprej, saj gre pri tematiki varovanja za področje, ki mu je, glede na povečano stopnjo tveganja glede varnosti v družbi na sploh, danes potrebno posvečati veliko pozornost. NEOPREDELJENO To področje zajema programe, ki so neopredeljeni po nacionalno specifičnem področju. A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov V Razpisu za vpis odraslih med javno-veljavnimi izobraževalnimi programi, ni bilo nobenega takšnega, ki bi ga ne bilo mogoče razvrstiti v že prikazana vsebinska področja. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Iz Razpisa za institucionalno usposabljanje in priprave na NPK se v to področje uvrščajo štirje izobraževalni programi neformalnega izobraževanja. Preglednica 45: Izobraževalni programi s področja neopredeljeno NEFORMALNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI OBMOČNE SLUŽBE Splošni upravni postopek (ZUP) - priprava za strokovni izpit iz Poseben program za Rome Tečaj za reševalca iz vode Učno podjetje upravnega postopka Celje x x Koper x x Kranj x x Ljubljana x x Maribor x x x x Murska Sobota x x Nova Gorica x Novo mesto x x x Ptuj x Sevnica x x x Trbovlje x x Velenje x x Vir: Zavod RS za zaposlovanje Program Splošni upravni postopek (ZUP) - priprava za strokovni izpit iz upravnega postopka je na voljo v vseh območnih službah, kar je pričakovano, saj omogoča pripravo na strokovni izpit, ki je obvezen za vse uradne osebe, zaposlene pri državnih organih, organih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, pa tudi v primerih, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev. Poleg tega morajo strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti tudi vse tiste uradne osebe, ki v postopku opravljajo samo posamezna upravna dejanja.35 Prav tako ponudniki v devetih območnih službah omogočajo obiskovanje programa Tečaj za reševalca iz vode. Samo ponudniki iz območne službe Maribor pa omogočajo obiskovanje tečaja Učno podjetje. Pričakujemo, da se bo ponudba tega programa v prihodnjih letih povečala, saj se pojem učeče se podjetje oziroma učeča se organizacija, tudi v Sloveniji vedno bolj uveljavlja in postaja prepoznaven. 35 (Vir: http://www.pf.uni-mb.si/index.php?Itemid=151&id=18&option=com content&task=view). 7. POVZETEK UGOTOVITEV O USTREZNOSTI PONUDBE FORMALNIH IN NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA BREZPOSELNE TER PREDLOGI ZA NADALJNI RAZVOJ V zadnjem poglavju študije povzemamo ključne ugotovitve, ki smo jih izluščili iz opravljenih analiz pri posameznih vsebinskih sklopih ter navajamo nekatere predloge za nadaljnje spodbujanje razvoja ustrezne programske ponudbe za brezposelne. OBSEG IN ZNAČILNOSTI BREZPOSELNIH Iz analize obsega in značilnosti brezposelnih so za namene naše študije pomembne naslednje UGOTOVITVE IN PREDLOGE, kako upoštevati značilnosti brezposelnih pri nadaljnjem razvoju ponudbe izobraževanja za brezposelne: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1991 do novembra 2009 Po tem ko je število brezposelnih po letu 1991 strmo naraščalo in leta 1998 doseglo številko 125.625, je v naslednjih letih pričelo upadati, tako smo leta 2009 beležili 68.411 brezposelnih. Ekonomska kriza in recesija, ki je v letu 2008 tako kot ostale države v Evropi in po svetu doletela tudi Slovenijo, pa se je že v prvi polovici leta 2009 pričela vedno bolj poznati tudi na trgu dela, brezposelnost je ponovno pričela naraščati, v novembru 2009 pa smo zabeležili že 95.446 brezposelnih. Ker je en izmed ključnih mehanizmov za soočanje s to problematiko, prav usposabljanje in izobraževanje brezposelnih, postane vprašanje o ustreznosti izobraževalne ponudbe glede na nove razmere, s katerimi se soočamo zelo relevantno. Za analizo ustreznosti sedanje programske ponudbe za brezposelne, so koristni podatki o strukturnih značilnostih brezposelnih, kot so spol, starost, stopnja in vrsta izobrazbe idr. Analize, ki smo jih opravili v naši študiji, so glede že doseženih stopenj izobrazbe ter porazdelitev brezposelnih z določeno stopnjo izobrazbe po starosti in spolu pokazale na naslednje značilnosti brezposelnih; Značilnosti brezposelnih glede na stopnjo izobrazbe, starost in spol Na ravni Slovenije je med brezposelnimi v obdobju 2007 - junij 2009 največ takšnih, ki imajo I. stopnjo izobrazbe (2007 - 34,4 odstotkov, 2008 - 35,14 odstotkov, 2009 - 34,61 odstotkov). Podatki o starosti brezposelnih s I. stopnjo izobrazbe pokažejo, da je med njimi največ tistih, ko so stari med 50 in 60 let, sledijo jim brezposelni v starosti med 40 in 50 let. Tudi analiza podatkov za vse območne službe pokaže na podobno sliko. Med brezposelnimi s I. stopnjo izobrazbe povsod prevladujejo brezposelni v starosti med 50 in 60 let (delež se giblje med 30 in 40 odstotki) ter tisti v starosti med 40 in 50 let (delež se giblje med 22 in 27 odstotki). Po spolu tako na ravni Slovenije kot v posameznih območnih enotah v tej skupini ni velikih razlik, med brezposelnimi s I. stopnjo izobrazbe je približno enako število moških in žensk. Lahko torej ugotovimo, da so prav starejši z nizko stopnjo izobrazbe oz. brez poklicne izobrazbe med najbolj ranljivimi na trgu dela. Pričakujemo lahko, da gre v tem primeru za ljudi, ki tudi ne bodo prav zelo motivirani, da bi se v tej starosti vključevali v nove oblike izobraževanj. Po drugi strani se nam pokaže spet ne tako majhna skupina brezposelnih, ki pa za razliko od že omenjenih starejših brezposelnih šele zares vstopajo na trg dela (18-30 let) oz. so sredi svojega najbolj aktivnega delovnega obdobje (30-40 let). Hkrati se kaže tudi rahel trend naraščanja števila mlajših brezposelnih (med 18 in 25 let) s I. stopnjo izobrazbe v obravnavanih letih. Gre za skupine brezposelnih, za katere bi bilo verjetno smiselno, da se jih usmeri v različne oblike (poklicnega in strokovnega) formalnega izobraževanja, ki jim bodo pomagale dvigniti njihovo izobrazbeno raven, kar jih bo naredilo bolj konkurenčne na trgu dela. Vendar pa bi morali biti ob tem zelo pozorni, da se jih ne bi vključevalo v programe, ki vključujejo sklope poklicne izobrazbe, za katere se že sedaj kaže, da ustvarjajo nove brezposelne. To, na kar moramo biti tudi še posebej pozorni, pa so podatki o ne zanemarljivem deležu brezposelnih, ki že imajo IV. oz. V. stopnjo izobrazbe. V prvi polovici leta 2009 je bilo npr. povprečno registrirano brezposelnih s IV. stopnjo izobrazbe (srednje poklicno izobraževanje) 19.568 (24,23 odstotkov), tistih s V. stopnjo izobrazbe (gimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno tehnično izobraževanje oz. drugo strokovno izobraževanje) 20.223 (25,04 odstotka). Tudi za vse območne službe je značilno, da se z višanjem stopnje izobrazbe, kar se pri IV. stopnji izobrazbe že pokaže, zmanjšuje število starejših brezposelnih v starosti več kot 60 let, med 50 in 60 let (deleži med 25 in 37 odstotkov), deleži brezposelnih s IV. stopnjo izobrazbe v starosti med 40 in 50 let se gibljejo med 21 in 25 odstotkov, povečevati se pričnejo deleži brezposelnih v starosti med 30 in 40 let (deleži se gibljejo med 17 in 20 odstotkov), prav tako pa tudi deleži mlajših brezposelnih (skupaj med 18 in 30 leti), ki se gibljejo med 19 in 30 odstotkov. Pri tem velja še posebej opozoriti na območno službo Velenje, ki ima med brezposelnimi s IV. stopnjo izobrazbe kar 30,89 odstotkov starih med 18 in 30 let, območno službo Trbovlje, ki ima takšnih 27,57 odstotkov, območno službo Ptuj s 28,64 odstotkov, območno službo Murska Sobota, ki ima takšnih brezposelnih 27,8 odstotkov. Glede na prejšnje stopnje, se pri V. stopnji izobrazbe podatki še veliko bolj prevesijo na stran večjega števila brezposelnih v nižjih starostnih skupinah. Z izjemo območne službe Koper (27,14 odstotkov), Kranj (29,83 odstotkov) in Ljubljana (22,93 odstotkov), ki imajo tudi med brezposelnimi s V. stopnjo izobrazbe še velik delež brezposelnih v starosti med 50 in 60 let, se prav v vseh drugih območnih službah največ brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe nahaja v starostni skupini med 25 in 30 let. Deleži se gibljejo med 20 in 28 odstotki. Ko razmišljamo o tem, kako lahko z morebitno izobraževalno dejavnostjo pomagamo pri izboljševanju položaja na trgu dela tistim brezposelnim, ki že imajo poklicno in strokovno izobrazbo bodisi na nižjih ali na višjih ravneh, bodo rešitve, ki jih bomo iskali, morale biti drugačne kot bo to pri brezposelnih, ki so še brez poklicne izobrazbe. Ob pripravi njihovih izobraževalnih načrtov je potrebno dobro premisliti o ustreznih izobraževalnih programih, ta^ premislek pa ne sme biti odvisen zgolj od trenutne programske ponudbe v regiji. Če bomo brezposelne, ki že imajo IV. poklicno izobrazbo npr. vključevali v izobraževalne programe V. stopnje ekonomski tehnik, že sedaj pa vemo, da je med brezposelnimi največ tistih, ki prihajajo v brezposelnost iz omenjenega sklopa poklicne izobrazbe, ne bomo zares prispevali k razrešitvi problematike te ciljne skupine brezposelnih, saj čez nekaj let, kljub višji ravni izobrazbe, ne bodo zaposljivi. Ker gre za mlajše ljudi, bi jih bilo smiselno vključevati v za mlade perspektivne in atraktivne poklice, kot so npr. poklici s področja računalništva, sodobnih multimedijskih tehnologij, ter raznovrstnih sodobnih naravoslovnih poklicev idr. Analiza brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe po spolu pa pokaže še na en preobrat, ki ga zasledimo tako pri analizi podatkov na ravni Slovenije, kot na ravni območnih enot, za razliko od razmerja med spoloma pri brezposelnih s I. in IV. stopnjo izobrazbe, kjer je bilo več moških kot žensk, je med brezposelnimi s V. stopnjo izobrazbe prav v vseh območnih službah več žensk kot moških. Še posebej izstopa območna služba Ptuj, kjer je žensk kar 63,10 odstotkov, podobno je v območni službi Celje, kjer je žensk 60,31 odstotkov. Pri analizi brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe se nam torej še posebej v omenjenih območnih službah močno izriše ciljna skupina žensk z že doseženo V. stopnjo izobrazbe, med katerimi prevladujejo mlade (v starosti od 18 do 25 let). Med njimi lahko pričakujemo veliko takšnih, ki še iščejo prvo zaposlitev ali pa že imajo nekaj delovne dobe in delovnih izkušenj, a še vedno ne veliko, ter tistih v starosti med 25 in 30 let, za katere se lahko pričakuje, da bo med njimi veliko tistih, ki imajo majhne otroke. Izrišejo se tudi regije oz. območja, ki z vidika zaposlovanja mladih, tudi tistih, ki že imajo V. stopnjo izobrazbe očitno niso perspektivne. Prav z vidika starostnih skupin mladih do 30 let, tu še posebej izstopajo območna služba Murska Sobota, kjer je med vsemi brezposelnimi, ki že imajo V. stopnjo izobrazbe kar 69,36 odstotkov mladih v starosti do 30 let. Podobno velja za območno službo Velenje (66,95 odstotkov), območno službo Trbovlje (67,57 odstotkov), območno službo Ptuj (70,07 odstotkov), območna služba Celje (65,04 odstotkov). Opozoriti velja tudi na podatke o deležih brezposelnih, ki že imajo VII. in VIII. raven izobrazbe. Gre za visoko izobražene ljudi, ki pa temu navkljub ostajajo zunaj zaposlitve. Trend zniževanja starosti ob zviševanju dosežene ravni izobrazbe, ki smo mu že ves čas sledili, se pri brezposelnih s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe namreč še okrepi. Med brezposelnimi s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe je največ mladih v starosti med 25 do 30 let, tem pa sledijo brezposelni v starosti med 30 do 40 let. Podatki očitno pokažejo na problematiko pridobivanja prve zaposlitve diplomantov z visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo. Gre za visoko izobražene ljudi, ki pa temu navkljub ostajajo zunaj zaposlitve. Analiza po območnih službah pokaže na nekatere specifike v posameznih območnih službah. Tako npr. za območno službo Koper (25,48 odstotkov), območno službo Kranj (23,37 odstotkov), območno službo Ljubljana (29,19 odstotkov), območno službo Maribor (22,9 odstotkov) velja, da imajo tudi med brezposelnimi z najvišjimi ravnmi izobrazbe več kot 20 odstotkov takšnih, ki sodijo v starostne razrede skupaj med 40 in 60 let. V teh območnih službah se torej v skupini brezposelnih s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe kažejo dve večji skupini brezposelnih glede na starost, mladi, za katere lahko predvidevamo, da gre pri njih za iskanje prve zaposlitve oz. nove zaposlitve potem ko so verjetno izgubili tisto, ki so jo že imeli najverjetneje za določen čas, in skupino brezposelnih, ki so brez zaposlitve v svoji najbolj aktivni delovni dobi (v starosti med 40 in 60 let). Tako na ravni Slovenije kot v prav vseh območnih službah med brezposelnimi s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe izrazito prevladujejo ženske. Še najbolj pa po tem izstopajo območna služba Nova Gorica (70,20 odstotkov), območna služba Sevnica (70,55 odstotkov), območna služba Velenje (71,79 odstotkov). Morda je razlog v tem, da je med brezposelnimi z VII. in VIII. ravnjo izobrazbe več brezposelnih, ki prihajajo iz vsebinskih področij, za katera se izobražujejo bolj ženske kot moški (npr. več družboslovnih in manj naravoslovno tehničnih smeri). Drugi razlog, ki bi ga tudi kazalo podrobneje proučiti, pa se morda skriva v tem, da se ženske v tem obdobju pogosto odločajo za otroke, med ženskami v tej starostni skupini so matere z majhnimi otroki in možno je, da bi bile zaradi različnih vlog, ki bi jih v tem obdobju morale opravljati, med katerimi je najbolj intenzivna prav omenjena, med bolj rizičnimi skupinami na trgu dela. V tem primeru je obravnavano problematiko verjetno težko razreševati z izobraževanjem, gre namreč za osebe, ki že imajo visoke stopnje izobrazbe, pač pa bi morali bolj iskati spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo brezposelne z obravnavnih skupin. Z vidika izobraževanja bi bilo morda potrebno v tem primeru razmišljati o tem, kako tiste, ki že imajo visoko raven izobrazbe, nimajo pa še prav nobenih delovnih izkušenj, vključiti v oblike izobraževanj, ki bi potekale pri delodajalcih, na delovnih mestih, tako da bi si s pomočjo nekaterih oblik praktičnih izobraževanj oz. spopolnjevanj lahko pridobili vsaj minimalne delovne izkušnje, ki bi jih naredile bolj konkurenčne na trgu dela. Gibanje povprečno registrirane brezposelnosti po skupinah poklicne izobrazbe Iz prikazanih podatkov glede na število in deleže brezposelnih po posameznih skupinah izobrazbe najbolj izstopata dva podatka in sicer deleži brezposelnih med »ekonomisti in sorodnimi poklici« (6833 oz. 8,46 odstotkov brezposelnih za obdobje januar-junij 2009) ter »trgovinci« (5836 oz. 7,22 odstotkov za obdobje januar-junij 2009). Enake podatke pokaže tudi analiza za prav vse območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, za vse je značilno, da se med brezposelnimi pojavlja največji delež tistih, ki se po poklicni izobrazbi uvrščajo med »trgovince« in »ekonomske oz. sorodne poklice«. Delež je tu visok in se giblje med 5 in 10 odstotki. Zanimivo je, da v obravnavanih letih narašča tudi število in delež brezposelnih med poklici »za gostinstvo in turizem« (2007: 2767 oz. 3,88 odstotkov; 2008: 2501 oz 3,95 odstotkov; 2009: 3324 oz. 4,11 odstotkov). Takšna slika velja za kar 11 od 12 območnih enot, delež brezposelnih v tem sklopu pa se v območnih službah giblje med 3 in 5 odstotki. V sklopu Kovinarstvo in strojništvo na ravni Slovenije izstopata podatka pri »obdelovalcih kovin« (2009: 3375, 4,18 odstotkov) ter »mehanikih in strojnikih« (2009: 3775 oz. 4,67 odstotkov). Izstopajo še podatki v sklopu »predelava tekstila, kož, usnja in krzna pri »izdelovalcih oblačil« (2009: 2795 oz. 3,46 odstotkov). Omeniti velja še sklope izobrazbe, pri katerih deleži brezposelnih sicer niso med ekstremno visokimi, pa vendarle kažejo na morebitne trende, na katere moramo biti še posebej pozorni tudi, ko analiziramo podatke o brezposelnih na ravni območnih služb, ki bolj pokažejo na problematiko v regijah. Omeniti velja predvsem naslednje: »pridelovalce rastlin« (2009: 1677 oz. 2,08 odstotkov), »lesarje« (2009: 1713 oz. 2,12 odstotkov), »elektrikarje« (2009: 2351 oz 2,91 odstotkov), »gradbenike« (2009: 1972 oz. 2,44 odstotkov), »administratorje in sorodne« (2009: 2217 oz. 2,74 odstotkov). Iz teh podatkov sicer ni razvidno za katere stopnje poklicne izobrazbe gre, vsekakor pa so podatki pomembno opozorilo, da je na trgu dela očitno povpraševanje po tovrstnih poklicih v tem trenutku manjše od ponudbe. Zanimivo bo s tega vidika pogledati rezultate analize izobraževalne ponudbe, ko gre za izobraževanje odraslih. Podatki o brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe bi nas namreč že lahko navajali k premisleku, da v tem trenutku ne bi bilo smiselno brezposelnih, ki jim želimo dvigovati raven izobrazbe, v prevelikem številu usmerjati v poklice s področja trgovine in ekonomije, saj bodo morda čez nekaj let, višji izobrazbi navkljub, še vedno med brezposelnimi. NAPOVEDI O POTREBAH PO ZNANJIH OZ. RAVNEH IZOBRAZBE ZA RAZLIČNA DELOVNA MESTA V PRIHODNJE V nadaljevanju študije smo prikazali nekatere napovedi o potrebah po znanjih oz. predvidevanja glede potrebnih ravni izobrazbe za različna delovna mesta v prihodnosti. Povzeli smo nekatere projekcije, ki so jih v letih 2000-2009 pripravili strokovnjaki v mednarodni organizaciji CEDEFOP. Za namene naše študije povzemamo naslednje UGOTOVITVE: Predvidevanja o gibanju zaposlenosti po dejavnostih in skupinah poklicev Po predvidevanjih o gibanju zaposlenosti po dejavnostih naj bi se število delovnih mest v Evropi v primarnem sektorju do leta 2015 zmanjšalo na 9,6 milijona, kar kaže na neto zmanjšanje delovnih mest za skoraj 2,3 milijone. Delež tega širšega sektorja kaže v letu 2015 glede na leto 2006 zmanjšanje iz 5,7 odstotkov na 4,3 odstotke. Na področju kmetijstva in ribištva projekcije o številu delovnih mest do leta 2015 kažejo velik upad, tako naj bi bilo število tovrstnih delovnih mest v letu 2015 manjše skoraj za polovico (6 milijonov delovnih mest). Poklici za neindustrijski način dela (obrtniki in podobni) naj bi v letu 2006 imeli še 29 milijonov delovnih mest, vendar predvidevanja do 2015 kažejo na zmanjšanje števila delovnih mest, kar naj bi bila po eni strani posledica upadanja zaposlovanja v predelovalnem sektorju, hkrati pa tudi posledica vpliva novih tehnologij, ki vedno pogosteje nadomeščajo tradicionalno obrtniško delo. Kot kažejo podatki za EU 25, je število uradnikov očitno doseglo vrh v letu 2000, sedaj pa projekcije kažejo manjše zmanjševanje, čeprav naj bi bilo do leta 2015 več kot 22 milijonov ljudi še vedno zaposlenih na tovrstnih delovnih mestih. Zaposlovanje upravljavcev strojev in naprav naj bi skladno z napovedmi do leta 2015 ostalo stabilno, okrog 17 do 18 milijonov delovnih mest. Za razliko od že omenjenih skupin poklicev, pa podatki za nekatere skupine poklicev v drugih dejavnostih kažejo močne pozitivne trende, ki naj bi se ohranili do leta 2015. V to kategorij sodijo tehniki, strokovnjaki in njim sorodni poklici. Podobno velja za menedžerje v skupini zakonodajalcev, visokih uradnikov in menedžerjev. Predvidevanja za Slovenijo v večini primerov potrjujejo že prikazane trende sprememb v glavnih skupinah poklicev, za EU 25. Opozoriti pa velja na odstopanje pri skupini 5, ki predstavlja skupino poklicev za storitve, podajalce ipd. Medtem, ko se na evropski ravni za to skupino poklicev do leta 2015 predvideva sicer zmeren, a vendar pozitiven trend rasti, pa so predvidevanja za Slovenijo, kot kažejo deleži rasti, v tem primeru negativna (-5,8 odstotni delež). Ta predvidevanja so skladna s podatki, ki smo jih prikazali ob analizi značilnosti brezposelnih v Sloveniji, glede na sklope poklicne izobrazbe, iz katerih prihajajo, kjer se je prav sklop poklicne izobrazbe »trgovincev« skupaj s poklicnim sklopom »ekonomistov« pokazal kot tisti, kamor se uvršča največje število brezposelnih. Očitno je, da smo tudi s pomočjo izobraževanja ta področja v preteklih letih precej »nasičili« in je v tem trenutku na trgu dela večje število kadrov iz teh skupin poklicev, kot jih je trg sposoben absorbirati. S tega vidika velja upoštevati pravkar prikazane napovedi za Slovenijo, ki kažejo tem poklicnim sklopom negativno rast delovnih mest v prihodnje. Sicer pa se za Slovenijo najvišji deleži rasti kažejo pri skupinah poklicev, ki predstavljajo najvišje usposobljene kadre (strokovnjaki - 39,7 odstotkov, menedžerji - 29,8 odstotkov, tehniki - 26,1 odstotkov), tudi na drugi strani pa je po predvidevanjih izkazan 13,3 odstotni delež rasti v skupini poklicev za preprosta dela. Povsem enak trend kot na evropski ravni se kaže pri upadu deležev rasti v skupini uradnikov (-25 odstotkov) ter skupini poklicev s področja kmetijstva, ribištva (-35 odstotkov) Predvidevanja o zahtevanih ravneh izobrazbe Projekcije o zahtevanih ravneh izobrazbe, ki izhajajo iz doslej prikazanih projekcij o spremembah v dejavnostih in poklicih, pokažejo na potrebo po splošnem zviševanju ravni izobrazbe v prihodnosti. V času, ko so se projekcije pripravljale, je bilo izračunano predvideno povečanje za kar 12,5 milijonov delovnih mest na najvišjih kvalifikacijskih ravneh (ISCED 5 in 6) in še 9,5 milijona delovnih mest na srednjih ravneh izobrazbene zahtevnosti (ISCED 3 in 4). Hkrati pa so projekcije pokazale na zmanjšanje števila delovnih mest z nižjimi ravnmi kvalifikacij oz. brez formalnih kvalifikacij, za 8,5 milijona delovnih mest. PREDLOGI/PRIPOROČILA, kako upoštevati kako upoštevati predvidevanja o rasti delovnih mest glede na skupine poklicev in stopnje izobrazbe pri vključevanju brezposelnih v izobraževanje in pri razvoju izobraževalne ponudbe zanje: ❖ Analiza nekaterih predvidevanj o zaposlenosti po glavnih skupinah poklicev in zahtevani stopnji izobrazbe, ki so bile opravljene v evropskem prostoru, za namene naše študije pokaže na pomemben podatek, da se predvideva zviševanje izobrazbenih ravni tudi pri poklicih za preprosta dela, kjer projekcije kažejo na potrebo po večjem številu delovne sile s srednjo ravnjo izobrazbe. Na drugi strani pa se pri poklicih kot so tehniki in drugi strokovnjaki, povečuje zviševanje potreb po visoki izobrazbi. ❖ Če imamo ob analizi teh podatkov v mislih ugotovitve o značilnostih brezposelnih v Sloveniji glede na stopnjo izobrazbe, lahko le potrdimo sklepanja, da je potrebno prizadevanja usmeriti v to, da bi čim prej zmanjšali število brezposelnih brez izobrazbe oz. s I. stopnjo izobrazbe. Ti so že sedaj ranljiva ciljna skupina na trgu dela, še težje pa bodo zaposljivi v prihodnje. Po drugi strani pa je potrebno številno ciljno skupino brezposelnih, ki že imajo V. stopnjo izobrazbe, usmerjati v izobraževanje za pridobivanje višje izobrazbe, še najbolj se tu kažejo perspektivni tehnični in drugi strokovni poklici ter poklici s področja storitev. Ugotovitve o tem, koliko takšnim trendom v Sloveniji sledi tudi izobraževalna ponudba, pa bomo pokazali v nadaljevanju. ❖ Hkrati pa so prav za reševanje problematike ciljnih skupin brezposelnih z nižjimi ravnmi izobrazbe, pomembni podatki o tem, da bodo tudi v prihodnje še perspektivna delovna mesta nižje stopnje zahtevnosti v nekaterih poklicih, kot so npr. servisni delavci, elementarni poklici. Tej skupini brezposelnih bi bilo tako potrebno zviševati raven izobrazbe vsaj do IV. stopnje, seveda ob pozornem usmerjanju v poklice, ki se za prihodnost še kažejo kot perspektivni. Po drugi strani, pa se na tem mestu spomnimo na podatke o večanju števila brezposelnih z že doseženo V. stopnjo izobrazbe, pa tudi s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe. Za primere, ko bomo za te ciljne skupine brezposelnih s pomočjo izobraževanja iskali ustrezne možnosti prekvalifikacij v druge poklice, so pomembne napovedi o potrebah v tehničnih in drugih strokovnih poklicih. PREGLED UKREPOV, POVEZANIH Z USMERJANJEM BREZPOSELNIH IN Z BREZPOSELNOSTJO OGROŽENIH V IZOBRAŽEVANJE IN SPOPOLNJEVANJE V tem sklopu smo opravili analizo najpomembnejših usmeritev in ukrepov, ki so bili v zadnjem času v Sloveniji sprejeti z namenom, da bi spodbujali, usmerjali ali celo zahtevali, da se brezposelni izobražujejo in spopolnjujejo. Analizirali smo: kako se v obravnavane ukrepe umeščajo programi izobraževanja in usposabljanja brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih ter katere vrste programov in katere ciljne skupine podpirajo; obravnavane ukrepe smo presojali z vidika regionalne razpršenosti in usklajenosti izobraževalne ponudbe ter z vidika spodbud za razvoj ustrezne programske ponudbe za brezposelne in z brezposelnostjo ogrožene; zanimalo nas je tudi, kako se v obravnavane ukrepe vključujejo podporni ukrepi za usmerjanje brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih v izobraževanje. Preden povzamemo temeljne ugotovite, si poglejmo preglednico, ki povzema ugotovitve pri posameznih ukrepih: Preglednica 46: Povzetek ugotovitev pri posameznih ukrepih Ukrep Vrste programov, ki jih dokument/ukrep podpira Ciljne skupine brezposelnih in z brezposelnostjo Presoja ukrepa z vidika regionalne razpršenosti Presoja ukrepa z vidika spodbud za razvoj ustrezne Presoja ukrepa z vidika vključevanja podpornih ukrepov za ogroženih, ki jih ukrep podpira programske ponudbe usmerjanje v izobraževanje Zakon o delnem povračilu nadomestila plač neformalni programi poklicnega oziroma strokovnega usposabljanja, spopolnjevanja, dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije, pridobivanje NPK programi, ki podpirajo razvoj kompetenc z brezposelnostjo ogroženi zaposleni območje celotne Slovenije spodbujanje razvoja programov na območjih z večjo brezposelnostjo vpliv na nastajanje novih programov vpliv na število izvedb posameznega programa vpliv na razmeščanje izvedb programov po regijah vpliv na razvoj ponudbe za najbolj ogrožene skupine brezposelnih ni posebnih podpornih ukrepov Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2009/2010 formalni programi za pridobitev splošne ali poklicne strokovne izobrazbe program PUM brezposelni brezposelni z zdravstvenimi omejitvami presežni delavci brezposelni iz suficitarnih poklicev brezposelni mladi do 25 let (program PUM) območje celotne Slovenije, odvisnost od razvitosti mreže formalnega izobraževanja ni vpliva, gre za že razvite programe informiranje in motiviranje brezposelnih pred vključitvijo v izobraževanje poklicno in drugo svetovanje pred vključitvijo v izobraževanje vključitev v ukrepe APZ pred in med izobraževanjem Ukrep Vrste programov, ki jih dokument/ukrep podpira Ciljne skupine brezposelnih in z brezposelnostjo Presoja ukrepa z vidika regionalne razpršenosti Presoja ukrepa z vidika spodbud za razvoj ustrezne Presoja ukrepa z vidika vključevanja podpornih ukrepov za ogroženih, ki jih ukrep podpira programske ponudbe usmerjanje v izobraževanje Znanje uresničuje sanje jezikovni in računalniški programi priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije z brezposelnostjo ogroženi zaposleni z največ V. stopnjo izobrazbe območje celotne Slovenije ni spodbud za razvoj nove programske ponudbe, ker gre za vključevanje v obstoječe programe, morebitni vpliv zgolj na nastajanje novih programov za priprave na NPK ni posebnih podpornih ukrepov Program usposabljanja na delovnem mestu 2009/2010 neformalni programi usposabljanja na delovnem mestu brezposelni - manj izobraženi ženske iskalci prve zaposlitve močna regionalna komponenta (predvsem območje z večjo stopnjo brezposelnosti A, B, C) spodbuda za razvoj nove programske ponudbe v podjetjih, vendar bolj praktično usmerjenih programov vpliv na usposabljanje delodajalcev za pripravo programov mentorstvo za brezposelnemu Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov - Absolvent aktiviraj se! neformalni programi usposabljanja na delovnem mestu (program je individualiziran, prilago-jen posameznemu študentu) absolventi (prednost imajo ženske, invalidi) mladi diplomanti (prednost imajo ženske, invalidi) območje celotne Slovenije spodbuda razvoju novih programov, vendar gre za individualizirane programe, ki so teže prenosljivi na druge ni posebnih podpornih ukrepov Ukrep Vrste programov, ki jih dokument/ukrep podpira Ciljne skupine brezposelnih in z brezposelnostjo Presoja ukrepa z vidika regionalne razpršenosti Presoja ukrepa z vidika spodbud za razvoj ustrezne Presoja ukrepa z vidika vključevanja podpornih ukrepov za ogroženih, ki jih ukrep podpira programske ponudbe usmerjanje v izobraževanje Spodbujanje zaposlovanja trajno brezposelnih oseb 2009/2010 neformalni strokovni programi uvajanja v delo dolgotrajno brezposelni (zaposliti 1000 ljudi, od tega 60 odstotkov žensk) največji del sredstev za območne službe Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Celje, Velenje spodbujanje nastanka kratkih neformalnih praktičnih programov, prilagojenih posameznim podjetjem usposabljanje je pogoj za zaposlitev Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja za večjo zaposljivost 2009 -2010 neformalni programi usposabljanja z brezposelnostjo ogroženi zaposleni v mikro in majhnih podjetjih območje celotne Slovenije spodbujanje nastanka neformalnih programov, prilagojenih posameznim podjetjem ni posebnih podpornih ukrepov Oddaja javnega naročila za izbor izvajalcev za izvajanje aktivnosti Institucionalno usposabljanje in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije neformalni splošni in poklicni programi usposabljanja neformalni programi priprave na NPK z brezposelnostjo ogroženi brezposelni območje celotne Slovenije ni spodbud za razvoj nove programske ponudbe, ker gre za izbor že razvitih programov ni posebnih podpornih ukrepov Javno povabilo delodajalcem za izvedbo programov usposabljanja na delovnem mestu 2009/2010 neformalni, manj zahtevni programi usposabljanja z delom (programi priučevanja) brezposelni (prednost imajo ženske, invalidi) območje celotne Slovenije (prednost imajo področja z večjo brezposelnostjo) spodbujanje nastanka kratkih neformalnih praktičnih programov, prilagojenih posameznim podjetjem ni posebnih podpornih ukrepov Ukrep Vrste programov, ki jih dokument/ukrep podpira Ciljne skupine brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih, ki jih ukrep podpira Presoja ukrepa z vidika regionalne razpršenosti Presoja ukrepa z vidika spodbud za razvoj ustrezne programske ponudbe Presoja ukrepa z vidika vključevanja podpornih ukrepov za usmerjanje v izobraževanje Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 formalni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja do V. stopnje brezposelni brez splošne ali poklicne oziroma strokovne izobrazbe, stari med 25 in 64 let območje celotne Slovenije ni spodbud za razvoj nove programske ponudbe ni posebnih podpornih ukrepov Javni razpis za sofinanciranje izobraževalnih programov projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) in programov za zviševanje splošne računalniške ravni pismenosti v letih 2008, 2009 in 2010 formalni programi: PUM - projektno delo, UŽU - pridobivanje temeljnih spretnosti, povezanih s pismenostjo, IKT -pridobivanje računalniške pismenosti PUM: brezposelni med 16. in 25. letom, ki so opustili šolanje UŽU: manj izobražene brezposelne osebe, posebej s podeželja, osebe s posebnimi potrebami, z brezposelnostjo ogroženi z nižjimi poklicnimi kvalifikacijami , stari med 25 in 64 let območje celotne Slovenije ni spodbud za razvoj nove programske ponudbe ni posebnih podpornih ukrepov Umeščanje programov izobraževanja in usposabljanja brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih v politiko reševanja problematike brezposelnosti Povedali smo že, da je izobraževanje in spopolnjevanje eden izmed izredno izpostavljenih ukrepov, ki so predvideni za aktivno poseganje na trg dela. Gre za spodbujanje tako formalnega kot neformalnega izobraževanja, podporo izobraževanju in usposabljanju v izobraževalnih organizacijah, na delovnem mestu in v posebnih programih ter za podporo izobraževanja in usposabljanja za brezposelne. Dodatno izobraževanje je predvideno kot ukrep tako pri manj izobraženih kot pri tistih, ki izobrazbo imajo. Ukrepi so dobro strukturirani glede na gibanja, ki jih je mogoče zaznati na trgu dela - tako so namenjeni tako tistim, ki so tradicionalno bolj ogroženi (manj izobraženi, starejši...) kot tistim, ki se na novo pojavljajo kot problem na trgu dela, npr. mladi diplomanti. Z vidika ocenjevanja udejanjanje politike reševanja problematike brezposelnosti s pomočjo vlaganja v več in v dodatno znanje, je nedvoumno mogoče oceniti, da gre za celovito, dolgoročno naravnano in primerno strukturirano strategijo. To pa, kar iz teh dokumentov ni zadosti razvidno je, ali so zagotovljeni zadostni in primerni mehanizmi, ki zagotavljajo učinkovitost ter primernost vlaganj v izobraževanje. Izobraževanje je lahko močan vzvod za reševanje problemov brezposelnosti, a ima vseeno omejene možnosti - če ni novih delovnih mest, če ni možnosti zaposlovanja, potem tudi vlaganje v izobraževanje ni zadosti učinkovito. Ni tudi skrivnost, da je izobraževanje marsikdaj svojevrstna varovalka, ki mlade, brezposelne in z brezposelnostjo ogrožene za nekaj časa »umakne« z odprtega trga dela, četudi se nam kasneje kot problem ponovno pojavijo v taki ali drugačni obliki. Namen proučevanja te študije ni to vprašanje, ob tako celovitem in denarno zahtevnem programu pa se zdi vseeno umestno opozoriti tudi na to dimenzijo. Vrste programov, ki jih podpirajo obravnavani dokumenti/ukrepi V obravnavanih dokumentih oz. ukrepih smo analizirali programe z vidika vrste oz vsebin programov in z vidika njihove formalnosti oz. javne veljavnosti. Kar se tiče vrst programa, osnovno delitev opredeljujejo že ukrepi Kataloga aktivne politike zaposlovanja, ki te ukrepe delijo na več skupin, skoraj v vsaki skupini pa je mogoče zaslediti več različnih programov izobraževanja oz. usposabljanja. Prva je skupina programov, ki sodijo v sklop ukrepov SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE. Tu najdemo različne neformalne programe, ki so namenjeni usposabljanju za aktivno delovanje na trgu dela, za spoznavanje pravic brezposelnih, za razvijanje sposobnosti aktivnega iskanja zaposlitve in komuniciranja z delodajalci. Tako je v aktivnosti Poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje in motiviranje t.i. podporni program v pomoč pri načrtovanju rednega, izrednega ali dopolnilnega izobraževanja (delovanje centrov CIPS). V aktivnosti Pomoč pri iskanju zaposlitve gre za delavnice kot so Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, Poklicno in zaposlitveno informiranje in svetovanje oseb v postopku izgubljanja zaposlitve, različni programi Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU) in klubi za iskanje zaposlitve. Ta sklop programov se zdi zelo pomemben zato, ker smo v podrobni obravnavi različnih ukrepov ugotovili, da zelo malo ukrepov ali programov vsebuje pristope za spodbujanje in usmerjanje brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih v izobraževanje. Res je, da ukrep sam po sebi predstavlja spodbudo - brezposelnemu npr. omogočeno brezplačno izobraževanje, v nekaterih primerih dobi v tem času tudi plačo ali štipendijo. Kljub temu pa ne gre prezreti, da gre povečini za ljudi z zelo nizko motivacijo za izobraževanje in da bi bila učinkovitost izobraževanja vsekakor večja, če bi bili zagotovljeni tudi različni podporni ukrepi. Ni namreč dovolj, da ljudi samo vključimo v izobraževanje, pomembno je, da ga tudi uspešno zaključijo. Zato je ta sklop programov, ki so vključeni v ta ukrep, zelo pomemben; pomembno je tudi, komu so ti programi dostopni. V tej skupini programov smo posebej analizirali spodbujanje izvajanja programov UŽU, ki so prav gotovo zelo pomembna dopolnitev programske ponudbe za brezposelne in z brezposelnostjo ogroženih, čeprav ne dajejo nobene formalne izobrazbe. So pa lahko pomemben vzvod za nadaljnje izobraževanje in za pridobivanje kompetenc za bolj aktivno delovanje na trgu dela. V drugem ukrepu, poimenovanem USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE, je že iz naslova jasno, da ta vsebuje celo vrsto programov, tako formalnih kot neformalnih. V tem sklopu so zanimivi tudi predvideni programi krožnega zaposlovanja (izmenjava dela in usposabljanja zaposlenih) in mentorskih shem, ki naj bi prispevale k pretoku znanja v podjetjih, vendar se še ne izpeljujejo. V tem sklopu najdemo veliko ukrepov, ki spodbujajo izvajanje formalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja na različnih ravneh, priprav na NPK, pa tudi neformalne programe. Ponudba je torej raznovrstna in za različne ciljne skupine. V nadaljevanju te študije smo pod drobnogled vzeli prav programe iz tega sklopa - kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa je treba biti kljub zadovoljstvu z raznovrstnostjo programov pozoren na čisto konkretne programe, v katere se usmerjajo brezposelni, da ne bi s tem povzročali dodatnih problemov na trgu dela. V tretjem ukrepu SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA najdemo take programe kot so Pomoč pri samozaposlitvi, Delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki zajema tudi obvezno usposabljanje in Usposabljanje zaposlenih, ki so napoteni na začasno čakanje na delo. V četrtem ukrepu so zajeti PROGRAMI ZA POVEČANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI. Med njimi kaže omeniti programe za usposabljanje za učinkovito vključevanje invalidov in drugih funkcionalno oviranih oseb na trg dela in spodbujanje njihovih enakih možnosti in socialne vključenosti, nadalje programe spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb in programe za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Ta pregled pokaže, da gre za celovit zajem raznovrstnih programov - od programov splošnega do poklicnega izobraževanja na vseh ravneh (do višjega strokovnega izobraževanja), od formalnih, šolskih do neformalnih programov, zajeti so različni programi usposabljanja z delom. Mogoče je nekoliko skromnejša le zajetost programov, ki so namenjeni razvoju in krepitvi posameznika. Tudi z vidika formaliziranosti programov so možnosti dovolj raznovrstne. Tako so vključeni formalni javno-veljavni programi, ki omogočajo pridobitev poklicne ali strokovne izobrazbe, kar je prav gotovo pomembno za tisti del brezposelnih ali z brezposelnostjo ogroženih, ki so še relativno mladi in imajo pred seboj še dolgo delovno dobo. Tu gre verjetno za najbolj celovite rešitve, seveda, če gre za vsebinski izbor takih programov, ki so perspektivni z vidika predvidenih dolgoročnih gibanj na trgu dela. Bilo pa bi kratkovidno, če ob tem ne bi bili na razpolago tudi neformalni programi, saj je v nekaterih primerih potrebno »dodajati« le nekaj drugega ali specializiranega znanja. Čeprav neposrednih učinkov na zaposlovanje ni mogoče izmeriti, so prav tako pomembni tudi splošni neformalni programi, pa naj gre za dvigovanje različnih vrst pismenosti ali odpravljanje psihosocialnih težav ljudi, ki se znajdejo v stiski. Programska ponudba vse te možnosti odpira. Načeloma lahko pohvalimo tudi dejstvo, da ukrepi spodbujajo nastajanje izobraževalnih programov oz. programov spopolnjevanja v podjetjih; podpira se nastajanje programov za usposabljanje za povsem konkretna delovna mesta. S tem se krepi tudi izobraževalna vloga podjetij. Vseeno pa kaže v nekaterih primerih izreči zadržek: nekateri tovrstni programi so predvideni tako »ohlapno« in tako poenostavljano, da dajejo slutiti, da pri njihovem izvajanju ne bo prav veliko izobraževalne dimenzije; odprta je možnost, da bo šlo pravzaprav za opravljanje dela, ki se bo poimenovalo kot usposabljanje na delovnem mestu. To se ne zdi prav posrečena rešitev - verjetno so tudi taki ukrepi potrebni, vprašanje pa je, če jih je treba poimenovati »usposabljanje«. Seveda pa na tem mestu le opozarjamo na to možnost - kaj se v resnici dogaja v praksi, lahko pove le evalvacija; morebiti so nas k takemu sklepanju navedle nekatere izjave stavkajočih delavcev v sredstvih javnega obveščanja, ki so navajali, da se formalno sicer izobražujejo, v resnici pa delajo. Drugi zadržek pa se nanaša na dejstvo, da razen v nekaterih velikih podjetjih izobraževalna vloga ni razvita; še tam, kjer je bila, so jo v začetku 90. let ukinili. Sprašujemo se lahko, kdo bo v takih podjetjih torej pripravljal programe usposabljanja in kakšna bo kakovost teh programov. Ciljne skupine brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih, ki jih podpirajo obravnavani dokumenti/ukrepi Obravnavani programi oz. ukrepi so pri zajetju ciljnih skupin, ki naj bi bile vključene v izobraževanje ali usposabljanje, zelo celoviti. Zelo dobro je razvidno, da se s programi izobraževanja in spopolnjevanja skuša doseči vse ciljne skupine, ki se na njem pojavljajo. Res je, da povečini srečamo »tradicionalne« skupine, vsaj če primerjamo ta pregled s stanjem, ko se je Slovenija prvič srečala z velikim številom brezposelnih. Vendar se trg dela danes v nekaterih segmentih obnaša drugače kot takrat, saj se zdaj v večji meri pojavljajo kot problemi na trgu tudi tisti, ki imajo strokovno izobrazbo, zlasti mladi. Z vidika programske ponudbe to pomeni pojav novih ciljnih skupin tudi za tovrstno izobraževanje - vsekakor je to spodbuda za razvoj novih programov, ki bodo prilagojeni potrebam novih ciljnih skupin. Če podrobneje pogledamo ciljne skupine, ki jih ukrepi obravnavajo, lahko najprej opazimo delitev na tri skupine: tiste, ki šele vstopajo na trg dela, zaposlene in brezposelne. V okviru teh skupin pa so izpostavljene še številne podskupine, npr.: Preglednica 47: Pregled ciljnih skupin, ki jih ukrepi obravnavajo mladi, še ne vključeni na zaposleni brezposelni trg dela mladi, ki šele prvič načrtujejo svojo poklicno in izobraževalno pot delavci v postopku izgubljanja zaposlitve manj izobražene brezposelne osebe, motivirane za pridobitev temeljnih spretnosti in novih znanj za izvajanje dejavnosti, ki jih omogoča podeželje tisti, ki izstopajo iz rednega izobraževanja zaposleni v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih z največ V. stopnjo izobrazbe brezposelne osebe, ki v vsakdanjih situacijah potrebujejo pomoč za bolj samostojno in kakovostno življenje (zajete so tudi odrasle osebe s posebnimi potrebami) študenti v absolventskem stažu, ki zaključujejo vsaj VII. raven izobrazbe oz. vsaj 2. bolonjsko stopnjo zaposleni v podjetjih, ki so upravičena do subvencij v skladu z Zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa brezposelni iz ranljivih ciljnih skupin: osebe, starejše od 50 let, mladi do dopolnjenega 25. leta starosti brez ali z nizko stopnjo izobrazbe, pripadniki romske skupnosti, bivši odvisniki, vključeni v programe rehabilitacije, bivši kaznjenci, migranti, begunci, druge ranljive skupine brezposelne osebe, mlajše od 26 let, ki so opustile šolanje osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem brezposelne osebe s poklicno oz. strokovno izobrazbo, na področju katere ne morejo dobiti zaposlitve in so pri ZRSZ prijavljeni več kot 6 mesecev, s poudarkom na odpravljanju regionalnih strukturnih neskladij na trgu dela zaposleni v mikro in malih podjetjih brezposelni, predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe, brez delovnih izkušenj in tisti s suficitarnimi poklici brezposelne osebe brez poklicne oz. strokovne izobrazbe brezposelni osebe, ki načrtujejo novo poklicno pot ali iščejo novo zaposlitev manj izobražene brezposelne osebe, ki želijo nadaljevati šolanje invalidi in druge funkcionalno ovirane osebe dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene v evidencah Zavoda več kot 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih brezposelne osebe z zdravstvenimi omejitvami Vsekakor bi vsaj na ravni ukrepov (torej ne njihovega izvajanja, tega v tem primeru nismo analizirali) lahko ocenili, da gre za zares dobro strukturiranost ukrepov z vidika raznovrstnosti ciljnih skupin. Presoja ukrepov z vidika regionalne razpršenosti in usklajenosti izobraževalne ponudbe za brezposelne in z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih: Obravnavani ukrepi so nas z vidika tega kriterija celo nekoliko presenetili, saj smo, po praksi iz preteklosti, pričakovali, da bodo bolj kot so, usmerjeni v tradicionalno bolj ogrožena območja. V resnici je nekaj ukrepov, kar je razvidno iz preglednice, usmerjenih v Prekmurje ali v območja z večjo stopnjo brezposelnosti, veliko pa jih zajema celotno državo. Če upoštevamo podatke, ki smo jih v zvezi z gibanji brezposelnosti analizirali v posebnem poglavju, je to tudi razumljivo - v tej krizi se kot kritična pojavljajo tudi območja, ki prej teh problemov niso poznala v večji meri (npr. Goriška). S tega vidika se zdi razmestitev ukrepov primerna. Je pa treba omeniti, da izvedbo programov poleg teh ukrepov omejuje ali omogoča tudi razpoložljiva mreža izvajalcev programov. To zlasti velja za javnoveljavne programe, ki morajo biti predhodno vpisani v razvid izvajalcev izobraževalnih programov. Analize kažejo, da se ta mreža razvija zelo stihijsko - za nekatere programe je mreža prav gotovo »prenasičena«, drugje izvajalcev primanjkuje. Res je, da Zavod za zaposlovanje lahko krije tudi potne stroške za brezposelnega, če v njegovem kraju ni ustreznega izobraževanja, vendar imajo take načelne možnosti velikokrat precej praktičnih pasti. Podrobneje se s tem ukvarjamo tudi v naslednjih poglavjih, kjer analiziramo posamezne vrste programov. Presoja ukrepa z vidika spodbud za razvoj ustrezne programske ponudbe za brezposelne in z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih Prav gotovo lahko rečemo, da so ukrepi pomembna spodbuda za razvoj programske ponudbe izobraževanja odraslih. Na eni strani podpirajo tako raznovrstne programe, da bi morale biti te informacije zanimive tako za izobraževalne organizacije, ki razvijajo raznovrstno programsko ponudbo (npr. ljudske univerze) kot tiste, ki so bolj specializirane samo za eno vrsto programov (npr. poklicne šole, računalniške šole ipd.). Na načelni ravni je mogoče reči, da so ukrepi dober pripomoček pri načrtovanju programske ponudbe, saj napovedujejo, kateri programi bodo v določenem srednjeročnem obdobju zanimivi za trg dela in večinoma tudi denarno podprti. Prav tako je iz pregleda ciljnih skupin mogoče dokaj natančno razbrati, komu naj bi bili programi namenjeni, posredno pa tudi na kakšni ravni zahtevnosti jih je treba pripraviti. Izvajalci izobraževanja odraslih vsaj na tem področju ne morejo reči, da izobraževalne potrebe niso znane in da zato ne morejo razvijati primernih programov. V tej zvezi pa bi vseeno kazalo opozoriti, da bi bilo primerno, da bi tudi pri podpori izobraževanju in usposabljanju, ki se odvija zunaj podjetij, upoštevali enak pristop in manjkrat vnaprej določali, kateri programi bodo izbrani. S tem se generira le obstoječa programska ponudba, izvajalcev se ne spodbuja, da bi pripravljali nove programe za nove ciljne skupine. Ne moremo se namreč znebiti občutka, da za potrebe brezposelnih prepočasi nastajajo novi programi, bolj usmerjeni prav v njihove potrebe. Pogrešamo pa tudi podporo razvoju kakšnih bolj izvirnih, že projektno naravnanih programov. Presoja ukrepa z vidika vključevanja podpornih ukrepov za usmerjanje brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih v izobraževanje Že pri obravnavi vrste programov smo omenili, da obstaja cel sklop programov, ki je namenjena prav podpori brezposelnih, tudi podpori vključevanju v izobraževanje. Omenili pa smo tudi, da bi kljub temu pričakovali, da bodo posamezni ukrepi vključevali več podpornih ukrepov za to, da bi se brezposelni vključevali v izobraževanje, pa tudi za to, da bi izobraževanje uspešno zaključili. V tem pogledu je zgleden Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2009/2010, ki ima celo paleto tovrstnih ukrepov. Seveda pa vseh drugih ukrepih tako obsežnih podpornih ukrepov ni mogoče predvidevati oz. izpeljevati, vsekakor pa bi se lahko kakšne izkušnje od tam prenesle tudi v druge ukrepe. PREDLOGI/PRIPOROČILA, v podporo nadaljnjemu razvoju ukrepov, povezanih z usmerjanjem brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih v izobraževanje in spopolnjevanje ter podporo njihovemu udejanjanju; ❖ Ob analizi ukrepov smo pohvalili dejstvo, da ukrepi spodbujajo nastajanje izobraževalnih programov oz. programov spopolnjevanja v podjetjih; V nekaterih primerih pa smo vendarle izrekli zadržek: nekateri tovrstni programi so predvideni tako »ohlapno« in tako poenostavljano, da dajejo slutiti, da pri njihovem izvajanju ne bo prav veliko izobraževalne dimenzije; odprta je možnost, da bo šlo pravzaprav za opravljanje dela, ki se bo poimenovalo kot usposabljanje na delovnem mestu. Ker gre za zelo pomemben vidik izobraževanja in usposabljanja brezposelnih, zato priporočamo sprotno strokovno spremljanje in celovito evalvacijo omenjenega ukrepa. ❖ Ob presoji ukrepov z vidika regionalne razpršenosti izobraževalne ponudbe, smo opozorili, da izvedbo ukrepov oz. programov izobraževanja in usposabljanja za brezposelne, omejuje ali omogoča tudi razpoložljiva mreža izvajalcev programov. To zlasti velja za javnoveljavne programe, ki morajo biti predhodno vpisani v razvid izvajalcev izobraževalnih programov. Analiza programske ponudbe, ki smo jo opravili v tej študiji, je potrdila, da je ta mreža razvita zelo stihijsko - za nekatere programe je mreža prav gotovo »prenasičena«, drugje izvajalcev primanjkuje. Da bi lahko zagotovili učinkovito udejanjanje predstavljenih ukrepov, bo potrebno v prihodnje dodatne napore vložiti v razvoj mreže izvajalcev formalnih in neformalnih programov, še posebej pa spodbuditi izvajanje tistih, ki so ustrezni glede na prikazane značilnosti brezposelnih. ❖ Ob presoji ukrepov z vidika spodbud za razvoj ustrezne programske ponudbe za brezposelne in z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih, smo ugotavljali, da so ukrepi dober pripomoček pri načrtovanju programske ponudbe, saj napovedujejo, kateri programi bodo v določenem srednjeročnem obdobju zanimivi za trg dela in večinoma tudi denarno podprti. Ob tem pa zapišimo še priporočilo, da bi ob pripravi podobnih ukrepov v prihodnje manjkrat vnaprej določali, kateri programi bodo izbrani. S tem, ko izobraževalne programe vnaprej izberemo, se namreč generira le obstoječa programska ponudba, izvajalcev se ne spodbuja, da bi pripravljali nove programe za nove ciljne skupine. Z ukrepi, ki ne bi vnaprej določali izobraževalne ponudbe, pač pa spodbudili ravno razvoj nove izobraževalne ponudbe za brezposelne, bi namreč izkazali podporo razvoju kakšnih bolj izvirnih, že projektno naravnanih programov. ❖ Pri presoji ukrepov z vidika vključevanja podpornih ukrepov za usmerjanje brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih v izobraževanje smo zapisali, da bi pričakovali, da bodo posamezni ukrepi vključevali več podpornih ukrepov za to, da bi se brezposelni vključevali v izobraževanje, pa tudi za to, da bi izobraževanje uspešno zaključili. V tem pogledu smo kot zgleden navedli Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2009/2010, ki ima celo paleto tovrstnih ukrepov. Za prihodnji razvoj velja priporočilo, da bi se lahko kakšne izkušnje od tam prenesle tudi v druge ukrepe. ❖ Z vidika učinkovitosti nekaterih ukrepov, ki spodbujajo programsko ponudbo s področja izobraževanja brezposelnih in z brezposelnostjo ogroženih (npr. javnega razpisa Oddaja javnega naročila »institucionalno usposabljanje in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije« za obdobje 2009 - 2015), bi bilo z namenom analize razlogov za slabši odziv izvajalcev pri nekaterih sklopih razpisanih neformalnih izobraževalnih programov, bi bilo smiselno ovrednotiti pogoje, ki so jih morali izpolnjevati ponudniki ter merila, ki so bila uporabljena pri izboru. Pogosto namreč že ta implicitno vplivajo tudi na odziv morebitnih ponudnikov. Analiza omenjenega razpisa v tem primeru pokaže, da je bilo edino merilo za izbiro ponudnika cena. Z vidika racionalnosti izvedbe izobraževanja je to gotovo relevantno merilo, še posebej v času težavnih ekonomskih razmer, v katerih se nahajamo, vendar bi bilo v nadaljnjih razpisih smiselno to merilo kombinirati še z nekaterimi drugimi, na ta način bi namreč preprečili nevarnost, da bi se izvajalci, ki presodijo, da zaradi zagotavljanja minimalnega standarda kakovosti, cene ne morejo zmanjšati pod določeno mejo, na razpis sploh ne prijavljali. Z oblikovanjem dodatnih meril bi tudi zagotovili, da bi merilo racionalnosti ne preglasilo vseh drugih meril predvsem pa merila kakovosti izpeljane ponudbe in pridobljenega znanja brezposelnih, ki bi se v te programe vključevali. ANALIZA USTREZNOSTI PONUDBE JAVNO-VELJAVNIH FORMALNIH IN NEFORMALNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV Z VIDIKA POTREB PO IZOBRAŽEVANJU BREZPOSELNIH OSEB V tem poglavju smo analizirali ponudbo javno-veljavnih izobraževalnih programov, v katere se lahko vključujejo tudi brezposelni in sicer tisto, ki je umeščena v Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 (v nadaljevanju Razpis za vpis odraslih) ter ponudbo neformalnih izobraževalnih programov, ki je bila umeščena v javni razpis Oddaja javnega naročila »institucionalno usposabljanje in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije« za obdobje 2009 - 2015 (v nadaljevanju Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK). Postopek analize smo opravili s pomočjo klasifikacijskiega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-p). V nadaljevanju pa povzemamo ugotovitve po posameznih vsebinskih področjih, kot jih opredeljuje KLASIUS-P. SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Pri splošno izobraževalnih aktivnostih z analizo iz Razpisa za vpis odraslih izluščimo javno-veljavne izobraževalne programe Osnovna šola za odrasle, Gimnazija, Klasična gimnazija, Maturitetni tečaj, Ekonomska gimnazija, Tehniška gimnazija in Umetniška gimnazija - likovna smer. Glede na to, da je Razpis za vpis odraslih osnova, ki jo v skladu z ukrepom Program izobraževanja brezposelnih oseb za šolsko leto 2009/10, uporabljajo tudi območne službe Zavoda RS za zaposlovanje pri usmerjanju brezposelnih v izobraževanje, lahko ugotovimo, da so v Razpis sicer umeščeni prav vsi izobraževalni programi s tega področja, ki jih podpira ukrep, da pa v nekaterih primerih mreža izvajalskih organizacij, ki ponujajo obravnavane izobraževalne programe, ne omogoča učinkovitega izvajanja ukrepa. Najboljša je slika pri programu Osnovne šole za odrasle, kjer je mreža izvajalcev dobro razvita in torej daje možnosti vključevanja brezposelnih brez izobrazbe v izobraževanje za pridobitev osnovnošolske izobrazbe v prav vseh slovenskih regijah. Nasprotno, pa je mreža izvajalcev, ki izvajajo izobraževalni program Gimnazije zelo slabo pokrita, nekoliko boljša je slika pri mreži izvajalcev Maturitetnega tečaja, okrepiti pa bi bilo potrebno omrežje izvajalcev Tehniške gimnazije. Pri vsebinskem sklopu opismenjevanja analiza pokaže, da izobraževalne organizacije ponujajo različne programe s področja opismenjevanja. Gre za programe Usposabljanja za življenjsko uspešnost - UŽU (UŽU - Most do izobrazbe, JJŽU - Izzivi podeželja, UŽU - Jaz in moje delovno mesto, UŽU - Moji koraki in UŽU - Beremo in pišemo skupaj). Ugotovimo lahko, da se je v zadnjih letih ponudba programov opismenjevanja dokaj pestro razvila. Lahko ocenimo, da programi UŽU dobro odgovarjajo na potrebe po izobraževanju tistih brezposelnih, ki so še brez izobrazbe oz. potrebujejo temeljna znanja in spretnosti, ki jim omogočale lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost v življenju, večjo konkurenčnost na trgu dela, dvig samozavesti in socialne vključenosti ter tudi dvig kakovosti življenja. V področje, ki ju KLASIUS opredeljuje kot področje osebnostnega razvoja, lahko uvrstimo dva programa iz Razpisa za vpis odraslih in sicer Produkcijsko šolo in Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM. Možnost vključitve v program Produkcijska šola ponuja samo en izvajalec v Osrednje slovenski regiji, PUM pa imajo v izobraževalni ponudbi v šestih slovenskih regijah, od tega ga v Goriški regiji izvajata dva izvajalca, v ostalih regijah (JV Slovenija, Gorenjska, Podravska, Koroška in Pomurska) pa po en izvajalec. Ostalih šest regij programa ne izvaja. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Iz Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je razvidno, da programi neformalnega izobraževanja s področja splošnih izobraževalnih aktivnosti, niso bili predmet Razpisa. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Okrepiti bi bilo potrebno omrežje izvajalcev programa Tehniške gimnazije. Če izhajamo iz podatkov o precejšnjem številu mlajših brezposelnih, ki že imajo IV. stopnjo izobrazbe in sledimo temeljnim ciljem ukrepov aktivne politike zaposlovanja, med katere sodi tudi dvig izobrazbene ravni, lahko ocenimo, da so tehniške gimnazije tudi z vidika trga dela, za to ciljno skupino brezposelnih zanimive. Mlajšim ciljnim skupinam brezposelnih, bi z vključitvijo v tehniške gimnazije omogočili pridobitev izobrazbe na višji ravni, jim s tem odprli pot na višješolski oz. visokošolski študij oz. jim okrepili možnosti za zaposlitev po končanem srednješolskem izobraževanju. Če želimo na tej točki omogočiti učinkovito uresničevanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, bi morali okrepiti ponudbo izvajalcev teh programov v vseh slovenskih regijah. ❖ Ob ugotovitvi da se je v zadnjih letih ponudba programov opismenjevanja dokaj pestro razvila, pa ne gre zanemariti podatka, da v Razpisu za vpis odraslih v šol. letu 2009/2010 niti Posavska niti Podravska regija ne ponujata niti enega programa Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU), Zasavska regija pa le enega. Zgolj iz podatkov, s katerimi razpolagamo, ni mogoče ugotoviti kaj je vzrok temu, a vsekakor je potrebno spodbuditi izvajanje teh programov tudi v teh regijah, saj gre za regije, v katerih območne službe Republiškega zavoda za zaposlovanje izkazujejo relativno visoke deleže brezposelnosti. ❖ Ob pozitivni oceni do sedaj razvite programske ponudbe s področja pismenosti, še posebej pa umeščenosti Programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU) v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (Program ukrepov APZ 2007-2013) in Katalog ukrepov APZ (2009) ter nacionalne politike izobraževanja (Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, 2004, Javni razpis za sofinanciranje programov UŽU, 2008), je vendarle potrebno opozoriti, da je potrebno ob tem ustrezno pozornost namenjati tudi podpori usposabljanju učiteljev UŽU. Od usposobljenosti učiteljev UŽU ter njihovega stalnega strokovnega spopolnjevanja bo namreč v veliki meri odvisna učinkovitost teh programov, s tem pa tudi učinkovitost omenjenih nacionalnih ukrepov in vloženih sredstev. Hkrati pa bi bilo potrebno na nacionalni ravni spodbujati nadaljnji razvoj programov opismenjevanja za nove ciljne skupine. ❖ V vsebinski sklop osebnostnega razvoja smo v področju splošno izobraževalnih aktivnosti iz Razpisa za vpis odraslih uvrstili dva programa iz Razpisa in sicer Produkcijsko šolo in Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM. Če primerjamo podatek o tem, da v obravnavanem Razpisu programa PUM ne ponujajo izvajalci v Savinjski, Spodnje posavski, Obalno kraški in Notranjsko kraški, Osrednje slovenski in Zasavski regiji, s podatki o številu mlajših brezposelnih (v starosti do 25 let) s I. stopnjo izobrazbe v območnih službah, ki sodijo v te regije, ki kažejo, da se deleži brezposelnih v tej ciljni skupini gibljejo med 10 in 15 odstotkov, lahko potrdimo oceno o slabi pokritosti programa glede na potrebe te ciljne skupine ter priporočimo iskanje rešitev za omogočanje pokritosti programa PUM v vseh slovenskih regijah. ❖ Upoštevajoč podatke o številnih brezposelnih z nizko ravnjo izobrazbe, bi kazalo programsko ponudbo na tem področju okrepiti z razvojem kakšnega javno-veljavnega programa, ki bi bil namenjen ciljni skupini starejših brezposelnih brez izobrazbe. Delno tudi vsebine t.i. osebnostnega razvoja pokrivajo že analizirani programi za življenjsko uspešnost (UŽU), a bi bilo vendarle prav z vidika krepitve osebnostnih in socialnih kompetenc več pozornosti v tem segmentu nameniti poleg že omenjene ciljne skupine starejših brezposelnih, npr. še ciljni skupini migrantov, brezposelnih starejših žensk ipd. ❖ Iz Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je bilo razvidno, da programi neformalnega izobraževanja s področja splošnih izobraževalnih aktivnosti, niso bili predmet Razpisa. Pri naslednjih javnih naročilih s področja neformalnega izobraževanja brezposelnih bi bilo zato smiselno spodbuditi tudi ponudbo programov neformalnega usposabljanja s področja pismenosti. Potrebno bi bilo spodbujati tudi prenos znanja o oblikovanju programov s področja pismenosti od strokovnjakov, ki se s tem področjem ukvarjajo na nacionalni ravni na raven izvajalskih organizacij, ki bi tako okrepljene z znanji s področja pismenosti in področja programiranja, lahko bile bolj odzivne na potrebe teh ciljnih skupin v lastnih okoljih. IZOBRAŽEVALNE VEDE IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Iz Razpisa za vpis odraslih lahko v področje izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev uvrstimo samo javno-veljavni izobraževalni program Predšolska vzgoja. Za ta program lahko rečemo, da je dobro pokrit, ne ponujajo ga le v Spodnje posavski in Zasavski regiji. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov S področja Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev je bil v Razpisu za institucionalno usposabljanje, razpisan samo program Pedagoško - andragoško usposabljanje mentorjev v podjetju, ki pa ga ponujajo le izvajalci v Območni službi Maribor, izvajalci v ostalih območnih službah programa na razpisu niso ponudili. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Iz Razpisa za vpis odraslih lahko v področje izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev se je uvrstil samo Za javno-veljavni izobraževaln program Predšolska vzgoja, ki se iz Razpisa za vpis odraslih edini uvršča v obravnavano področje, smo ocenili, da je regijsko dobro pokrit. Izhajajoč iz številnih spodbud, ki jih lahko najdemo v vsebinah, ki jih opredeljuje KLASIUS-P, v povezavi z ugotavljanjem potreb po tovrstnih znanjih v slovenskem prostoru, bi kazalo v prihodnosti spodbuditi še kakšnega novega programa s področja formalnega izobraževanja. ❖ Kar zadeva neformalni program Pedagoško - andragoško usposabljanje mentorjev v podjetju, na katerega so Na Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK s ponudbo odzvali le izvajalci v Območni službi Maribor, izvajalci v ostalih območnih službah programa na razpisu niso ponudili, pa menimo naslednje: Ukrepi aktivne politike zaposlovanja kot so npr. Zakon o delnem povračilu nadomestila plač, Spodbujanje hitrejšega prilagajanja podjetij in zaposlenih s krožnim zaposlovanjem in mentorskimi shemami, Usposabljanje na delovnem mestu gotovo vplivajo na povečane potrebe po pedagoško -andragoški usposobljenosti ljudi, ki se v podjetjih ukvarjajo z izobraževanjem zaposlenih. Zato bi bilo v prihodnje potrebno vpeljati še dodatne spodbude, da bi program Pedagoško - andragoškega usposabljanja mentorjev v podjetjih nudilo več izvajalcev na območju celotne Slovenije. ❖ Z vidika proučevanja programske ponudbe za brezposelne, bi bilo potrebno spodbuditi tudi razvoj kakšnega neformalnega izobraževalnega programa, ki bi bil specializiran za stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo z brezposelnimi. To ne bi bili programi, ki bi neposredno reševali problematiko brezposelnih, pač pa bi krepili znanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih, ki se s ciljnimi skupinami brezposelnih oz. z brezposelnostjo ogroženih srečujejo. UMETNOST IN HUMANISTIKA Umetnost A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov V področje umetnosti se iz Razpisa za vpis odraslih uvrščajo naslednji javno-veljavni izobraževalni programi: Medijski tehnik, Grafični operater, Grafični tehnik, Fotografski tehnik, Aranžerski tehnik, Kamnosek. Vendar so ti programi v vseh slovenskih regijah izredno slabo zastopani. Samo izvajalci iz Osrednje slovenske regije pokrivajo vse naštete izobraževalne programe, vključene v Razpis, kar v osmih regijah pa izobraževalne organizacije programov, ki bi sodili v obravnavano področje, ne ponujajo. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK vsebuje štiri izobraževalne programe, ki se po KLASIUSU-P uvrščajo v področje umetnosti. Gre za programe priprav na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije: Krovec-klepar - restavratorski sodelavec, Zidar - restavratorski sodelavec, Tesar opažev - restavratorski sodelavec, Pletar/pletarka iz ličja. Analiza pa je pokazala, da je bil odziv izvajalcev na te programe slab. Ugotovimo lahko, da obravnavani štirje programi neformalnega izobraževanja, smiselno dopolnjujejo ponudbo formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov s tega področja. Njihovo umestitev v obravnavani razpis ocenjujemo pozitivno, še posebej zato, ker so nekateri od teh poklicev v večini območnih služb v letu 2009 opredeljeni kot deficitarni poklici (glej prilogo 15). PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Izobraževalni programi kot so Medijski tehnik, Fotografski tehnik, Grafični tehnik, bi bili za ciljne skupine mlajših brezposelnih, tako tistih, ki so še brez poklicne in strokovne izobrazbe, kot tistih, ki že imajo IV. stopnjo izobrazbe in bi si lahko z dvigom izobrazbe lahko povečali zaposlitvene možnosti, verjetno zelo zanimivi. Saj gre za vsebine, kot so npr. medijske ali grafične, ki mlajše ljudi v tem času pritegnejo in so jim zanimive. To velja tudi za brezposelne, ki že imajo V. stopnjo izobrazbe, pa z vrsto izobrazbe, ki so si jo dobili, niso zaposljivi. S tega vidika bi kazalo podpirati širitev te programske ponudbe v regije, kjer je še ni ter vključevanje omenjenih ciljnih skupin brezposelnih vanje. ❖ Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je spodbudil izvajanje štirih izobraževalnih programov neformalnega izobraževanja, ki se po KLASIUSU-P uvrščajo v področje umetnosti. Ocenili smo, da obravnavani štirje programi neformalnega izobraževanja, smiselno dopolnjujejo ponudbo formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov s tega področja. Glede na to, da je bil odziv izvajalcev na razpisane programe slab, pa pripravljavcem razpisa priporočamo, da opravijo analizo možnih vzrokov za slab odziv izvajalcev na razpisano javno naročilo pri obravnavanem sklopu programov. Humanistika A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Pričakovano je na področju humanistike med javnimi-veljavnimi izobraževalnimi programi največja ponudba tujih jezikov za odrasle. Programe tujih jezikov imajo v svoji ponudbi izvajalci v vseh slovenskih regijah. Ugotovimo lahko, da programska ponudba javno-veljavnega jezikovnega izobraževanja obstaja in je kar dobro razvita in ustrezna tudi za brezposelne. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Tudi analiza Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK pri ponudbi neformalnega izobraževanja na področju humanistike pokaže, da je ta največja pri tujih jezikih za odrasle. Kot smo to ugotavljali že ob analizi ponudbe javno-veljavnih jezikovnih programov, lahko tudi za ponudbo neformalnih jezikovnih programov, za izobraževanje brezposelnih ugotovimo, da je le-ta v razpisu ustrezno prisotna ter smiselno dopolnjuje ponudbo javno-veljavnih programov. S tega vidika se obravnavani Razpis smiselno povezuje z drugim ukrepom Aktivne politike zaposlovanja t.j. razpisom Znanje uresničuje sanje, ki sodi med aktivnosti, ki jih vsebuje sklop ukrepov Programi usposabljanja in izobraževanja zaposlenih (Katalog APZ, 2009). V ta sklop namreč spadajo tudi jezikovni tečaji. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Ob premisleku o nadaljnjem razvoju programske ponudbe tako formalnega kot neformalnega jezikovnega izobraževanja pa bi bilo ob naslednjih razpisih smiselno razširiti pestrost te ponudbe, spodbuditi bi veljalo tudi ponudbo jezikov kot so npr. španski, portugalski, kitajski idr, ki postajajo vse prodornejši v poslovnem svetu, s tem pa krepijo položaj posameznikov, ki ta znanja imajo, na trgu dela. V nadaljnje razpise bi bilo s tega vidika smiselno vključiti tudi programsko ponudbo, ki bi obravnavala poslovno/strokovno terminologijo in poslovno/kulturne običaje posameznih kulturnih in jezikovnih okolij. DRUŽBENE, POSLOVNE, PRAVNE IN UPRAVNE VEDE A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Med ponudbo javno-veljavnih izobraževalnih programov, ki se uvrščajo v upravne in poslovne vede prevladuje Ekonomski tehnik, ki ga v Sloveniji izvaja kar sto trinajst izobraževalnih organizacij (skupaj srednje strokovno in poklicno tehnično izobraževanje). V vseh regijah je dobro zastopan tudi program Trgovec, organizira ga devetinštirideset izobraževalnih organizacijah, program Administrator pa po regijah izvaja dvaindvajset izobraževalnih organizacij. Podatki iz analize izobraževalne ponudbe pokažejo, da ponudbo s področja poslovnih in upravnih ved na srednješolski ravni imamo in da je ta tudi umeščena v prav vse slovenske regije. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov S področja poslovnih in upravnih ved Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK vsebuje šest programov in sicer: Osnovno usposabljanje za knjigovodrska dela, Usposabljanje za knjigovodska dela - nadaljevanje, Računovodja. Tečaj slepega tipkanja, Knjigovodstvo na računalniku in Usposabljanje za skladiščnike. Program Računovodja ni bil razpisan v petih območnih službah (Kranj, Maribor, Nova Gorica, Sevnica, Velenje). Programe Osnovno in nadaljevalno usposabljanje za knjigovodska dela ter Knjigovodstvo na računalniku, ponujajo ponudniki v vseh območnih službah, kjer je bil program razpisan. Glede na to, da poklic Uradnik v računovodstvu in knjigovodstvu, velja za suficitarni poklic v območnih službah (Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Sevnica) (glej prilogo 16), bi veljalo te podatke tudi v prihodnje pozorno spremljati in se na podlagi njihovih gibanj odločati, ali je smiselno še posebej spodbujati ponudbo programov za usposabljanje za knjigovodska dela tudi v teh območnih službah oz. zelo pozorno usmerjati brezposelne vanje. Razmere na trgu dela so namreč v različnih lokalnih okoljih res zelo različne in se tudi hitro spreminjajo, zato je verjetno tudi pri deficitarnih in suficitarnih poklicih smiselno spremljati vsaj nekaj letne trende. V že omenjenem pregledu deficitarnih in suficitarnih poklicev za leto 2009 se za razliko od prej predstavljenih npr. poklic Računovodja ipd. pojavlja med deficitarnimi v območnih službah Koper, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje. Knjigovodja pa v območnih službah Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Trbovlje, Velenje (glej prilogo 15). PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Podatki iz analize izobraževalne ponudbe tako javno-veljavnih izobraževalnih programov kot programov neformalnega izobraževanja s tega področja so pokazali, da ponudbo s področja poslovnih in upravnih ved na srednješolski ravni imamo in da je ta tudi umeščena v prav vse slovenske regije. Pri javno-veljavnih programih posebej izstopa veliko število izvajalcev programa Ekonomski tehnik in programa Trgovec. Glede na relativno največje število brezposelnih iz te skupine poklicne izobrazbe (predvsem področje ekonomije in trgovine), pa se poraja vprašanje, če ni te ponudbe v tem trenutku celo preveč, oz. ali je v tem času brezposelne smiselno v večjem številu vključevati v te programe, saj iz podatkov lahko sklepamo, da je na tem področju v tem času trg dela zasičen. Iz te ugotovitve izhaja priporočilo območnim službah Zavoda RS za zaposlovanje, naj bodo v prihodnje ob vključevanju brezposelnih v programe s tega vsebinskega sklopa, pazljive ter sprotno spremljajo stanje na trgu dela v njihovih okoljih, da se ne bi dogajalo, da bi se čez čas brezposelni, ki bi si sicer npr. pridobili izobrazbo Ekonomskega tehnika, zaradi pomanjkanje povpraševanja po tem poklicu na trgu dela, ponovno vračali med brezposelne. A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov V področje računalništva se uvrščata dva javno-veljavna programa iz Razpisa za vpis odraslih in sicer Elektrotehnik in Tehnik računalništva. Ponudba obravnavanih programov je v vseh regijah precej šibka (največ en do dva izvajalca), s tem da je program Elektrotehnik prisoten samo v Savinjski, Osrednje slovenski in Zasavski regiji. Ne dosti bolje je s programom Tehnik računalništva, saj ga v polovici slovenskih regij sploh ne izvajajo (Spodnje posavska, Obalno kraška, Notranjsko kraška, Osrednje slovenska, Zasavska in Koroška regija). B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov V Razpisu za insitucionalno usposabljanje in priprave na NPK ima področje računalništva v vseh območnih službah bogato izbiro računalniških programov. Večina je s področja izobraževanja za pridobitev evropskega certifikata ECDL (European computer driving licence). Programe Uporaba informacijske podpore za računalniško poslovanje, AutoCad, Računalniško opismenjevanje brezposelnih ter ECDL vsi moduli, ponujajo izvajalci v vseh območnih službah. Programe Internet in elektronska pošta, ECDL Word, ECDL Excel, ECDL Access in ECDL PowerPoint ponujajo izvajalci v vseh območnih službah, razen v območni službi Ptuj, kjer programi niso bili razpisani. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Analiza je pokazala, da je ponudba javno-veljavnih izobraževalnih programov s področja računalništva v vseh regijah precej šibka. Ker gre za perspektivne poklice za prihodnost, v vseh slovenskih regijah pa npr. zasledimo samo trinajst izvajalcev, ki imajo v ponudbi zapisane programe kot so Tehnik računalništva ali Elektrotehnik, bi bilo potrebno tovrstne programe v večji meri ponuditi kot možnost pridobitve formalne izobrazbe v vse slovenske regije. Znanja s področja informacijskih tehnologij so v današnjem času prav gotovo tista, ki lahko v veliki meri pripomorejo k večji konkurenčnosti in zaposljivosti posameznika. Kot smo že omenjali za programe kot so Medijski tehnik, Grafični tehnik ipd. so tudi programi s področja računalništva gotovo atraktivni za ciljno skupino brezposelnih v mlajših starostnih kategorijah, prav zaradi možnosti njihovega vključevanja v tovrstne programe v vseh regijah, bi bilo potrebno mrežo ponudnikov teh programov v regijah, kjer je sedaj še ni, okrepiti. ❖ Ocenimo lahko, da se s pomočjo Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK, kar zadeva pridobivanje znanj s področja sodobne IKT tehnologije, dobro dopolnjuje ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov, v katere se lahko vključujejo tudi brezposelni. Glede na to, da danes znanje s področja IKT uvrščamo v t.i. ključne kompetence, gre za znanja, ki niso odvisna od posameznih poklicev, pač pa predstavljajo znanja, ki jih potrebujemo za opravljanje različnih poklicev, lahko spodbujanje ponudbe računalniškega opismenjevanja ter posledično temu, vključevanje brezposelnih v te programe, ocenimo kot pozitivno in potrebno. ❖ Brezposelne, ki se vključujejo v tovrstne programe neformalnega izobraževanja velja spremljati in eventualno tiste, ki na podlagi tovrstnega usposabljanja (še posebej mlajše, z nizkimi ravnmi izobrazbe) sami ocenijo, da jih področje dela zanima, lahko v naslednjem koraku usmerimo v katerega od javno-veljavnih izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s tega področja. TEHNIKA, PROIZVODNE TEHNOLOGIJE IN GRADBENIŠTVO Tehnika A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Ponudba javno-veljavnih izobraževalnih programov s področja tehnike je kar pestra, mreža izvajalcev posameznih programov pa precej neenakomerna. Močno prevladuje število izvajalcev izobraževalnega programa Strojni tehnik (38), sledijo mu Oblikovalec kovin - orodjar (16), Elektrotehnik (pti) (15), Elektrikar (13), Serviser strojnih instalacij (12), Računalnikar (12), Mehatronik operater (10) itn. Vključevanje brezposelnih v izobraževanje za tehnične poklice gotovo lahko vpliva na njihovo večjo konkurenčnost na trgu dela. Vendar, kot smo že večkrat omenili, moramo biti pri tem pozorni, da jih v prevelikem obsegu ne vključujemo v izobraževanje za poklice, ki že sedaj niso zaposljivi oz. so slabo zaposljivi. Gotovo velja spodbuda vključevanju v izobraževanje za tehnične poklice, ki se kažejo perspektivni za prihodnost. Če že na tem mestu povežemo podatke o programski ponudbi na področju tehnike z podatki o brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe, vidimo, da je delež brezposelnih, ki se npr. uvrščajo v sklop poklicne izobrazbe »mehaniki in strojniki«, kar visok, v prvi polovici leta 2009 znaša 3775 brezposelnih oz. 4,67 odstotka. Podobno velja za obdelovalce kovin (3375 oz. 4,18 odstotka). Ne tako zanemarljiv za raven Slovenije je tudi podatek o brezposelnih v sklopu poklicne izobrazbe »elektrikarji«, ki za isto obdobje znaša 2351 oz. 2,91 odstotka. Ko vključujemo brezposelne v te skupine izobraževalnih programov, moramo biti zato pozorni, da se ne bi zgodilo, da bodo po končanem izobraževanju spet med brezposelnimi. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Izbrana ponudba s področja tehnike, ki zajema neformalne izobraževalne programe priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, v desetih območnih službah, vključuje programa Plamenski varilec/varilka in Spajkalec/spajkalka in Ročno obločni/obločna varilec/varilka. Po skromnejšem odzivu izstopajo programi Usposabljanje za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki, Skrbnik/skrbnica procesnih naprav-mehatronik/mehanotroničarka in Vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkanizerka. Še posebej ob slabi ponudbi programa Vzdrževalca procesnih naprav-mehatronik, ki velja za perspektivni poklic prihodnosti, smo si postavili vprašanje o vzrokih za to. Ker gre v tem primeru za programe priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, lahko ugibamo ali izvajalci sodijo, da tovrstni programi niso potrebni, drugi možni razlog za slab odziv oz. majhno število izbranih ponudnikov bi lahko bil v razpisnih pogojih oz. merilih za izbor, tretji pa morda prav v pomanjkanju tovrstne ponudbe. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Ugotovili smo, da je ponudba javno-veljavnih izobraževalnih programov s področja tehnike je kar pestra, mreža izvajalcev posameznih programov pa precej neenakomerna. ❖ Glede na perspektivnost poklicev s področja mehatronike, bi bilo smiselno spodbuditi razširitev programske ponudbe programa Mehatronik operater še v regijah, kjer se sedaj še ne izvaja. ❖ Kot je razvidno iz podatkov je v večini regij razširjena ponudba izobraževalnega programa Avtoserviser. V polovici regij izvajalci ponujajo izobraževalni program Avtoservisni tehnik (pti). Če se spomnimo na številne brezposelne, ki že imajo IV. stopnjo izobrazbe, je morda ta program zanje zanimiv, saj jim pomaga zvišati raven izobrazbe na vsaj V. stopnjo, zato bi bilo izvajalcem v regijah, ki programa ne izvajajo, smiselno priporočiti, da za svoje okolje raziščejo morebitne potrebe po tem poklicu in če se pokaže, da te so, da ga v svojo ponudbo vpeljejo. Podobno velja za program Avtokaroserist. Proizvodna tehnologija A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Ponudba programov s področja proizvodnje tehnologije je v Sloveniji precej pestra, njihova razširjenost med različnimi izvajalci pa raznolika. Za izobraževalno ponudbo s področja živilske tehnologije, mlekarstva, pekarstva, slaščičarstva lahko ocenimo, da ponudba s tega področja je, da pa je mreža izvajalcev teh programov precej neenakomerna. Ker gre za poklice, ki v tem trenutku ne izkazujejo velikega števila brezposelnih, bi kazalo ponudbo teh izobraževalnih programov razširiti tudi v regije, kjer je v tem trenutku ni. Zgovorni so podatki o tem, da se v letu 2009 npr. poklic mesar kar v 11 območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje opredeljuje kot deficitarni poklic. Med deficitarnimi poklici najdemo tudi peka kruha in peciva in slaščičarja (glej prilogo 15). Podatki o slabi razširjenosti ponudbe izobraževalnih programov s področja tekstilne in konfekcionarske tehnologije niso presenetljivi, če vemo, da je tekstilna in konfekcionarska industrija povsod v svetu v krizi oz. pred zahtevami po temeljitem prestrukturiranju, to velja tudi za Slovenijo. Tudi podatki o številu in deležih brezposelnih v prvi polovici leta 2009 s tega področja izkazujejo glede na ostale sklope poklicne izobrazbe relativno kar visoke deleže v sklopu poklicne izobrazbe »izdelovalci oblačil«. Vključevanje brezposelnih v tovrstne programe v tem trenutku zato verjetno ne spada med tiste rešitve, ki bi bile za brezposelne perspektivne. Med izobraževalni programi s področja lesarstva, papirništva, steklarstva, mizarstva po razširjenosti izobraževalne ponudbe najbolj izstopa program Mizar, ki ga izvajalci ponujajo v devetih od 12 regij. Ob tem je pomemben še podatek, da je poklic mizar v letu 2009 opredeljen kot deficitarni poklic v prav vseh območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje. Torej bi bilo smiselno njegovo izvajanje razširiti tudi v Savinjsko, Obalno kraško in Zasavsko regijo, kjer se sedaj še ne izvaja. Ostali izobraževalni programi, ki jih najdemo v Razpisu, pa so regijsko slabo pokriti. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Razpis institucionalno usposabljanje in priprave na NPK vključuje majhno število programov z vsebinskega sklopa proizvodne tehnologije in še ti niso bili razpisani v vseh območnih službah. Gre za naslednje programe: Upravljalec/ka procesnih strojev (v proizvodnji) za predelavo nekovinskih rudnin, Izdelovalec/ka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način, Predelovalec/ka sadja. Izvajalci v posameznih območnih službah tudi programov, ki so bili razpisani, ne nudijo ali pa se na Razpis niso prijavili. Izvajalci iz kar devetih od dvanajstih območnih služb, niso ponudili prav nobenega od razpisanih programov. Umestitev programov priprav na pridobitev poklicne kvalifikacije s področja živilske tehnologije v Razpis, ocenjujemo kot smiseln in utemeljen. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Ker gre pri izobraževalni ponudbi s področja živilske tehnologije, mlekarstva, pekarstva, slaščičarstva za izobraževanje za poklice, ki v tem trenutku ne izkazujejo velikega števila brezposelnih, bi kazalo ponudbo teh izobraževalnih programov razširiti tudi v regiji, kjer je v tem trenutku ni. ❖ Upoštevajoč vsebinske sklope, kot jih opredeljuje KLASIUS-P, pa morda lahko v vsebinskem sklopu proizvodne tehnologije omenimo področje »vinarstva in kletarstva« kot enega izmed tistih, ki ga še ne zasledimo v samostojni programski ponudbi, pa bi se predvsem v vinorodnih okoljih lahko izkazal kot zanimivega in bi tam zato kazalo spodbuditi proučitev morebitnih potreb po takšnem javno-veljavnem programu. ❖ V Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je bilo vključenih majhno število neformalnih programov z vsebinskega sklopa proizvodne tehnologije in še ti niso bili razpisani v vseh območnih službah. Veljalo bi raziskati razloge za manjši odziv izvajalcev na javno naročilo v tem sklopu programov priprav na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Že pri analizi ponudbe javno-veljavnih izobraževalnih programov smo ocenili, da je ponudba javno-veljavnih programov s tega področja v različnih regijah precej neenakomerna. Verjetno gre enega izmed razlogov za slab odziv na programe priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije, v katere bi vključevali brezposelne, iskati v tem. Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Podatki pokažejo na pestro ponudbo javno-veljavnih izobraževalnih programov s področja arhitekture, urbanizma in gradbeništva. Največ je izvajalcev programa Zidar (7), Pečar - keramik (6) in Tesar (6). Najslabše so z izvajalci pokriti izobraževalni programi Geodetski tehnik (1), Pečar - polagalec keramičnih oblog (1) in Upravljavec gradbene mehanizacije (1). Iz prikazanih podatkov bi lahko izpeljali oceno, da ponudba izobraževalnih programov, v katere se lahko vključujejo odrasli, torej tudi brezposelni, s področja gradbeništva sicer obstaja, vsaj kar zadeva najbolj klasične poklice, je pa razpršenost te ponudbe po slovenskih regijah precej šibka. Še najboljša je v Osrednje slovenski in Savinjski regiji. Bode pa podatek, da te ponudbe sploh ni v Goriški, Zasavski, Notranjsko kraški, Obalno kraški in Spodnje posavski regiji. Da je skoraj ni, lahko rečemo tudi za Pomursko regijo. Podatki o deficitarnih in suficitarnih poklicih za leto 2009 pokažejo, da se npr. zidarji prav v vseh območnih službah Republiškega zavoda za zaposlovanje pojavljajo med deficitarnimi poklici. Krovci se med deficitarnimi poklici pojavljajo v območnih službah: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje in Velenje. Med deficitarnimi poklici s tega področja se pojavljajo še: betonerji, gradbinci (glej prilogo 15). Ob tem se spomnimo še na evropske napovedi o gibanju stopnje zaposlenosti po dejavnostih. Za gradbeništvo napovedi do leta 2015 kažejo na ohranjanje konstantnega deleža rasti delovnih mest. Podobna ugotovitve veljajo za sklop zaključnih del v gradbeništvu. Ponudba izobraževalnih programov za poklice kot so tesar, pečar, polagalec keramičnih oblog, predvsem pa razmeščenost teh programov po slovenskih regijah je slaba. Ob tem velja dodati, da se po pregledu deficitarnih poklicev npr. poklic polagalec keramičnih oblog pojavlja kot deficitarni poklic v območni službi Murska Sobota in Novo mesto. Poklic tesar se kot deficitarni poklic pojavlja prav v vseh območnih službah, krovec se kot deficitarni poklic pojavlja v naslednjih območnih službah: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje, Velenje. Med deficitarnimi poklici s tega področja se pojavljajo še izolaterji (območne službe: Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Velenje) (glej prilogo 15). Ko razmišljamo o ciljni skupini brezposelnih, brez izobrazbe ter imamo podatke o izkazanih potrebah po teh poklicih, je vsaj za to ciljno skupino smiseln premislek o vključevanju v tovrstna izobraževanja. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Analiza Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK pokaže, da je bil odziv izvajalcev v tem sklopu bolj slab. Razpisani so bili naslednji programi priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije: Izvajalec/ka zidanja in ometavanja, Izvajalec/ka betonskih del, Izvajalec/ka del nizkih gradenj, Polagalec keramičnih oblog, Pleskarski delavec. Analiza ponudbe teh programov, pa ne pokaže veliko boljše slike, kot je tista, ki smo jo že ugotavljali pri analizi ponudbe javno-veljavnih izobraževalnih programov s tega področja. V kar sedmih od dvanajstih območnih služb, ponudniki obravnavanih programov priprav na pridobitev poklicne kvalifikacije ali niso ponudili ali pa njihove ponudbe niso bile ustrezne. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Zgolj iz podatkov, s katerimi razpolagamo ob pripravi te študije, bi težko ocenili ali bi bilo potrebno v prihodnje še dodatno ukrepati, da bi pritegnili več izvajalcev k izvajanju izobraževalnih programov s sklopa gradbeništva, v primerih, ko vanje vključujemo brezposelne. Gotovo pa gre za segment, ki bi ga bilo potrebno še dodatno analizirati pred pripravo prihodnjih razpisov. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN VETERINARSTVO A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Analiza pokaže, da v Sloveniji štiriinštirideset izobraževalnih organizacij s svojo ponudbo pokriva javno-veljavne programe s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Največ je izvajalcev izobraževalnega programa Pomočnik v biotehniki in oskrbi (10), sledijo mu izobraževalni programi; Kmetijsko-podjetniški tehnik (6), Vrtnar (6), Cvetličar, kmetijsko-podjetniški tehnik (pti), Hortikulturni tehnik (5). Le po en izvajalec ponujata izobraževalna programa Gozdarski tehnik in Gozdar. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je kot predmet javnega naročila obsegal naslednje programe priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva: Poljedelec/poljedelka, Sadjar/sadjarka, Vinogradnik/vinogradnica, Zelenjadar/zelenjadarica, Živinorejec/živinorejka in Čebelar/čebelarka. Iz podatkov, s katerimi smo razpolagali ob pripravi tejtudije, je razvidno, da je bila z javnim naročilom pokrita le ponudba programa Čebelar/čebelarka in sicer v Območni službi Novo mesto. Za ostale programe pa lahko iz podatkov, s katerimi smo razpolagali ob pripravi te študije, sklepamo ali da izvajalci zanje niso oddali nobene ponudbe ali pa da morebitne ponudbe niso ustrezale kriterijem razpisa. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Glede prikazane izobraževalne ponudbe za izobraževanje odraslih (torej tudi za izobraževanje brezposelnih) s tega področja, upoštevajoč druge pomembne dejavnike (deleži brezposelnih z obravnavanih sklopov poklicne izobrazbe, evropske napovedi o rasti delovnih mest in poklicev v tej dejavnosti), lahko ocenimo, da bi bilo smiselno to ponudbo ohranjati, vsaj na ravni, kot jo imamo sedaj in jo morda razširiti tudi v nekatere regije, kjer je sedaj še ni, vendar smiselno in na podlagi proučenih potreb po teh poklicih v posamezni regiji. Ob vključevanju brezposelnih v te programe, pa bi veljalo upoštevati podatke o številu brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe in v tistih regijah, kjer se v tem obdobju izkazujejo relativno višji deleži brezposelnih, ki že imajo izobrazbo s tega področja, le-teh v tovrstne programe ne vključevati v prevelikem številu, da ne bi s tem na dolgi rok prispevali k zviševanju brezposelnosti. Veterinarstvo A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Analiza Razpisa za vpis odraslih pokaže, da se v to področje umešča izobraževalni program Veterinarski tehnik, ki ga imata v svoji ponudbi samo Osrednje slovenska in Podravska regija (vsaka po enega izvajalca). Vse ostale regije pa udeležencem ne omogočajo, da bi si pridobili naziv veterinarskega tehnika, saj izobraževalne organizacije programa ne izvajajo. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Analiza Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK je pokazala, da v razpis za javno naročilo ni bil vključen noben neformalni izobraževalni program s tega področja. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Za leto 2009 deficitarne poklice s področja veterinarstva izkazujeta le dve območni službi in sicer območna služba Novo mesto in območna služba Sevnica (glej prilogo 15). Podatki o brezposelnih po posameznih sklopih poklicne izobrazbe za prvo polovico leta 2009 za raven Slovenije v sklopu »veterinarji« kažejo na nizek 0,13 odstoten delež brezposelnih (glej preglednico 2). Gotovo je to poklic, za katerega ne gre pričakovati, da bi se brezposelni vanj množično vključevali, je pa dovolj perspektiven in atraktiven poklic, za ljudi, ki imajo interes za tovrstno delo in izkazujejo sposobnosti za tovrstno izobraževanje, da je lahko zanimiv tudi za brezposelne. Izobraževalne organizacije najpogosteje izvajajo dva javno-veljavna izobraževana programa, ki se uvrščata v sklop zdravstvo in sicer program Bolničar-negovalec in program Zdravstvena nega. Oba programa ima v ponudbi štirinajst izobraževalnih organizacij iz vse Slovenije. V Razpis za so vključeni še izobraževalni programi Zobotehnik, Tehnik optik, Tehnik laboratorijske biomedicine in Farmacevtski tehnik, a jih večinoma ponuja majhno število izvajalcev. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov V Razpis institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK sta bila s tega področja vključena dva programa priprav na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije in sicer program Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka ter poklic Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika. Izobraževalni program Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu, nudijo ponudniki v devetih od dvanajstih območnih službah. Programa ni v ponudbi v Območnih službah Maribor, Nova Gorica in Sevnica. Spet pa iz podatkov, ki smo jih imeli na razpolago ob pripravi študije, ne moremo razbrati ali se izvajalci iz teh območnih enot na razpis s tem programom niso prijavili ali pa njihova ponudba ni ustrezala pogojem razpisa. Široka ponudba tega programa je sicer smiselna, saj omogoča vključevanje v še enega od ukrepov Aktivne politike zaposlovanja - Javna dela. Ponudba smiselno dopolnjuje že prikazano ponudbo javno-veljavnih izobraževalnih programov na tem področju. Program Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika nudijo samo ponudniki v Območni službi Ljubljana. V šestih od dvanajstih območnih služb, program ni bil razpisan. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Splošen vpogled v podatke o obsegu brezposelnih s teh sklopov poklicne izobrazbe ter podatkov o deficitarnih poklicih, pokaže, da je potrebno ponudbo s področja zdravstva ohranjati in jo krepiti. V ponudbi iz Razpisa npr. ne zasledimo farmacevtskega tehnika, čeprav se poklici s področja farmacije v pregledu deficitarnih poklicih, kar v nekaj regijah pojavljajo kot deficitarni poklici. Klasifikacija KLASIUS-P opredeljuje še številne druge vsebinske sklope kot so npr: zdravstvena nega za različne ciljne skupine (starejši, mladostniki ipd.), dietetna prehrana ipd., ki dajejo še veliko prostora za razvoj nove programske ponudbe. ❖ V Razpisu za vpis odraslih ni niti enega srednješolskega izobraževalnega programa, ki bi se uvrščal v sklop »socialno delo«. KLASIUS-P podrobneje opisuje vsebine s tega sklopa kot so: socialno delo in svetovanje, svetovanje s področja zlorabe tobaka, alkohola, drog, družinsko in zakonsko svetovanje, svetovanje s področja zlorab in nasilja, poklicna orientacija (poklicno informiranje in svetovanje), socialno delo in svetovanje. Veliko teh vsebin gotovo pokrivajo izobraževalni programi s področja visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, vseeno pa bi kazalo opraviti razmislek o tem ali bi bilo smiselno razviti kakšen nov izobraževalni program s področja socialnega dela tudi na srednješolski ravni, še posebej pa razviti kakšen neformalni izobraževalni program s tega področja STORITVE Osebne storitve A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov V področje osebnih storitev se pri hotelirstvu in gostinstvu uvršča javno-veljavni program Gastronomske in hotelske storitve in program Gastronomija in turizem, ki ju izvaja največ izobraževalnih organizacij, samostojen program Gastronomija, ki sodi med poklicno tehniško izobraževanje ponuja petnajst izvajalcev, Gostinskega tehnika, Gastronomijo in turizem (poklicni tečaj) pa samo en izvajalec. Iz vsebinskega sklopa, ki jih KLASIUS-P opredeljuje kot storitve za gospodinjstva, v Razpisu najdemo zgolj program Dimnikar, ki ga je poleg Gorenjske, zaslediti še v Podravski regiji. Med storitvami za frizerstvo in kozmetiko, najdemo javno-veljavni program Kozmetični tehnik, ki se izvaja v Savinjski regiji, JV Sloveniji, Osrednje slovenski in Podravski regiji. Največ izobraževalnih organizacij izvaja program za pridobitev izobrazbe Frizerja, izvajajo ga izobraževalne organizacije v Savinjski, Spodnje posavski, Gorenjski, Obalno kraški in Podravski regiji. Notranjsko kraška regija pa ne premore niti enega izvajalca, ki bi imel v svoji ponudbi omenjene programe. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Področje Osebnih storitev je eno izmed področij, ki so imela v Razpisu za institucionalno usposabljanje in priprave na NPK široko ponudbo programov, ki jih ponujajo izvajalci v območnih službah na območju celotne Slovenije. Razpisani so bili naslednji programi: Sobarica, Maniker/ka, Pediker/ka, Pomočnik/ca kuharja/natakarja, Refleksoterapevt/ka, Dietni kuhar/ica, Hišnik/ica, Turistični/a animator/ka, Turistični/a informator/ka, Vizažist/ka. Vsi programi razen programa Sobarica, so programi priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije. Preseneča ugotovitev, da na področju Območnih služb Koper in Nova Gorica ne nudijo nobenega programa, saj sta obe območji zelo turistično usmerjeni, bogati s hotelskimi in igralniškimi storitvami, turističnimi kmetijami in drugimi osebnimi storitvami. Poklic Maser/maserka pa spada v območni službi Koper v deficitarne poklice (glej prilogo 15). Sicer lahko ocenimo, da obravnavani neformalni izobraževalni programi s področja storitev, smiselno dopolnjujejo ponudbo javno-veljavnih izobraževalnih programov s tega področja. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Podatki o številu brezposelnih po sklopih poklicne izobrazbe pokažejo, da imamo med brezposelnimi v tem obdobju, nezanemarljivo število brezposelnih, ki že imajo izobrazbo s področja gostinstva in turizma (v večjem deležju triletno srednješolsko izobrazbo), po drugi strani pa pregled deficitarnih poklicev prav za vse območne službe Zavoda RS za zaposlovanje poklice kot so kuhar in natakar (za katere npr. izobražuje izobraževalni program Gastronomske in kuharske storitve) opredeljuje kot deficitarne poklice v letu 2009, kar pomeni, da je bilo v obravnavanem obdobju povpraševanje po teh poklicih (ali delih) večje od ponudbe. Podatki so si v tem primeru nekoliko kontradiktorni in bi potrebovali dodatno proučitev, da bi jih lahko ustrezno razložili. Kar pa lahko tudi brez tega ocenimo, je, da ponudba s tega področja je, vsaj kar zadeva prva dva obravnavana programa, tudi dobro pokrita v večini slovenskih regij. Glede na številke o brezposelnih s tega vsebinskega sklopa, bi kazalo premisliti, če v nekaterih regijah, morda te ponudbe ni celo preveč, čeprav nam podatki o deficitarnih poklicih, tega ne potrjujejo. ❖ Pregled deficitarnih poklicev za leto 2009 opredeljuje frizerje in kozmetike kot deficitarne poklice v območnih službah Nova Gorica in Novo mesto. Poklic maserja, pa v območni službi Celje in Koper. Med suficitarnimi poklici pa najdemo poklic frizerja v območni službi Celje (glej prilogo 15). Upoštevajoč te podatke, bi lahko ocenili, da bi bilo smiselno tovrstne izobraževalne programe za osebne storitve širiti tudi v regije, ki jih sedaj še ne pokrivajo, hkrati pa tudi, da so ti poklici lahko zanimivi za brezposelne. Transportne storitve A: Ponudba formalnih javno-veljavnih izobraževalnih programov Iz Razpisa za vpis odraslih je razvidno, da je v letu 2009/2010 javno-veljavne izobraževalne programe s področja transportnih storitev v Sloveniji ponudilo dvainpetdeset izvajalcev. Največ, šestnajst, jih izvaja program Logističnega tehnika, dvanajst Prometnega tehnika, sedem Voznika in šest Učitelja vožnje. Po pet izobraževalnih organizacij ima v svoji ponudbi programa Strokovni vodja avtošole in Učitelj predpisov o varnosti cestnega prometa, samo ena izobraževalna organizacija pa izvaja program za Plovbnega tehnika. Pregled deficitarnih poklicev za leto 2009 pokaže, da se med deficitarne poklice uvrščajo vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, kar velja za naslednje območne službe: OS Celje, OS Koper, OS Ljubljana, OS Maribor, OS Nova Gorica, OS Ptuj, OS Sevnica, OS Velenje; voznik tovornjaka (OS Kranj, OS Novo mesto, OS Trbovlje). V nekaterih območnih službah pa se med deficitarnimi poklici se pojavljajo tudi upravljavci različnih strojev, voznik avtobusa, voznik taksija. Poklicev s področja transporta med suficitarnimi poklici skoraj ni (glej prilogo 15). B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Analize rezultatov Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK pokaže, da ponudniki v različnih območnih službah omogočajo kar trinajst različnih neformalnih izobraževalnih programov s področja transportnih storitev. Poklici Voznik tovornega vozila (vozniški izpit C), Voznik avtobusa (vozniški izpit D), Voznik Priklopnika (vozniški izpit E) ter Voznik traktorja (vozniški izpit F), spadajo med deficitarne poklice (glej prilogo 15) in tudi programska ponudba je dovolj razširjena, saj Programe priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije za prej omenjene poklice, ponujajo na območju celotne Slovenije. Tečaj za voznika viličarja (Viličarist/viličaristka) ter Voznik/voznica v cestnem prometu ponujajo izvajalci v desetih območnih službah. Omeniti moramo tudi program Upravljanje težke gradbene mehanizacije, ki ni usklajen s povpraševanjem na trgu dela. Kot deficitarni poklic je naveden v območnih službah Kranj, Murska Sobota in Trbovlje. Program pa nudijo ponudniki v območnih službah Celje, Koper, Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj, Sevnica, Trbovlje in Velenje (glej preglednico 15). Potrebno bi bilo uskladi ponudbo programov s povpraševanjem na trgu dela. Razpis je vseboval tudi programe za Usposabljanje za delo na morju, za delo na potniških ladjah, za delo na trgovskih ladjah, vendar v Sloveniji ni ponudnika, ki bi ponudil omenjene programe. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Ocenimo lahko, da so poklici s področja transporta lahko zanimivi za nekatere ciljne skupine brezposelnih. S tega vidika velja ocena, da je regijska dostopnost tako javno-veljavnih programov kot neformalnih programov sicer solidna, a to velja le za nekatere regije, medtem, ko izvajalci v nekaterih drugih regijah teh programov sploh ne ponujajo. Predvsem javno-veljavna izobraževalna programa Voznik in Prometni tehnik bi, na podlagi preučitve potreb v posameznih regijah, kazalo vpeljati tudi v izobraževalno ponudbo v tistih regijah, kjer jih še ni. Gre za programa, ki sta gotovo tudi zanimiva za določene ciljne skupine brezposelnih. To velja tudi za razpisane programe neformalnega izobraževanja, njihovo umestitev v razpis s tega vidika ocenjujemo kot pozitivno. Varstvo okolja V Razpisu za vpis odraslih najdemo dva javno-veljavna izobraževalna programa, ki sodita v sklop varstva okolja, to sta Okoljevarstveni tehnik in Naravovarstveni tehnik. Ker gre za nove izobraževalne programe, je razumljivo, da še nista vpeljana v večino slovenskih regij. Za sedaj po en izvajalec ponuja izobraževalna programa Okoljevarstveni tehnik in Naravovarstveni tehnik v Jugovzhodni Sloveniji, Gorenjski, Podravski, Koroški in Goriški regiji, Osrednje slovenska regija pa ponuja oba programa in sicer en izvajalec ponuja izvajanje izobraževalnega programa Okoljevarstveni tehnik in en izvajalec izvajanje program Naravovarstveni tehnik. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov V Razpisu institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK nismo zasledili izobraževalnih programov, ki bi sodili v sklop Varovanja okolja. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Pri poklicih s področja varovanja okolja gre za poklice, ki jih gotovo lahko obravnavamo kot zelo perspektivne poklice za prihodnost, zato bi kazalo v prihodnje najprej spodbuditi izvajanje omenjenih javno-veljavnih izobraževalnih programov tudi v regijah, kjer se še ne izvajajo, hkrati pa tovrstne programe umestiti med tiste izobraževalne programe, v katere bomo vključevali brezposelne. Ti programi gotovo spadajo med tiste, ki bodo zanimivi za mlajše brezposelne, katerih deleži, kot smo pokazali v uvodnih poglavjih, rastejo. Tovrstna programska ponudba bi lahko bila zanje atraktivna, saj gre za generacije, ki z okoljsko problematiko odraščajo, hkrati pa za generacije, na katerih bo v prihodnjih desetletjih največja odgovornost za varovanje okolja. ❖ Ko gre za ponudbo neformalnega izobraževanja, pa bi prav na tem področju kazalo tudi s takšnimi ukrepi, kot je obravnavani Razpis, v prihodnje spodbuditi ponudbo neformalnih izobraževalnih programov. Za ciljno skupino z brezposelnostjo ogroženih zaposlenih, ki so v skladu z Zakonom o delnem povračilu nadomestila plač (Uradni list RS, št. 42/2009) v času, ko jim delodajalci ne morejo zagotoviti dela, napoteni na usposabljanje, bi bili tovrstni programi neformalnega usposabljanja, ki bi izhajali iz potreb njihovih okolij, dobrodošla nadgradnja programske ponudbe. To je le en izmed primerov, gotovo gre za področje, kjer bi bilo potrebno v prihodnje spodbujati nadaljnji razvoj ponudbe tako javno-veljavnih kot neformalnih izobraževalnih programov. Varovanje Izmed javno-veljavnih izobraževalnih programov se sem uvršča program Tehnik varovanja, ki se izvaja samo v Osrednje slovenski regiji, ostale izobraževalne organizacije po regijah pa progama nimajo v svoji ponudbi. Pregled deficitarnih poklicev za leto 2009 poklice za varovanje oseb in premoženja med deficitarnimi navaja v območnih službah Ljubljana in Nova Gorica. Še posebej se med deficitarnimi poklici pojavljajo varnostniki v območnih službah Koper, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje. V nekaterih območnih službah pa se med deficitarnimi poklici s tega področja pojavljajo še: gasilec, paznik v zaporu in reševalec iz vode (glej prilogo 15). B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Kot pokaže analiza Razpisa institucionalnega usposabljanja in priprav na NPK v večini območnih službi neformalni izobraževalni programi s področja varovanja v večini območnih služb niso bili vključeni v razpis za oddajo javnega naročila. Gre za naslednje programe: Varnostnik/a tehnik/ca, Varnostnik/ca čuvaj/ka, Varnostni/a nadzornik/ca, Varnostnik/ varnostnica, Varnostni/a menedžer/ka. Vsi vključeni programi so sicer programi priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Ob analizi tega sklopa izobraževalnih programov, se je dobro spomniti na dogajanje, ki smo mu priča v našem prostoru v zadnjih letih, ko se ob nekaterih tragičnih dogodkih in nesrečah, velikokrat ugotavlja, da bi se jih morda lahko preprečilo, če bi imeli dovolj usposobljene varnostne službe. V precej primerih se je tudi izkazalo, da so to delo varnostnika pogosto opravljali ljudje, ki za to niso bili usposobljeni, niso imeli licence ipd. Glede na povečano stopnjo tveganja glede varnosti v družbi na sploh, je to področje, ki mu je danes potrebno posvečati veliko pozornost. ❖ Lahko ocenimo, da bi bilo smiselno da bi se v naslednjih letih ponudba izvajalcev obravnavanih javno-veljavnih programov, pa tudi programov neformalnega izobraževanja s tega področja povečala. Ker gre za precej specifične poklice in delovna mesta, verjetno ni pričakovati, da bi v tovrstne programe vključevali veliko število brezposelnih, za tiste brezposelne, ki bi izkazovali interes in imeli ustrezne lastnosti in sposobnosti za tovrstno delo, pa so ti poklici gotovo perspektivni. V Razpisu za vpis odraslih med javno-veljavnimi izobraževalnimi programi, ni bilo nobenega takšnega, ki bi ga ne bilo mogoče razvrstiti v že prikazana vsebinska področja. B: Ponudba neformalnih izobraževalnih programov Iz Razpisa za institucionalno usposabljanje in priprave na NPK se v to področje uvrščajo štirje izobraževalni programi neformalnega izobraževanja in sicer: Splošni upravni postopek (ZUP) - priprava za strokovni izpit iz upravnega postopka, Poseben program za Rome, Tečaj za reševalca iz vode in Učno podjetje. Program Splošni upravni postopek (ZUP) - priprava za strokovni izpit iz upravnega postopka je na voljo v vseh območnih službah. Prav tako ponudniki v devetih območnih službah omogočajo obiskovanje programa Tečaj za reševalca iz vode. Samo ponudniki iz območne službe Maribor pa omogočajo obiskovanje tečaja Učno podjetje. PREDLOGI/PRIPOROČILA za nadaljnji razvoj ponudbe formalnega in neformalnega izobraževanja na tem področju: ❖ Ocenjujemo, da je vse obravnavane programe neformalnega izobraževanja smiselno spodbujati še naprej, posebej pa bi bilo potrebno zagotoviti dodatne spodbude za izvajanje programa Učno podjetje, lahko pričakujemo, da se bo ponudba tega ali vsebinsko podobnih programov v prihodnjih letih povečala, saj se pojem učeče se podjetje oziroma učeča se organizacija, tudi v Sloveniji vedno bolj uveljavlja in postaja prepoznaven. 8. LITERATURA IN VIRI Future Skill Needs in Europe (2008). Medium-term forecast syntesis report. CEDEFOP. Future Skill Supply in Europe (2009). Medium-term forecast up to 2010 synthesis report. CEDEFOP Javni razpis Oddaja javnega naročila za izbor izvajalcev za izvajanje aktivnosti »Institucionalno usposabljanje in priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije«. Nosilec razpisa: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. http://www.ess.gov.si/SLO/DEJAVNOST/JavniRazpisi/05-03-09/RDNPK25-3.pdf Javni razpis Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/04-09-09DBO/04-09-09.htm Javni razpis Program usposabljanja na delovnem mestu 2009/2010. Nosilec razpisa: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/16-10-09/16-10-09JavnoPovabilo.htm Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/absolvent - Aktiviraj in zaposli se!« http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/04-09-09Absolventi/04-09-09Absolventi.htm Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja za večjo zaposljivost 2009 - 2010 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/20-02-09/JavniRazpisUIZ.pdf Javni razpis za sofinanciranje izobraževalnih programov projektno učenje mladih (PUM) in programov za zviševanje splošne in računalniške ravni pismenosti v letih 2008, 2009 in 2010, Uradni list Republike Slovenije, št. 70/08 Javni razpis »Znanje uresničuje sanje«. Nosilec razpisa: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Uradni list RS, številka 38/2009 Javno povabilo delodajalcem za izvedbo programov usposabljanja na delovnem mestu 2009/2010 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/23-04-09/1 JavnoPovabiloZaUDM 2010.pdf Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Uradni list RS št. 66/09 dne 21. avgusta 2009 Javno veljavni programi za odrasle: http://www.acs.si/index.cgi?m=51&id=143 Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, Zavod RS za zaposlovanje, 23. oktober 2009 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/KatalogUkrepovAPZ.pdf Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta. Napredovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti (2008). Poročilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnem odboru in odboru regij. Komisija evropskih skupnosti Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanje odraslih, Ur. l. RS, št. 82/98. Pregled deficitarnih in suficitarnih poklicev po območnih službah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. http://www.ess.gov.si/SLO/DEJAVNOST/Programi/DeficitarniPoklici/DeficitarniInSufici tarniPoklici.xls Prihodnje leto rahla okrepitev naložb v izobraževanje, Finance, 26.10.2009 http://www.finance.si/261525/Prihodnje-leto-rahla-okrepitev-nalo%BEb-v-izobra%BEevanje Projektno učenje za mlajše odrasle (2000) http://programoteka.acs.si/PDF/PUM.pdf Program izobraževanja za brezposelne osebe za šolsko leto 2009/2010, Vlada R Slovenije, Ljubljana, dne 15. julija 2009 Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007 - 2013, Vlada Republike Slovenije je na 98. seji, 23. novembra 2006 http://www.ess.gov.si/SLO/DEJAVNOST/Programi/apz 2007 2013.pdf Program Produkcijska šola http://www.mdj.si/index.php?page=produkcijska-sola. Program Tehniška gimnazija http://www.s-sser.lj.edus.si/nova/index.php?id=74 Programi Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU) http://pismenost.acs.si/projekti/uzu/ Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/10, RS, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, Uradni list RS, št. 70/2004 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis RESO34.html Schlotter M. (2008). Origins and Consequences of Changes in Labour Market Skill Needs. Considerations from a European Perspective. Analytical Report fot teh European Commission prepared by teh European Expert Network on Economics of Education (EENEE) Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta (2005). Komisija evropskih skupnosti. Sporočilo spomladanskemu evropskemu svetu. COM (2005) 24 http://ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/COM2005 024 sl.pdf Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P, Statistični urad RS; http://www.stat.si/doc/klasif/Klasius P.pdf Unescov priročnik za uporabo mednarodne standardne klasifikacije ISCED 1997, Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Ljubljana, 2001 Wilson R. (2006). Forecasting Skills and Labour Market Needs. Institute for Employment Research University of Warwick. Zakon o delnem povračilu nadomestila plač, Uradni list RS, št. 42/2009 Zakon o gimnazijah, Uradni list RS, št. 12/1996 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis ZAKO45Q.html Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 80/1999 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis ZAKQ1603.html 9. PRILOGE Seznam prilog: PRILOGA 1: Prikaz hierarhične strukture klasifikacijskih ravni in klasifikacijskih skupin v mednarodnem v klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja KLASIUS - P PRILOGA 2: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1991 do novembra 2009 PRILOGA 3: Število brezposelnih za Slovenijo za obdobje od 2007 do novembra 2009 po mesecih PRILOGA 4: Število in stopnja registrirano brezposelnih po območnih službah mesečno PRILOGA 5: Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe Zavoda RS za zaposlovanje PRILOGA 6: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe v odstotkih za obdobje od 2007 do junija 2009 PRILOGA 7: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po starosti in stopnji izobrazbe za Slovenijo za obdobje od 2007 do junija 2009 PRILOGA 8: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po spolu in stopnji izobrazbe za Slovenijo za obdobje od 2007 do junija 2009 PRILOGA 9: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe za obdobje od 2007 do junija 2009 PRILOGA 10: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb za obdobje od 2007 do junija 2009 po starosti in stopnji izobrazbe po območnih službah PRILOGA 11: Gibanje stopnje zaposlenosti po dejavnostih - 1996-2015, Slovenija PRILOGA 12: Mednarodna standardna klasifikacija ISCED PRILOGA 13: Projekcija potreb po formalni izobrazbi - primerjava med scenariji. PRILOGA 14: Zaposlenost leta 1996, 2006 in 2015 glede na sektor, poklicna področja in raven izobrazbe PRILOGA 15: Pregled definitarnih poklicev po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (leto 2009) PRILOGA 16: Pregled suficitarnih poklicev po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (leto 2009) PRILOGA 17: Pregled območnih služb, statističnih regij in (šolskih) regij iz Razpisa za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 PRILOGA 1: Prikaz hierarhične strukture klasifikacijskih ravni in klasifikacijskih skupin v mednarodnem v klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja klasius - p_ Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) je obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično analitičnih podatkov. Uporablja se za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov, v statističnih raziskovanjih in statističnih registrih in v svoji sedanji obliki obsega dva podsistema: klasifikacijo vrst aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) in ^ klasifikacijo področij aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-P) KLASIUS-P, ki smo ga uporabili za razvrščanje analizirane programske ponudbe, te razvršča glede na njegovo predmetno specifično značilnost oziroma vsebino. Klasifikacija temelji na mednarodni klasifikaciji izobraževanja, zato so kategorije KLASIUS-P s tega vidika mednarodno primerljive vključno do tretje klasifikacijske ravni. KLASIUS-P je hierarhična klasifikacija in ima štiri klasifikacijske ravni: kodno mesto: široka področja (aktivnosti in izzidi so razdeljeni na 10 širokih področij), do 2. Kodno mesto: ožja področja (aktivnosti in izidi so razdeljeni na 27 ožjih področij), do 3. Kodno mesto: podrobna področja (aktivnosti in izidi so razdeljeni na 88 podrobnih področij), do 4. kodno mesto: nacionalno specifična področja (aktivnosti in izidi so razdeljeni na 471 nacionalno specifičnih področij izobraževalnih aktivnosti/izidov) Iz spodnje sheme so razvidne hierarhično oblikovane klasifikacijske skupine oz. kategorije posameznih področij. Vir: Statistični urad RS Shema na prvi klasifikacijski ravni KLASIUS-P predstavlja deset širokih področij in sicer: roko roko roko roko roko roko roko roko roko roko področje 0 področje 1 področje 2 področje 3 področje 4 področje 5 področje 6 področje 7 področje 8 področje 9 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, Umetnost in humanistika, Družbene, poslovne, upravne in pravne vede, Naravoslovje, matematika in računalništvo, Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo, Zdravstvo in sociala, Storitve, Neopredeljeno po širokem področju. Na drugi klasifikacijski ravni KLASIUS-P se široka področja členijo v ožja področja. Tako se na primer široko področje 7Zdravstvo in sociala nadalje členi v ožji področji in sicer 72 Zdravstvo in 76 Socialno delo. Na tretji klasifikacijski ravni KLASIUS-P se ožja področja členijo v podrobna področja. Tako se na primer ožje področje 72 Zdravstvo nadalje členi v podrobna področja: 720 Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 721 Medicina 723 Zdravstvena nega in oskrba 724 Zobozdravstvo 725 Zdravstvena tehnologija 726 Terapija in rehabilitacija 727 Farmacija in lekarništvo Na četrti klasifikacijski ravni KLASIUS-P se podrobna področja členijo v nacionalno specifična področja. Tako se na primer podrobno področje 725 Zdravstvena tehnologija nadalje členi v nacionalno specifična področja: 7250 Zdravstvena tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 7251 Radiologija, radiografija, rentgensko snemanje, tehnologija nuklearne medicine 7252 Zdravstvena protetika 7253 Očala, leče, slušni pripomočki 7254 Zdravstvena laboratorijska tehnologija 7259 Zdravstvena tehnologija (drugo) Vir: Struktura in opisi kategorij KLASIUS-P, Statistični urad RS; http://www.stat.si/doc/klasif/Klasius P.pdf PRILOGA 2: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1991 do novembra 2009 Preglednica 48: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1991 do novembra 2009 Leto Število registrirano brezposelnih oseb (stanje 31. 12.) Rast (verižni indeks) Povprečno (letno) število registrirano brezposelnih oseb** Rast (verižni indeks) Povprečna (letna) stopnja registrirane brezposelnosti (v %)* 1991 91.161 164,4 75.079 168,3 8,2 1992 118.224 129,7 102.593 136,6 11,5 1993 137.142 116 129.087 125,8 14,4 1994 123.517 90,1 127.056 98,4 14,4 1995 126.759 102,6 121.483 95,6 13,9 1996 124.470 98,2 119.799 98,6 13,9 1997 128.572 103,3 125.189 104,5 14,4 1998 126.625 98,5 126.080 100,7 14,5 1999 114.348 90,3 118.951 94,3 13,6 2000 104.583 91,5 106.601 89,6 12,2 2001 104.316 99,7 101.857 95,5 11,6 2002 99.607 95,5 102.635 100,8 11,6 2003 95.993 96,4 97.674 95,2 11,2 2004 90.728 94,5 92.826 95 10,6 2005 92.575 102 91.889 99 10,2 2006 78.303 84,6 85.836 93,4 9,4 2007 68.411 87,4 71.336 83,1 7,7 2008 68.239 96,8 63.216 88,6 6,7 31.11.2009 95.446 100,90 85.416 135,11 Vir: Zavod RS za zaposlovanje http://www.ess.gov.si/slo/Deiavnost/StatisticniPodatki/Kazalci/GibanieRegBP.htm http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/statisticni podatki.htm ** Za posamezno leto se izračuna povprečje v obdobju od januarja do decembra. * Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti (v obdobju od januarja do decembra); PRILOGA 3: Število brezposelnih za Slovenijo za obdobje od 2007 do novembra 2009 po mesecih_ Preglednica 49: Stanje števila brezposelnih za Slovenijo za obdobje od 2007 do novembra 2009 - po mesecih Mesec Število Letno Mesečna registrirano brezposelnih oseb povprečno število registrirano brezposelnih stopnja registrirane brezposelnosti (v %) (stanje konec posameznega meseca) oseb januar 79.969 8,7 februar 77.669 8,4 marec 74.216 8,1 april 72.573 7,9 maj 70.730 7,7 junij 69.272 7,5 julij 70.134 7,6 avgust 68.539 7,4 september 66.658 7,2 oktober 69.500 7,4 november 68.355 7,3 2007 december 68.411 71.336 7,3 januar 69.238 7,4 februar 66.997 7,1 marec 64.295 6,9 april 62.440 6,6 maj 61.164 6,5 junij 60.710 6,4 julij 61.550 6,5 avgust 60.669 6,5 september 59.303 6,3 oktober 62.621 6,6 november 63.363 6,7 2008 december 66.239 63.216 7 januar 73911 7,8 februar 77182 8,2 marec 79682 8,4 april 82832 8,8 maj 84519 8,9 junij 86481 9,1 julij 88457 9,4 avgust 88106 9,4 september 88366 9,4 oktober 94.591 2009 november 95.446 85.415 *Ko smo študijo zaključevali, še ni bilo podatka o številu brezposelnih za december ter o mesečni stopnji registrirane brezposelnosti za oktober, november in december PRILOGA 4: Število in stopnja registrirano brezposelnih po območnih službah mesečno Vir podatkov za celotno prilogo: Zavod RS za zaposlovanje Preglednica 50: Število in stopnja registrirano brezposelnih po območnih službah mesečno za leto 2007 ŠTEVILO IN STOPNJE REGISTRIRANO BREZPOSELNIH MESEČNO PO OBMOČNIH službah LETO 2007 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja OS Celje 9.828 10,9 9.598 10,6 9.266 10,2 9.073 10,0 8.829 9,7 8.539 9,4 8.540 9,4 8.291 9,1 7.997 8,8 8.514 9,2 8.400 9,1 8.341 9,0 OS Koper 4.597 7,1 4.491 6,9 4.374 6,7 4.173 6,4 4.005 6,1 3.862 5,9 3.917 5,9 3.964 6,0 3.942 5,9 3.983 6,0 3.873 5,8 3.871 5,8 OS Kranj 4.819 5,5 4.683 5,4 4.464 5,1 4.373 5,0 4.185 4,7 4.139 4,7 4.303 4,9 4.207 0,5 4.107 4,7 4.178 4,7 4.075 4,6 4.041 4,6 OS Ljubljana 16.783 6,5 16.419 6,4 15.653 6,1 15.412 5,9 15.141 5,8 14.851 5,7 15.144 5,8 14.939 5,7 14.846 5,7 15.120 5,7 14.741 5,6 14.560 5,5 OS Maribor 13.011 12,4 12.541 12,0 12.082 11,5 11.861 11,3 11.586 11,0 11.270 10,7 11.430 10,8 11.123 10,5 10.715 10,1 11.079 10,4 10.957 10,2 10.895 10,2 OS Murska Sobota 8.494 15,4 8.149 14,7 7.647 13,9 7.411 13,4 7.280 13,2 7.081 12,8 7.094 12,9 6.960 12,7 6.644 12,2 7.181 13,0 7.210 13,0 7.610 13,0 OS Nova Gorica 2.768 6,2 2.652 5,9 2.590 5,8 2.570 5,7 2.480 5,5 2.419 5,4 2.458 5,5 2.375 5,3 2.292 5,1 2.395 5,3 2.357 5,2 2.337 5,1 OS Novo mesto 3.642 7,2 3.489 6,9 3.218 6,3 3.144 6,2 3.036 5,9 3.064 6,0 3.205 6,3 3.197 6,3 3.209 6,3 3.206 6,2 3.069 5,9 3.077 6,0 OS Ptuj 3.860 10,0 3.769 9,7 3.520 9,1 3.432 8,9 3.301 8,6 3.311 8,6 3.377 8,7 3.233 8,4 3.096 8,0 3.451 8,8 3.444 8,8 3.500 8,9 OS Sevnica 3.102 9,8 2.980 9,4 2.928 9,2 2.868 9,1 2.798 8,8 2.763 8,7 2.807 8,8 2.734 8,6 2.682 8,4 2.788 8,7 2.796 8,7 2.773 8,6 OS Trbovlje 2.975 10,1 2.956 10,0 2.824 9,6 2.735 9,3 2.660 9,0 2.610 8,8 2.585 8,8 2.492 8,5 2.419 8,2 2.580 8,7 2.525 8,5 2.505 8,4 OS Velenje 6.090 9,6 5.942 9,4 5.650 9,0 5.521 8,8 5.429 8,6 5.363 8,5 5.274 8,4 5.024 8,0 4.709 7,5 5.025 7,9 4.908 7,7 4.901 7,7 ŠTEVILO IN STOPNJE REGISTRIRANO BREZPOSELNIH MESEČNO PO OBMOČNIH službah LETO 2008 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja OS Celje 8.388 9,0 8.078 8,7 7.795 8,4 7.595 8,2 7.443 8,0 7.400 7,9 7.443 8,0 7.337 7,9 7.132 7,7 7.532 8,0 7.477 8,0 7.678 8,2 OS Koper 3.927 5,9 3.828 5,7 3.669 5,5 3.530 5,3 3.349 5,0 3.282 4,9 3.234 4,8 3.245 4,8 3.247 4,8 3.398 5,0 3.484 5,1 3.603 5,3 OS Kranj 4.101 4,6 3.989 4,5 3.864 4,3 3.804 4,3 3.707 4,1 3.607 4,0 3.733 4,2 3.639 4,1 3.644 4,1 4.017 4,4 4.254 4,7 4.546 5,0 OS Ljubljana 14.647 5,5 14.271 5,4 13.765 5,2 13.440 5,1 13.133 5,0 13.000 4,9 13.231 5,0 13.147 4,9 12.994 4,9 13.464 5,0 13.507 5,0 13.770 5,1 OS Maribor 11.079 10,3 10.784 10,0 10.473 9,7 10.186 9,5 10.113 9,4 10.119 9,4 10.296 9,5 10.150 9,4 9.870 9,1 10.387 9,5 10.352 9,5 10.762 9,9 OS Murska Sobota 7.808 14,1 7.479 13,5 6.912 12,5 6.598 12,0 6.440 11,7 6.419 11,7 6.429 11,7 6.234 11,4 5.977 11,0 6.394 11,6 6.618 12,0 7.202 13,2 OS Nova Gorica 2.308 5,1 2.234 4,9 2.189 4,8 2.127 4,6 2.090 4,5 2.042 4,4 2.067 4,5 2.054 4,4 2.012 4,3 2.126 4,6 2.128 4,6 2.370 5,1 OS Novo mesto 3.112 6,0 3.039 5,9 2.903 5,6 2.883 5,5 2.859 5,5 2.823 5,4 2.964 5,7 2.956 5,7 2.901 5,5 2.969 5,6 3.011 5,7 3.102 5,9 OS Ptuj 3.480 8,8 3.337 8,5 3.183 8,1 3.005 7,6 2.917 7,4 2.891 7,4 2.909 7,4 2.785 7,1 2.678 6,8 2.904 7,4 2.947 7,5 3.126 8,0 OS Sevnica 2.770 8,6 2.703 8,3 2.585 8,0 2.521 7,7 2.455 7,5 2.422 7,4 2.385 7,3 2.345 7,2 2.327 7,1 2.458 7,4 2.545 7,7 2.696 8,2 OS Trbovlje 2.509 8,4 2.404 8,1 2.333 7,8 2.233 7,5 2.214 7,4 2.238 7,5 2.264 7,6 2.232 7,5 2.138 7,2 2.214 7,4 2.231 7,5 2.295 7,7 OS Velenje 5.109 8,0 4.851 7,6 4.624 7,3 4.518 7,1 4.444 7,0 4.467 7,0 4.595 7,2 4.545 7,1 4.383 6,8 4.758 7,4 4.809 7,5 5.089 8,0 Preglednica 52: Število in stopnja registrirano brezposelnih po območnih službah mesečno za obdobje januar-november 2009 ŠTEVILO IN STOPNJE REGISTRIRANO BREZPOSELNIH MESEČNO PO OBMOČNIH SLUŽBAH - januar-september 2009 Območne januar februar marec april maj junij julij avgust september Oktober* November* December* število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja število stopnja OS Celje 8.331 8,9 8.669 9,3 9.003 9,7 9.256 10,0 9.367 10,1 9.826 10,6 9.973 10,8 9.959 10,8 9.828 10,6 10441 10432 OS Koper 4.143 6,1 4.416 6,5 4.588 6,7 4.698 6,8 4.625 6,8 4.688 6,8 4.768 7,0 4.759 7,0 4.937 7,2 5217 5224 OS Kranj 5.221 5,8 5.521 6,1 5.848 6,4 6.142 6,8 6.118 6,8 6.402 7,1 6.620 7,3 6.544 7,3 6.480 7,2 6815 6776 OS Ljubljana 15.367 5,7 16.092 6,0 16.832 6,3 17.816 6,6 18.418 6,8 18.914 7,0 19.576 7,2 19.722 7,3 19.974 7,4 21027 20966 OS Maribor 11.701 10,8 12.059 11,1 12.327 11,4 12.981 12,0 13.307 12,3 13.468 12,4 13.698 12,7 13.501 12,6 13.485 12,5 14054 14215 OS Murska Sobota 7.929 14,4 8.083 14,7 8.068 14,7 7.856 14,4 8.032 14,7 8.097 14,8 8.073 14,9 7.986 14,7 8.028 14,8 9851 10720 OS Nova Gorica 2.641 5,7 2.817 6,1 3.058 6,6 3.308 7,2 3.426 7,4 3.505 7,6 3.639 7,9 3.634 8,0 3.745 8,2 3923 3930 OS Novo mesto 3.599 6,8 3.849 7,3 3.934 7,5 4.126 7,8 4.166 7,9 4.249 8,0 4.344 8,2 4.297 8,2 4.276 8,1 4435 4457 OS Ptuj 3.603 9,2 3.733 9,5 3.914 10,0 4.137 10,5 4.212 10,7 4.231 10,7 4.319 11,0 4.307 11,0 4.332 11,1 4664 4748 OS Sevnica 2.966 9,0 3.048 9,3 3.084 9,4 3.111 9,4 3.135 9,5 3.220 9,7 3.369 10,2 3.419 10,4 3.414 10,4 3717 3749 OS Trbovlje 2.655 8,9 2.863 9,6 2.868 9,6 2.914 9,8 3.018 10,2 3.117 10,5 3.207 10,9 3.207 10,9 3.167 10,8 3323 3243 OS Velenje 5.755 9,1 6.032 9,5 6.158 9,7 6.487 10,2 6.695 10,5 6.764 10,7 6.871 11,0 6.771 10,8 6.700 10,8 7124 6986 * V času, ko smo študijo zaključevali, še ni bilo podatkov o stopnjah rasti za oktober in november ter številu brezposelnih in stopnji rasti za december. PRILOGA 5: Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe Zavoda RS za zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pr[ svojem delu uporablja Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe (izdaja 2000, spremembe in dopolnitve februar 2002, januar 2003, februar 2005). Šifrant je nujen pripomoček tudi pri kadrovskem poslovanju vseh delodajalcev, saj se uporablja za opredelitev izobrazbenega pogoja za zasedbo prostega delovnega mesta pri prijavi potrebe po delavcu oz. pripravniku. V tej verziji šifranta poklicne in strokovne izobrazbe so vsi nazivi, ki se pridobijo na nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, na srednjem tehniškem in strokovnem izobraževanju, na višjem strokovnem in visoko strokovnem izobraževanju ter vsi spremenjeni strokovni naslovi univerzitetnega izobraževanja. Hkrati je Šifrant ohranil vse stare nazive poklicne in strokovne izobrazbe, veljavne pred sprejemom nove šolske zakonodaje. Skupno Šifrant vsebuje več kot 1900 nazivov poklicne in strokovne izobrazbe. Po tem šifrantu Zavod RS za zaposlovanje spremlja tudi registrirano brezposelnost v Sloveniji. Preglednica 53: Šifrant poklicne in strokovne izobrazbe Zavoda RS za zaposlovanje - brezposelne osebe po stopnjah izobrazbe Stopnja Stopnja izobrazbe pred prenovo sistema Sto pnja i zo brazbe po prenovi sistema izobraževanja izobrazbe izobraževanja 1 osnovnošolsko izobraževanje - 2 osnovnošolsko izobraževanje z dveletnimi poklicnimi tečaji (USO programi) nižje poklicno izobraževanje 3 dveletno poklicno ali strokovno izobraževanje nižje poklicno izobraževanje 4 triletno poklicno ali strokovno izobraževanje srednje poklicno izobraževanje 5 štiri ali petletno srednje izobraževanje gimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje 6 dvo ali triletno višje izobraževanje višje strokovno izobraževanje 7 štiri ali večletno visokošolsko izobraževanje podiplomski študij (magisterij) visoko strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko izobraževanje,univerzitetno podiplomsko izobraževanje (magisterij) 8 doktorat znanosti doktorat znanosti B.Š. izobrazba, pridobljena z bolonjskim študijem Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje http://www.ess.gov.si/SLO/Deiavnost/ZaDelodaialce/SifPoklStrokIzo/SifPoklStrokIzo.htm PRILOGA 6: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe v odstotkih za obdobje od 2007 do junija 2009_ Preglednica 54: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe v deležih za obdobje od 2007 do junija 2009 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STOPNJI IZOBRAZBE (2007-2009) - SLOVENIJA Bolonjski SLOVENIJA I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII programi SKUPAJ LETO Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % 2007 24573 34,45 3429 4,81 697 0,98 15884 22,27 19562 27,42 2145 3,01 5046 7,07 0,00 71336 100,00 2008 22213 35,14 3155 4,99 631 1,00 14296 22,61 16444 26,01 1957 3,10 4502 7,12 20 0,03 63216 100,00 I.-VI. 2009 27951 34,61 4465 5,53 781 0,97 19568 24,23 20223 25,04 2336 2,89 5391 6,67 55 0,07 80769 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje PRILOGA 7: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po starosti in stopnji izobrazbe za Slovenijo za obdobje od 2007 do junija 2009_ Preglednica 55: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po starosti in stopnji izobrazbe za Slovenijo - za obdobje 2007 - junij 2009 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - SLOVENIJA Bolonjski SLOVENIJA 2007 I. stopnja II. sto pnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 119 0,48 4 0,13 1 0,14 5 0,03 0,00 0,00 0,00 129 0,18 18 do 25 2918 11,87 505 14,72 24 3,46 1955 12,31 3762 19,23 125 5,81 245 4,85 9533 13,36 25 do 30 1925 7,83 470 13,71 36 5,11 1726 10,87 4777 24,42 256 11,95 2132 42,24 11322 15,87 30 do 40 4010 16,32 842 24,56 184 26,39 2566 16,16 3732 19,08 405 18,89 1470 29,14 13210 18,52 40 do 50 6139 24,98 629 18,34 246 35,33 3803 23,94 3062 15,65 492 22,93 554 10,98 14925 20,92 50 do 60 8982 36,55 929 27,08 198 28,40 5519 34,75 3914 20,01 758 35,36 553 10,96 20853 29,23 60 in več 483 1,96 50 1,47 8 1,17 309 1,95 314 1,60 109 5,06 93 1,84 1366 1,91 Skupaj 24573 100,00 3429 100,00 697 100,00 15884 100,00 19562 100,00 2145 100,00 5046 100,00 71336 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - SLOVENIJA Bolonjski SLOVENIJA 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII prog rami SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 96 0,43 1 0,05 0,00 4 0,03 0,00 0,00 0,00 0,00 102 0,16 18 do 25 2322 10,45 423 13,40 16 2,52 1478 10,34 2769 16,84 87 4,43 175 3,88 4 19,92 7273 11,51 25 do 30 1671 7,52 420 13,30 27 4,21 1459 10,21 3792 23,06 240 12,24 1677 37,24 7 36,72 9291 14,70 30 do 40 3481 15,67 782 24,79 145 22,89 2212 15,48 3159 19,21 340 17,35 1440 31,98 3 14,94 11561 18,29 40 do 50 5340 24,04 587 18,61 225 35,59 3281 22,95 2618 15,92 441 22,52 548 12,16 3 13,04 13041 20,63 50 do 60 8732 39,31 884 28,03 213 33,70 5503 38,49 3752 22,81 729 37,25 549 12,19 3 15,37 20364 32,21 60 in več 572 2,57 58 1,83 7 1,10 358 2,50 355 2,16 121 6,20 114 2,54 0,00 1585 2,51 Skupaj 22213 100,00 3155 100,00 631 100,00 14296 100,00 16444 100,00 1957 100,00 4502 100,00 20 100,00 63216 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (JANUAR-JUNIJ 2009) - SLOVENIJA I. - VI. Bolonjski SLOVENIJA 2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 117 0,42 5 0,12 0,00 1 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 123 0,15 18 do 25 3387 12,12 675 15,11 13 1,64 2401 12,27 3403 16,83 109 4,68 203 3,77 12 20,91 10204 12,63 25 do 30 2347 8,40 661 14,81 32 4,10 2350 12,01 4819 23,83 375 16,04 1953 36,23 23 40,91 12560 15,55 30 do 40 4765 17,05 1229 27,52 195 24,95 3574 18,26 4163 20,59 440 18,82 1856 34,42 9 16,67 16230 20,09 40 do 50 6837 24,46 818 18,31 296 37,93 4433 22,66 3254 16,09 513 21,96 648 12,02 6 10,91 16805 20,81 50 do 60 9887 35,37 1017 22,79 238 30,48 6388 32,64 4181 20,67 780 33,40 587 10,88 5 8,79 23082 28,58 60 in več 611 2,19 60 1,33 7 0,90 420 2,15 403 1,99 119 5,10 145 2,68 1 1,82 1766 2,19 Skupaj 27951 100,00 4465 100,00 781 100,00 19568 100,00 20223 100,00 2336 100,00 5391 100,00 55 100,00 80769 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje PRILOGA 8: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po spolu in stopnji izobrazbe za Slovenijo za obdobje od 2007 do junija 2009_ Preglednica 56: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po spolu in stopnji izobrazbe za Slovenijo - za obdobje 2007 -junij 2009 2007 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO SPOLU IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) SLOVENIJA Bolonjski programi Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % moški 11900 48,43 2019 58,89 255 36,65 7657 48,20 7708 39,40 989 46,08 1663 32,95 32191 45,13 ženski 12673 51,57 1410 41,11 441 63,35 8227 51,79 11854 60,60 1156 53,91 3384 67,05 39144 54,87 Skupaj 24573 100,00 3429 100,00 696 100,00 15884 100,00 19562 100,00 2145 100,00 5046 100,00 71336 100,00 2008 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO SPOLU IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) SLOVENIJA Bolonjski programi Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % moški 11210 50,47 1966 62,30 247 39,14 7291 51,01 6668 40,55 893 45,64 1545 34,32 6 31,82 30149 47,17 ženski 11003 49,53 1190 37,70 384 60,86 7004 48,99 9777 59,45 1064 54,36 2957 65,68 13 68,18 33767 52,83 Skupaj 22213 100,00 3155 100,00 631 100,00 14295 100,00 16444 100,00 1957 100,00 4502 100,00 18 100,00 63916 100,00 I-VI 2009 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO SPOLU IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar - junij 2009) - SLOVENIJA Bolonjski programi Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % moški 14960 53,52 2909 65,15 334 42,82 10766 55,02 8780 43,41 1056 45,19 1935 35,89 17 30,77 41097 50,45 ženski 12991 46,48 1556 34,85 447 57,18 8801 44,98 11444 56,59 1281 54,81 3456 64,11 38 69,23 40371 49,55 Skupaj 27951 100,00 4465 100,00 781 100,00 19567 100,00 20223 100,00 2336 100,00 5391 100,00 54 100,00 81468 100,00 PRILOGA 9: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe za obdobje od 2007 do junija 2009_ Preglednica 57: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe v številu in deležih, za obdobje 2007 - junij 2009 - območna služba Celje POKLICNI SKLOPI OS Celje Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 298 3,28 02 Živinorejci 7 0,08 03 Gojitelji živali in sorodni 1 0,01 04 Veterinarji 9 0,10 05 Predelovalci hrane 155 1,70 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 18 0,20 11 Lesarji 185 2,04 12 Papirničarji 6 0,06 GEOLOGI, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 2 0,02 16 Rudarji in bogatilci rud 18 0,20 17 Metalurgi 42 0,46 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 470 5,17 21 Monterji in inštalaterji 43 0,47 22 Mehaniki in strojniki 426 4,70 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO 25 Elektrikarji 258 2,84 26 Računalničarji 18 0,19 27 Poklici za prenos informacij 16 0,17 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 73 0,81 31 Farmacevti 3 0,03 32 Gumarji 0,00 33 Izdelovalci gradb. materiala 2 0,02 34 Keramiki in sorodni 21 0,23 35 Steklarji 118 1,30 PREDELAVA TEKSTILA, KOZ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 97 1,07 41 Izdelovalci oblačil 385 4,24 42 Usnjarji in krznarji 7 0,07 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 11 0,12 45 Grafiki in sorodni 33 0,37 46 Tapetniki 5 0,05 47 Barvarji in ličarji 36 0,39 48 Poklici za osebne storitve 154 1,70 POKLICNI SKLOPI OS Celje Število % GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 1 0,01 52 Gradbeniki 264 2,91 53 Gradbeniki za zaključna dela 11 0,12 54 Komunalci in sorodni 18 0,20 PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 154 1,70 59 Železničarji 11 0,12 60 Ladjarji 2 0,02 61 Letalci 1 0,01 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 40 0,44 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 676 7,44 66 Poklici za gostinstvo in turizem 462 5,09 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 928 10,22 71 Organizatorji in sorodni 16 0,18 72 Pravniki 47 0,52 73 Administratorji in sorodni 258 2,84 74 Oficirji in sorodni 13 0,14 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 144 1,58 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 2 0,02 82 Jezikoslovci in sorodni 13 0,14 83 Družboslovci 49 0,54 84 Naravoslovci 15 0,17 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 2 0,02 88 Likovniki in oblikovalci 48 0,53 89 Gledališčniki in sorodni 1 0,01 90 Glasbeniki 3 0,03 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 108 1,19 95 Poklici za socialno varstvo 26 0,28 OSTALO 98 Verski poklici 6 0,06 99 Nerazporejeni 2847 31,36 SKUPAJ 9078 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Koper Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HKRANE 01 Pridelovalci rastlin 38 0,83 02 Živinorejci 3 0,06 03 Gojitelji živali in sorodni 4 0,08 04 Veterinarji 7 0,15 05 Predelovalci hrane 46 1,02 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 9 0,19 11 Lesarji 101 2,23 12 Papirničarji 1 0,02 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 1 0,03 16 Rudarji in bogatilci rud 3 0,06 17 Metalurgi 5 0,12 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 183 4,04 21 Monterji in inštalaterji 22 0,49 22 Mehaniki in strojniki 222 4,89 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 109 2,41 26 Računalničarji 9 0,21 27 Poklici za prenos informacij 9 0,19 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 21 0,47 31 Farmacevti 2 0,04 32 Gumarji 1 0,02 33 Izdelovalci gradb. materiala 1 0,02 34 Keramiki in sorodni 6 0,14 35 Steklarji 2 0,03 PREDELAVA TEKSTILA, KOZ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 8 0,18 41 Izdelovalci oblačil 58 1,27 42 Usnjarji in krznarji 1 0,02 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 7 0,16 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 13 0,29 46 Tapetniki 2 0,05 47 Barvarji in ličarji 18 0,39 48 Poklici za osebne storitve 64 1,40 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 2 0,05 52 Gradbeniki 97 2,14 53 Gradbeniki za zaključna dela 4 0,09 54 Komunalci in sorodni 2 0,04 POKLICNI SKLOPI OS Koper Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 94 2,08 59 Železničarji 12 0,27 60 Ladjarji 48 1,05 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 22 0,49 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 379 8,38 66 Poklici za gostinstvo in turizem 306 6,75 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 411 9,08 71 Organizatorji in sorodni 14 0,32 72 Pravniki 31 0,68 73 Administratorji in sorodni 147 3,25 74 Oficirji in sorodni 9 0,20 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 64 1,42 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 2 0,03 82 Jezikoslovci in sorodni 9 0,20 83 Družboslovci 41 0,91 84 Naravoslovci 15 0,32 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 2 0,03 88 Likovniki in oblikovalci 32 0,71 89 Gledališčniki in sorodni 4 0,08 90 Glasbeniki 3 0,06 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 50 1,10 95 Poklici za socialno varstvo 12 0,26 OSTALO 98 Verski poklici 2 0,05 99 Nerazporejeni 1742 38,47 SKUPAJ 4529 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Kranj Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 58 0,99 02 Živinorejci 1 0,02 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 9 0,14 05 Predelovalci hrane 90 1,53 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 7 0,12 11 Lesarji 147 2,50 12 Papirničarji 1 0,02 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 1 0,02 16 Rudarji in bogatilci rud 3 0,05 17 Metalurgi 13 0,22 KOVINARSTVO, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 20 Obdelovalci kovin 258 4,39 21 Monterji in inštalaterji 17 0,28 22 Mehaniki in strojniki 284 4,82 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 181 3,07 26 Računalničarji 15 0,26 27 Poklici za prenos informacij 10 0,16 KEMIJA IN KOVINE 30 Kemiki 18 0,30 31 Farmacevti 5 0,09 32 Gumarji 18 0,31 33 Izdelovalci gradb. materiala 2 0,03 34 Keramiki in sorodni 2 0,03 35 Steklarji 0,00 PREDELAVA TEKSTILA, KOZ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 110 1,88 41 Izdelovalci oblačil 227 3,85 42 Usnjarji in krznarji 2 0,04 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 98 1,67 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 39 0,65 46 Tapetniki 5 0,09 47 Barvarji in ličarji 37 0,63 48 Poklici za osebne storitve 84 1,43 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 5 0,08 52 Gradbeniki 101 1,72 53 Gradbeniki za zaključna dela 18 0,31 54 Komunalci in sorodni 9 0,16 POKLICNI SKLOPI OS Kranj Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 92 1,56 59 Železničarji 2 0,03 60 Ladjarji 3 0,04 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 17 0,29 EKONOMIJA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 350 5,96 66 Poklici za gostinstvo in turizem 245 4,16 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 445 7,56 71 Organizatorji in sorodni 61 1,03 72 Pravniki 21 0,36 73 Administratorji in sorodni 174 2,95 74 Oficirji in sorodni 11 0,19 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 64 1,08 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 3 0,05 82 Jezikoslovci in sorodni 9 0,16 83 Družboslovci 46 0,79 84 Naravoslovci 13 0,21 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 2 0,04 88 Likovniki in oblikovalci 49 0,84 89 Gledališčniki in sorodni 1 0,02 90 Glasbeniki 3 0,05 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 65 1,10 95 Poklici za socialno varstvo 13 0,22 OSTALO 98 Verski poklici 4 0,06 99 Nerazporejeni 2315 39,39 SKUPAJ 5878 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Ljubljana Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 153 0,89 02 Živinorejci 9 0,05 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 47 0,27 05 Predelovalci hrane 237 1,38 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 37 0,21 11 Lesarji 385 2,24 12 Papirničarji 30 0,17 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 9 0,05 16 Rudarji in bogatilci rud 13 0,08 17 Metalurgi 26 0,15 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 556 3,23 21 Monterji in inštalaterji 45 0,26 22 Mehaniki in strojniki 737 4,27 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 571 3,31 26 Računalničarji 39 0,23 27 Poklici za prenos informacij 79 0,46 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 144 0,84 31 Farmacevti 36 0,21 32 Gumarji 4 0,02 33 Izdelovalci gradb. materiala 8 0,05 34 Keramiki in sorodni 12 0,07 35 Steklarji 5 0,03 PREDELAVA TEKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 102 0,59 41 Izdelovalci oblačil 387 2,24 42 Usnjarji in krznarji 16 0,09 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 66 0,38 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 201 1,16 46 Tapetniki 9 0,05 47 Barvarji in ličarji 91 0,53 48 Poklici za osebne storitve 253 1,47 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 30 0,17 52 Gradbeniki 389 2,26 53 Gradbeniki za zaključna dela 32 0,19 54 Komunalci in sorodni 16 0,09 POKLICNI SKLOPI OS Ljubljana Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 290 1,68 59 Železničarji 12 0,07 60 Ladjarji 8 0,05 61 Letalci 6 0,03 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 39 0,22 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 1239 7,19 66 Poklici za gostinstvo in turizem 533 3,09 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 1505 8,73 71 Organizatorji in sorodni 83 0,48 72 Pravniki 131 0,76 73 Administratorji in sorodni 454 2,63 74 Oficirji in sorodni 35 0,20 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 296 1,72 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 5 0,03 82 Jezikoslovci in sorodni 60 0,35 83 Družboslovci 303 1,76 84 Naravoslovci 89 0,52 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 23 0,13 88 Likovniki in oblikovalci 256 1,48 89 Gledališčniki in sorodni 6 0,04 90 Glasbeniki 11 0,06 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 193 1,12 95 Poklici za socialno varstvo 80 0,46 OSTALO 98 Verski poklici 17 0,10 99 Nerazporejeni 6792 39,40 SKUPAJ 17240 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Maribor Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 253 2,00 02 Živinorejci 9 0,07 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 5 0,04 05 Predelovalci hrane 455 3,60 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 7 0,06 11 Lesarji 185 1,46 12 Papirničarji 11 0,09 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 2 0,01 16 Rudarji in bogatilci rud 9 0,07 17 Metalurgi 51 0,40 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 520 4,11 21 Monterji in inštalaterji 65 0,51 22 Mehaniki in strojniki 692 5,47 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 339 2,68 26 Računalničarji 47 0,37 27 Poklici za prenos informacij 3 0,03 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 86 0,68 31 Farmacevti 10 0,08 32 Gumarji 0,00 33 Izdelovalci gradb. materiala 3 0,02 34 Keramiki in sorodni 6 0,05 35 Steklarji 10 0,08 PREDELAVA TEKSTILA, KOZ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 125 0,99 41 Izdelovalci oblačil 408 3,23 42 Usnjarji in krznarji 0,00 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 14 0,11 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 28 0,22 46 Tapetniki 9 0,07 47 Barvarji in ličarji 132 1,05 48 Poklici za osebne storitve 204 1,61 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 1 0,01 52 Gradbeniki 279 2,21 53 Gradbeniki za zaključna dela 26 0,21 54 Komunalci in sorodni 13 0,10 POKLICNI SKLOPI OS Maribor Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 251 1,99 59 Železničarji 16 0,13 60 Ladjarji 4 0,03 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 22 0,18 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 1053 8,33 66 Poklici za gostinstvo in turizem 476 3,76 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 1154 9,13 71 Organizatorji in sorodni 23 0,18 72 Pravniki 97 0,77 73 Administratorji in sorodni 335 2,65 74 Oficirji in sorodni 29 0,23 izobraŽevanje in znanost 80 Vzgojitelji in učitelji 269 2,13 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 1 0,01 82 Jezikoslovci in sorodni 13 0,10 83 Družboslovci 35 0,28 84 Naravoslovci 23 0,18 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 9 0,07 88 Likovniki in oblikovalci 78 0,61 89 Gledališčniki in sorodni 3 0,03 90 Glasbeniki 7 0,06 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 215 1,70 95 Poklici za socialno varstvo 13 0,11 OSTALO 98 Verski poklici 9 0,07 99 Nerazporejeni 4503 35,62 SKUPAJ 12641 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Murska Sobota Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 340 4,25 02 Živinorejci 8 0,10 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 4 0,04 05 Predelovalci hrane 200 2,50 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 7 0,09 11 Lesarji 125 1,56 12 Papirničarji 15 0,19 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 1 0,01 16 Rudarji in bogatilci rud 5 0,06 17 Metalurgi 15 0,18 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 257 3,21 21 Monterji in inštalaterji 39 0,49 22 Mehaniki in strojniki 301 3,76 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 184 2,30 26 Računalničarji 13 0,16 27 Poklici za prenos informacij 13 0,16 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 29 0,36 31 Farmacevti 5 0,06 32 Gumarji 2 0,02 33 Izdelovalci gradb. materiala 2 0,02 34 Keramiki in sorodni 4 0,05 35 Steklarji 1 0,01 PREDELAVA EKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 148 1,85 41 Izdelovalci oblačil 388 4,84 42 Usnjarji in krznarji 3 0,04 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 62 0,77 45 Grafiki in sorodni 29 0,37 46 Tapetniki 3 0,04 47 Barvarji in ličarji 51 0,63 48 Poklici za osebne storitve 66 0,83 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 1 0,01 52 Gradbeniki 356 4,44 53 Gradbeniki za zaključna dela 14 0,17 54 Komunalci in sorodni 17 0,21 POKLICNI SKLOPI OS Murska Sobota Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 127 1,58 59 Železničarji 4 0,04 60 Ladjarji 0,00 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 21 0,26 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 446 5,57 66 Poklici za gostinstvo in turizem 408 5,09 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 490 6,11 71 Organizatorji in sorodni 9 0,11 72 Pravniki 27 0,33 73 Administratorji in sorodni 156 1,95 74 Oficirji in sorodni 19 0,24 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 107 1,33 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 1 0,01 82 Jezikoslovci in sorodni 5 0,06 83 Družboslovci 26 0,33 84 Naravoslovci 6 0,08 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 2 0,02 88 Likovniki in oblikovalci 15 0,19 89 Gledališčniki in sorodni 0,00 90 Glasbeniki 2 0,03 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 200 2,49 95 Poklici za socialno varstvo 11 0,13 OSTALO 98 Verski poklici 3 0,04 99 Nerazporejeni 3226 40,25 SKUPAJ 8013 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Nova Gorica Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 48 1,53 02 Živinorejci 1 0,03 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 5 0,15 05 Predelovalci hrane 78 2,49 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 6 0,18 11 Lesarji 128 4,08 12 Papirničarji 1 0,03 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 1 0,03 16 Rudarji in bogatilci rud 3 0,10 17 Metalurgi 2 0,05 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 105 3,37 21 Monterji in inštalaterji 5 0,15 22 Mehaniki in strojniki 159 5,09 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 110 3,53 26 Računalničarji 16 0,50 27 Poklici za prenos informacij 2 0,07 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 15 0,48 31 Farmacevti 1 0,04 32 Gumarji 0,00 33 Izdelovalci gradb. materiala 0,00 34 Keramiki in sorodni 1 0,03 35 Steklarji 1 0,03 PREDELAVA TEKSTILA, KOZ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 14 0,43 41 Izdelovalci oblačil 54 1,74 42 Usnjarji in krznarji 2 0,05 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 20 0,64 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 7 0,21 46 Tapetniki 7 0,21 47 Barvarji in ličarji 6 0,19 48 Poklici za osebne storitve 44 1,42 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 2 0,07 52 Gradbeniki 75 2,39 53 Gradbeniki za zaključna dela 1 0,03 54 Komunalci in sorodni 3 0,10 POKLICNI SKLOPI OS Nova Gorica Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 68 2,16 59 Železničarji 4 0,13 60 Ladjarji 2 0,05 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 1 0,03 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 236 7,54 66 Poklici za gostinstvo in turizem 89 2,85 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 249 7,94 71 Organizatorji in sorodni 18 0,58 72 Pravniki 17 0,54 73 Administratorji in sorodni 98 3,14 74 Oficirji in sorodni 5 0,15 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 52 1,66 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 0,00 82 Jezikoslovci in sorodni 10 0,30 83 Družboslovci 32 1,01 84 Naravoslovci 9 0,27 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 3 0,11 88 Likovniki in oblikovalci 23 0,72 89 Gledališčniki in sorodni 0,00 90 Glasbeniki 1 0,03 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 21 0,68 95 Poklici za socialno varstvo 19 0,61 OSTALO 98 Verski poklici 0,00 99 Nerazporejeni 1253 40,04 SKUPAJ 3129 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje POKLICNI SKLOPI OS Novo mesto Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 71 1,78 02 Živinorejci 0,00 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 2 0,05 05 Predelovalci hrane 36 0,90 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 12 0,29 11 Lesarji 102 2,55 12 Papirničarji 2 0,04 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 1 0,03 16 Rudarji in bogatilci rud 5 0,13 17 Metalurgi 6 0,15 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 159 3,98 21 Monterji in inštalaterji 17 0,41 22 Mehaniki in strojniki 161 4,03 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 87 2,18 26 Računalničarji 3 0,08 27 Poklici za prenos informacij 9 0,23 30 Kemiki 21 0,51 KEMIJA IN NEKOVINE 31 Farmacevti 5 0,13 32 Gumarji 1 0,03 33 Izdelovalci gradb. materiala 3 0,08 34 Keramiki in sorodni 3 0,08 35 Steklarji 1 0,03 PREDELAVA TEKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 35 0,88 41 Izdelovalci oblačil 223 5,59 42 Usnjarji in krznarji 0,00 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 12 0,29 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 7 0,17 46 Tapetniki 1 0,03 47 Barvarji in ličarji 16 0,40 48 Poklici za osebne storitve 30 0,74 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 1 0,03 52 Gradbeniki 114 2,87 53 Gradbeniki za zaključna dela 5 0,13 54 Komunalci in sorodni 12 0,30 POKLICNI SKLOPI OS Novo mesto Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 62 1,55 59 Železničarji 5 0,13 60 Ladjarji 2 0,05 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 30 0,75 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 198 4,97 66 Poklici za gostinstvo in turizem 147 3,69 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 244 6,13 71 Organizatorji in sorodni 15 0,38 72 Pravniki 15 0,38 73 Administratorji in sorodni 110 2,75 74 Oficirji in sorodni 9 0,21 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 39 0,99 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 2 0,04 82 Jezikoslovci in sorodni 3 0,06 83 Družboslovci 23 0,58 84 Naravoslovci 4 0,10 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 1 0,03 88 Likovniki in oblikovalci 16 0,40 89 Gledališčniki in sorodni 0,00 90 Glasbeniki 1 0,03 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 47 1,17 95 Poklici za socialno varstvo 7 0,18 OSTALO 98 Verski poklici 0,00 99 Nerazporejeni 1848 46,33 SKUPAJ 3989 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje Preglednica 62: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe v številu in deležih, za obdobje 2007 - junij 2009 - območna služba Murska Sobota POKLICNI SKLOPI OS Ptuj Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 236 5,94 02 Živinorejci 6 0,15 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 3 0,07 05 Predelovalci hrane 100 2,52 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 1 0,03 11 Lesarji 59 1,49 12 Papirničarji 0,00 GEOLOGIJA, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 15 Geologi 0,00 16 Rudarji in bogatilci rud 3 0,08 17 Metalurgi 11 0,26 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 201 5,06 21 Monterji in inštalaterji 23 0,57 22 Mehaniki in strojniki 186 4,67 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 117 2,94 26 Računalničarji 18 0,46 27 Poklici za prenos informacij 4 0,10 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 21 0,52 31 Farmacevti 3 0,07 32 Gumarji 2 0,05 33 Izdelovalci gradb. materiala 2 0,05 34 Keramiki in sorodni 3 0,08 35 Steklarji 4 0,10 PREDELAVA TEKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 28 0,70 41 Izdelovalci oblačil 111 2,80 42 Usnjarji in krznarji 0,00 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 8 0,21 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 4 0,10 46 Tapetniki 1 0,03 47 Barvarji in ličarji 23 0,57 48 Poklici za osebne storitve 66 1,65 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 1 0,03 52 Gradbeniki 56 1,41 53 Gradbeniki za zaključna dela 7 0,18 54 Komunalci in sorodni 10 0,24 POKLICNI SKLOPI OS Ptuj Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 61 1,53 59 Železničarji 8 0,21 60 Ladjarji 0,00 61 Letalci 1 0,03 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 9 0,23 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 303 7,63 66 Poklici za gostinstvo in turizem 137 3,44 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 309 7,77 71 Organizatorji in sorodni 3 0,08 72 Pravniki 17 0,43 73 Administratorji in sorodni 167 4,19 74 Oficirji in sorodni 7 0,17 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 102 2,57 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 1 0,03 82 Jezikoslovci in sorodni 2 0,04 83 Družboslovci 17 0,42 84 Naravoslovci 8 0,19 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 1 0,03 88 Likovniki in oblikovalci 15 0,37 89 Gledališčniki in sorodni 2 0,04 90 Glasbeniki 1 0,03 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 64 1,61 95 Poklici za socialno varstvo 8 0,21 OSTALO 98 Verski poklici 1 0,03 99 Nerazporejeni 1417 35,63 SKUPAJ 3976 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje Preglednica 66: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe v številu in deležih, za obdobje 2007 - junij 2009 - območna služba Sevnica POKLICNI SKLOPI OS Sevnica Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 64 2,05 02 Živinorejci 2 0,06 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 3 0,09 05 Predelovalci hrane 26 0,83 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 5 0,15 11 Lesarji 80 2,60 12 Papirničarji 19 0,61 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 0,00 16 Rudarji in bogatilci rud 8 0,27 17 Metalurgi 3 0,11 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 145 4,68 21 Monterji in inštalaterji 7 0,23 22 Mehaniki in strojniki 119 3,84 ELEKTROTEHNIKA 8ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 95 3,08 26 Računalničarji 2 0,08 27 Poklici za prenos informacij 5 0,15 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 6 0,20 31 Farmacevti 1 0,03 32 Gumarji 1 0,03 33 Izdelovalci gradb. materiala 1 0,03 34 Keramiki in sorodni 2 0,06 35 Steklarji 2 0,08 PREDELAVA TEKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 22 0,71 41 Izdelovalci oblačil 170 5,48 42 Usnjarji in krznarji 0,00 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 2 0,07 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 9 0,30 46 Tapetniki 2 0,06 47 Barvarji in ličarji 16 0,53 48 Poklici za osebne storitve 62 1,99 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 2 0,05 52 Gradbeniki 79 2,55 53 Gradbeniki za zaključna dela 5 0,17 54 Komunalci in sorodni 4 0,12 POKLICNI SKLOPI OS Sevnica Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 50 1,63 59 Železničarji 3 0,10 60 Ladjarji 1 0,03 61 Letalci 1 0,03 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 9 0,27 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 242 7,82 66 Poklici za gostinstvo in turizem 116 3,75 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 274 8,87 71 Organizatorji in sorodni 5 0,17 72 Pravniki 10 0,33 73 Administratorji in sorodni 62 1,99 74 Oficirji in sorodni 7 0,22 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 41 1,33 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 0,00 82 Jezikoslovci in sorodni 1 0,03 83 Družboslovci 22 0,71 84 Naravoslovci 6 0,20 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 2 0,05 88 Likovniki in oblikovalci 19 0,62 89 Gledališčniki in sorodni 0,00 90 Glasbeniki 0,00 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 48 1,56 95 Poklici za socialno varstvo 11 0,36 OSTALO 98 Verski poklici 0,00 99 Nerazporejeni 1196 38,64 SKUPAJ 3094 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje Preglednica 67: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe v številu in deležih, za obdobje 2007 - junij 2009 - območna služba Trbovlje POKLICNI SKLOPI OS Trbovlje Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 31 1,05 02 Živinorejci 2 0,08 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 3 0,09 05 Predelovalci hrane 29 1,01 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDEALVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 2 0,06 11 Lesarji 42 1,46 12 Papirničarji 2 0,08 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 1 0,03 16 Rudarji in bogatilci rud 25 0,85 17 Metalurgi 5 0,15 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 138 4,74 21 Monterji in inštalaterji 7 0,23 22 Mehaniki in strojniki 112 3,86 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELKOMUNKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 107 3,69 26 Računalničarji 2 0,07 27 Poklici za prenos informacij 8 0,27 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 14 0,47 31 Farmacevti 4 0,14 32 Gumarji 0,00 33 Izdelovalci gradb. materiala 1 0,05 34 Keramiki in sorodni 3 0,11 35 Steklarji 1 0,03 PREDELAVA TEKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 11 0,38 41 Izdelovalci oblačil 118 4,06 42 Usnjarji in krznarji 15 0,50 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 10 0,33 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 9 0,30 46 Tapetniki 3 0,10 47 Barvarji in ličarji 11 0,38 48 Poklici za osebne storitve 56 1,92 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 4 0,14 52 Gradbeniki 60 2,06 53 Gradbeniki za zaključna dela 3 0,11 54 Komunalci in sorodni 2 0,08 POKLICNI SKLOPI OS Trbovlje Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 63 2,16 59 Železničarji 1 0,03 60 Ladjarji 3 0,10 61 Letalci 1 0,03 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 9 0,29 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 254 8,73 66 Poklici za gostinstvo in turizem 125 4,31 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 280 9,61 71 Organizatorji in sorodni 6 0,21 72 Pravniki 9 0,30 73 Administratorji in sorodni 54 1,84 74 Oficirji in sorodni 7 0,25 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 25 0,87 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 2 0,06 82 Jezikoslovci in sorodni 1 0,04 83 Družboslovci 12 0,42 84 Naravoslovci 6 0,21 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 1 0,04 88 Likovniki in oblikovalci 8 0,28 89 Gledališčniki in sorodni 2 0,07 90 Glasbeniki 1 0,03 91 Književniki 0,00 ZDRAVSTVO IN SOCIALA 94 Poklici v zdravstvu 35 1,21 95 Poklici za socialno varstvo 8 0,29 OSTALO 98 Verski poklici 1 0,03 99 Nerazporejeni 1155 39,73 SKUPAJ 2908 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje Preglednica 68: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb po skupinah strokovne izobrazbe v številu in deležih, za obdobje 2007 - junij 2009 - območna služba Velenje POKLICNI SKLOPI OS Velenje Število % PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA HRANE 01 Pridelovalci rastlin 88 1,39 02 Živinorejci 4 0,06 03 Gojitelji živali in sorodni 0,00 04 Veterinarji 8 0,13 05 Predelovalci hrane 53 0,84 06 Predelovalci tobaka 0,00 PRIDOBIVANJE, OBDEALVA IN PREDELAVA LESA 10 Gozdarji 21 0,32 11 Lesarji 173 2,73 12 Papirničarji 0,00 GEOLOGIJA, RUDARSTVO IN PREDELAVA RUD 15 Geologi 0,00 16 Rudarji in bogatilci rud 52 0,83 17 Metalurgi 46 0,73 KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO 20 Obdelovalci kovin 383 6,06 21 Monterji in inštalaterji 17 0,27 22 Mehaniki in strojniki 378 5,98 ELEKTROTEHNIKA (ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA, TELEKOMUNIKACIJE IN RAČUNALNIŠTVO) 25 Elektrikarji 193 3,05 26 Računalničarji 37 0,58 27 Poklici za prenos informacij 7 0,10 KEMIJA IN NEKOVINE 30 Kemiki 38 0,60 31 Farmacevti 4 0,06 32 Gumarji 0,00 33 Izdelovalci gradb. materiala 2 0,03 34 Keramiki in sorodni 4 0,06 35 Steklarji 3 0,04 PREDELAVA TEKSTILA, KOŽ, USNJA IN KRZNA 40 Tekstilci 25 0,40 41 Izdelovalci oblačil 268 4,24 42 Usnjarji in krznarji 1 0,02 43 Izdelovalci obutve in usnjarske galanterije 6 0,09 DRUGA PROIZVODNJA IN STORITVE 45 Grafiki in sorodni 9 0,15 46 Tapetniki 5 0,08 47 Barvarji in ličarji 14 0,23 48 Poklici za osebne storitve 87 1,37 GEODEZIJA, GRADBENIŠTVO IN KOMUNALA 51 Geodeti 1 0,02 52 Gradbeniki 102 1,61 53 Gradbeniki za zaključna dela 1 0,02 54 Komunalci in sorodni 9 0,14 POKLICNI SKLOPI OS Velenje Število % PROMET 58 Poklici v cestnem prometu 84 1,33 59 Železničarji 6 0,10 60 Ladjarji 3 0,05 61 Letalci 0,00 62 Žičničarji 0,00 63 Poklici v pretovorni dejavnosti 6 0,10 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM 65 Trgovinci 460 7,28 66 Poklici za gostinstvo in turizem 280 4,43 EKONOMIJA, ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA 70 Ekonomisti in sorodni 545 8,63 71 Organizatorji in sorodni 13 0,21 72 Pravniki 25 0,40 73 Administratorji in sorodni 204 3,23 74 Oficirji in sorodni 10 0,15 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST 80 Vzgojitelji in učitelji 109 1,72 81 Poklici za telesno kulturo in športno rekreacijo 0,00 82 Jezikoslovci in sorodni 6 0,09 83 Družboslovci 30 0,47 84 Naravoslovci 9 0,14 KULTURA IN UMETNOST 87 Kulturniki 2 0,03 88 Likovniki in oblikovalci 24 0,37 89 Gledališčniki in sorodni 0,00 90 Glasbeniki 3 0,05 91 Književniki 0,00 POKLICI V ZDRAVSTVU 94 Poklici v zdravstvu 138 2,18 95 Poklici za socialno varstvo 12 0,19 OSTALO 98 Verski poklici 1 0,02 99 Nerazporejeni 2311 36,58 SKUPAJ 6316 100,00 Vir: Zavod RS za zaposlovanje PRILOGA 10: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb za obdobje od 2007 do junija 2009 po starosti in stopnji izobraz be po območnih službah Preglednica 69: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb obdobje 2007 - junij 2009 po starosti in stopnji izobrazbe OBMOČNA ENOTA CELJ E POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA SLUŽBA CELJE 2007 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE CELJE SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 7 0,25 1 0,22 0,00 2 0,08 0,00 0,00 0,00 0 9 0,11 18 do 25 278 10,50 68 12,16 3 2,28 252 12,28 537 20,40 16 6,70 37 7,01 0 1190 13,57 25 do 30 200 7,55 62 11,12 9 7,26 221 10,79 698 26,51 40 16,81 270 51,87 0 1500 17,10 30 do 40 392 14,77 132 23,67 39 32,62 384 18,72 522 19,83 63 26,04 132 25,36 0 1663 18,96 40 do 50 723 27,26 136 24,45 44 36,14 518 25,29 381 14,48 37 15,28 44 8,53 0 1883 21,47 50 do 60 990 37,36 146 26,18 24 20,11 637 31,09 463 17,59 76 31,84 34 6,44 0 2371 27,03 60 in več 61 2,32 12 2,20 2 1,59 36 1,74 31 1,19 8 3,33 4 0,78 0 155 1,77 Skupaj 2651 100,00 557 100,00 121 100,00 2050 100,00 2632 100,00 240 100,00 520 100,00 0 8770 100,00 POVPRE< SNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA SLUŽBA CELJE 2008 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE CELJE SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 5 0,22 1 0,22 0,00 2 0,11 0,00 0,00 0,00 0,00 8 0,11 18 do 25 231 9,98 54 10,66 2 2,00 194 10,77 404 18,08 15 6,98 20 4,68 1 25,00 922 12,11 25 do 30 164 7,08 59 11,70 7 6,38 196 10,86 559 25,02 40 18,31 197 45,97 1 30,56 1223 16,06 30 do 40 330 14,27 114 22,64 25 23,70 316 17,52 432 19,32 48 22,05 126 29,48 1 22,22 1392 18,29 40 do 50 580 25,05 118 23,48 44 42,30 434 24,08 336 15,01 41 18,62 39 9,03 1 22,22 1593 20,92 50 do 60 941 40,62 146 29,02 26 24,66 613 33,99 466 20,85 66 30,06 39 9,16 0,00 2297 30,16 60 in več 64 2,78 12 2,28 1 0,96 48 2,67 39 1,73 9 3,97 7 1,68 0,00 180 2,36 Skupaj 2316 100,00 504 100,00 104 100,00 1804 100,00 2235 100,00 218 100,00 427 100,00 5 100,00 7614 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA SLUŽBA CELJE 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE CELJE SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 11 0,38 2 0,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13 0,14 18 do 25 341 12,41 80 12,35 3 1,82 304 13,29 465 18,82 18 6,52 22 4,38 3 50,00 1236 13,62 25 do 30 234 8,52 87 13,32 8 5,84 287 12,51 645 26,07 64 23,28 210 41,85 2 33,33 1536 16,91 30 do 40 476 17,34 168 25,78 38 27,86 466 20,34 498 20,15 59 21,39 168 33,42 1 16,67 1873 20,63 40 do 50 665 24,21 142 21,85 55 39,90 526 22,98 362 14,64 55 20,05 45 8,96 0,00 1850 20,38 50 do 60 949 34,53 157 24,19 34 24,57 655 28,61 464 18,75 68 24,80 49 9,79 0,00 2375 26,17 60 in več 72 2,61 14 2,15 0,00 52 2,28 39 1,57 11 3,96 8 1,59 0,00 196 2,15 Skupaj 2747 100,00 651 100,00 137 100,00 2291 100,00 2472 100,00 274 100,00 502 100,00 6 100,00 9078 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA KOPER 2007 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE KOPER SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 3 0,26 0,00 1 3,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0 4 0,11 18 do 25 214 16,24 19 10,58 3 10,20 95 10,35 143 12,64 10 5,82 16 4,73 0 500 12,24 25 do 30 116 8,85 33 18,00 3 9,91 99 10,74 266 23,50 4 2,64 134 39,40 0 656 16,04 30 do 40 218 16,53 44 24,19 6 21,57 138 14,99 228 20,11 26 15,38 95 27,86 0 754 18,45 40 do 50 290 22,02 24 12,96 8 26,53 211 22,85 198 17,46 42 25,14 47 13,77 0 818 20,01 50 do 60 456 34,64 61 33,44 7 24,78 356 38,57 277 24,42 74 44,00 42 12,45 0 1272 31,11 60 in več 19 1,47 2 0,82 1 3,50 23 2,50 21 1,87 12 7,02 6 1,79 0 84 2,05 Skupaj 1316 100,00 182 100,00 29 100,00 922 100,00 1133 100,00 167 100,00 340 100,00 0 4089 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA KOPER 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE KOPER SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 5 0,45 1 0,63 0,00 1 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 7 0,21 18 do 25 113 9,57 11 7,08 1 6,18 61 7,45 88 10,11 2 1,42 11 3,89 1 26,47 289 8,29 25 do 30 111 9,37 22 13,63 2 7,64 80 9,71 166 19,04 7 4,66 103 36,17 2 47,06 491 14,09 30 do 40 178 15,03 45 27,99 5 20,00 109 13,30 179 20,57 15 10,45 78 27,40 1 26,47 609 17,47 40 do 50 275 23,23 24 15,15 7 30,55 172 20,98 155 17,81 33 23,44 40 13,85 0,00 706 20,24 50 do 60 474 40,03 55 34,28 7 31,27 371 45,16 263 30,19 70 49,23 46 16,24 0,00 1285 36,85 60 in več 27 2,31 2 1,26 1 4,36 27 3,29 20 2,28 15 10,80 7 2,45 0,00 100 2,85 Skupaj 1185 100,00 159 100,00 23 100,00 820 100,00 870 100,00 141 100,00 285 100,00 4 100,00 3487 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA KOPER I-VI. 2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE KOPER SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 6 0,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6 0,14 18 do 25 192 12,39 26 10,82 2 7,33 103 9,51 112 10,08 2 1,04 12 3,36 0,00 449 9,90 25 do 30 167 10,79 35 14,42 3 9,54 126 11,60 243 21,91 11 6,63 123 34,89 2 69,23 709 15,67 30 do 40 242 15,63 76 31,62 7 25,67 186 17,16 241 21,67 15 9,52 118 33,38 1 30,77 886 19,56 40 do 50 357 23,03 32 13,31 7 26,28 230 21,22 184 16,61 42 26,29 40 11,30 0,00 893 19,71 50 do 60 550 35,47 70 28,99 9 31,17 410 37,80 301 27,14 76 47,41 50 14,18 0,00 1465 32,36 60 in več 35 2,28 2 0,83 0,00 29 2,70 29 2,58 15 9,11 10 2,88 0,00 120 2,65 Skupaj 1549 100,00 240 100,00 27 100,00 1085 100,00 1110 100,00 161 100,00 353 100,00 3 100,00 4528 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA KRANJ 2007 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE KRANJ SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 5 0,36 0,00 0,00 2 0,16 0,00 0,00 0,00 0 7 0,16 18 do 25 140 9,68 32 16,58 0,00 90 9,53 148 12,81 3 2,21 13 3,57 0 427 9,92 25 do 30 104 7,20 29 15,12 3 6,65 87 9,22 223 19,35 7 4,70 146 39,36 0 600 13,95 30 do 40 188 13,01 35 17,78 6 12,75 114 11,99 190 16,48 19 13,17 101 27,15 0 652 15,15 40 do 50 284 19,64 24 12,24 15 33,83 194 20,54 186 16,10 32 22,11 39 10,50 0 774 18,00 50 do 60 702 48,49 69 35,40 21 46,77 440 46,48 386 33,48 71 49,39 60 16,11 0 1748 40,65 60 in več 24 1,62 6 2,88 0,00 20 2,08 21 1,78 12 8,42 12 3,30 0 94 2,18 Skupaj 1447 100,00 194 100,00 45 100,00 947 100,00 1154 100,00 144 100,00 371 100,00 0 4301 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA KRANJ 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE KRANJ SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 4 0,27 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4 0,10 18 do 25 124 8,91 31 16,86 0,00 72 8,58 97 9,94 2 1,33 9 2,79 1 24,10 336 8,58 25 do 30 94 6,72 31 16,77 1 2,10 73 8,71 180 18,44 10 7,41 112 33,43 1 33,73 501 12,82 30 do 40 192 13,79 39 20,83 6 12,61 106 12,67 165 16,92 18 12,90 112 33,61 0,00 638 16,30 40 do 50 268 19,25 24 13,12 12 25,92 167 20,07 152 15,55 28 20,01 32 9,52 0,00 683 17,47 50 do 60 684 49,15 57 30,61 28 59,37 399 47,84 348 35,74 68 48,86 57 17,04 2 42,17 1643 42,01 60 in več 27 1,91 3 1,80 0,00 18 2,13 33 3,40 13 9,50 12 3,61 0,00 106 2,71 Skupaj 1392 100,00 185 100,00 48 100,00 834 100,00 975 100,00 140 100,00 335 100,00 4 100,00 3911 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA KRANJ I.VI. 2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE KRANJ SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 4 0,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4 0,07 18 do 25 263 11,96 48 15,69 1 1,65 151 10,88 148 10,76 2 1,25 8 2,14 1 15,38 622 10,59 25 do 30 193 8,76 56 18,02 2 2,48 169 12,14 286 20,84 14 8,75 135 35,40 4 58,97 857 14,59 30 do 40 361 16,40 88 28,63 7 11,29 239 17,19 257 18,73 31 19,58 137 35,79 0,00 1120 19,05 40 do 50 508 23,09 46 14,83 20 33,33 303 21,85 233 16,95 32 19,69 44 11,51 0,00 1185 20,17 50 do 60 838 38,08 69 22,40 31 51,24 501 36,10 410 29,83 69 43,02 45 11,86 2 25,64 1964 33,41 60 in več 33 1,52 1 0,43 0,00 26 1,84 40 2,89 12 7,71 13 3,31 0,00 125 2,12 Skupaj 2200 100,00 308 100,00 61 100,00 1388 100,00 1373 100,00 160 100,00 382 100,00 7 100,00 5877 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA 2007 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE LJUBLJANA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 22 0,43 1 0,24 0,00 1 0,04 0,00 0,00 0,00 0 25 0,16 18 do 25 704 13,87 84 14,35 3 2,89 309 9,67 568 13,46 10 1,90 32 1,98 0 1710 11,17 25 do 30 488 9,60 79 13,40 1 1,08 309 9,68 883 20,90 33 6,06 504 31,65 0 2296 15,00 30 do 40 850 16,74 134 22,89 26 28,57 526 16,48 950 22,49 80 14,72 534 33,50 0 3100 20,26 40 do 50 1083 21,33 107 18,27 24 25,77 726 22,76 725 17,16 138 25,60 213 13,34 0 3015 19,70 50 do 60 1780 35,06 174 29,62 36 38,97 1238 38,81 975 23,09 235 43,42 261 16,37 0 4698 30,70 60 in več 151 2,97 7 1,22 3 2,71 81 2,55 123 2,90 45 8,31 50 3,16 0 460 3,00 Skupaj 5077 100,00 587 100,00 92 100,00 3189 100,00 4224 100,00 541 100,00 1593 100,00 0 15303 100,00 POVPREČ :NO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE LJUBLJANA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 13 0,30 0,00 0,00 1 0,03 0,00 0,00 0,00 0,00 14 0,11 18 do 25 469 10,44 79 14,28 3 3,46 196 6,85 382 10,60 6 1,23 26 1,81 0,00 1161 8,58 25 do 30 393 8,76 68 12,27 1 1,54 275 9,62 705 19,56 26 5,52 390 26,74 1 19,09 1860 13,74 30 do 40 718 16,00 118 21,45 18 20,79 426 14,87 802 22,23 69 14,43 504 34,58 1 19,09 2655 19,62 40 do 50 982 21,87 94 17,08 21 24,06 649 22,68 652 18,07 109 22,85 231 15,82 2 30,00 2739 20,24 50 do 60 1737 38,68 183 33,16 42 48,41 1216 42,49 933 25,86 218 45,94 248 17,04 2 31,82 4579 33,83 60 in več 177 3,95 10 1,75 2 1,73 99 3,45 133 3,67 48 10,03 59 4,01 0,00 526 3,89 Skupaj 4490 100,00 551 100,00 87 100,00 2862 100,00 3606 100,00 475 100,00 1458 100,00 5 100,00 13534 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA I.-VI.2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE LJUBLJANA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 20 0,35 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 20 0,12 18 do 25 660 11,52 110 15,64 2 1,71 307 8,13 516 11,46 11 2,00 30 1,64 1 6,74 1637 9,49 25 do 30 534 9,33 94 13,34 2 1,71 431 11,43 953 21,14 51 8,98 523 28,45 5 35,96 2593 15,04 30 do 40 998 17,43 169 24,06 30 25,57 686 18,18 1055 23,40 103 18,14 668 36,37 2 15,73 3710 21,52 40 do 50 1282 22,40 124 17,66 37 31,57 847 22,44 816 18,11 135 23,88 276 15,01 2 13,48 3519 20,41 50 do 60 2046 35,74 196 27,95 45 38,43 1386 36,73 1033 22,93 226 39,96 260 14,18 3 21,35 5196 30,14 60 in več 185 3,23 10 1,35 1 1,00 117 3,10 134 2,98 40 7,04 80 4,35 1 6,74 567 3,29 Skupaj 5724 100,00 702 100,00 117 100,00 3774 100,00 4507 100,00 566 100,00 1836 100,00 15 100,00 17242 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA MARIBOR 2007 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE MARIBOR SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 8 0,22 1 0,23 0,00 2 0,08 0,00 0,00 0,00 0 11 0,10 18 do 25 387 10,84 82 19,09 2 2,04 332 11,65 700 19,83 18 4,88 32 4,65 0 1554 13,45 25 do 30 273 7,64 76 17,69 10 9,37 327 11,46 873 24,74 50 13,39 290 41,99 0 1898 16,43 30 do 40 617 17,27 123 28,61 40 38,63 484 16,97 651 18,44 74 19,80 214 31,03 0 2203 19,07 40 do 50 970 27,17 71 16,40 29 27,80 732 25,68 584 16,54 100 26,55 74 10,76 0 2559 22,16 50 do 60 1240 34,71 75 17,32 21 20,44 932 32,70 677 19,18 121 32,28 70 10,14 0 3135 27,15 60 in več 77 2,15 3 0,66 2 1,72 41 1,45 45 1,28 12 3,09 10 1,43 0 189 1,64 Skupaj 3572 100,00 431 100,00 103 100,00 2850 100,00 3528 100,00 375 100,00 690 100,00 0 11549 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOC NA ENOTA MARIBOR 2008 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE MARIBOR SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 3 0,10 1 0,25 0,00 1 0,04 0,00 0,00 0,00 0,00 5 0,05 18 do 25 345 10,63 69 17,44 1 1,20 271 10,40 544 18,00 14 3,93 25 3,74 1 0,00 1270 12,23 25 do 30 240 7,40 70 17,76 6 6,00 276 10,62 716 23,66 48 13,40 247 37,49 1 0,00 1605 15,45 30 do 40 550 16,95 109 27,60 36 39,57 430 16,52 580 19,17 69 19,11 225 34,05 1 0,00 2000 19,26 40 do 50 818 25,18 67 17,04 26 28,02 594 22,83 491 16,24 100 27,59 82 12,41 1 0,00 2178 20,98 50 do 60 1200 36,95 73 18,59 20 21,74 975 37,47 639 21,11 113 31,29 66 9,92 0,00 3085 29,71 60 in več 91 2,81 5 1,31 3 3,46 55 2,12 55 1,82 17 4,67 16 2,39 0,00 242 2,33 Skupaj 3248 100,00 394 100,00 92 100,00 2602 100,00 3025 100,00 361 100,00 660 100,00 4 0,00 10385 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (j anuar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA MARIBOR I-VI. 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE MARIBOR SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 5 0,13 1 0,22 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6 0,05 18 do 25 507 13,23 96 16,97 1 0,90 399 11,74 636 17,86 20 5,01 29 3,90 1 14,29 1689 13,36 25 do 30 294 7,68 111 19,72 9 7,17 399 11,72 836 23,49 75 18,41 266 35,76 3 28,57 1992 15,76 30 do 40 666 17,38 163 29,02 47 36,24 635 18,66 751 21,09 78 19,19 259 34,90 4 39,29 2602 20,59 40 do 50 969 25,30 105 18,66 47 35,98 791 23,24 583 16,39 97 23,84 101 13,55 2 17,86 2694 21,31 50 do 60 1294 33,78 80 14,13 21 15,88 1111 32,64 689 19,36 119 29,22 70 9,35 0,00 3382 26,75 60 in več 95 2,49 7 1,27 5 3,84 68 2,00 64 1,80 18 4,32 19 2,53 0,00 276 2,18 Skupaj 3829 100,00 563 100,00 130 100,00 3403 100,00 3559 100,00 406 100,00 743 100,00 9 100,00 12641 100,00 Preglednica 74: Povprečno število registrirano brezposelnih oseb obdobje 2007 - junij 2009 po starosti in stopnji izobrazbe - OBMOČNA SLUŽA MURSKA SOBOTA POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA 2007 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE MURSKA SOBOTA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 11 0,34 3 0,63 0,00 4 0,28 0,00 0,00 0,00 0 19 0,25 18 do 25 338 10,26 71 14,75 8 10,46 257 16,78 507 0,00 22 0,00 23 8,53 0 1225 16,56 25 do 30 217 6,60 74 15,38 2 2,72 184 12,00 392 0,00 28 0,00 143 52,69 0 1039 14,04 30 do 40 552 16,77 158 33,01 11 14,16 230 15,03 246 0,00 32 0,00 64 23,59 0 1294 17,48 40 do 50 869 26,40 79 16,49 39 51,09 355 23,15 209 0,00 34 0,00 21 7,70 0 1606 21,70 50 do 60 1249 37,95 85 17,78 16 20,26 470 30,65 228 0,00 35 0,00 19 6,84 0 2102 28,39 60 in več 55 1,66 9 1,97 1 1,31 32 2,11 15 0,00 4 0,00 2 0,65 0 118 1,59 Skupaj 3292 100,00 479 100,00 77 100,00 1533 100,00 1596 0,00 155 0,00 271 100,00 0 7402 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA 2008 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE MURSKA SOBOTA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 19 0,61 0,00 0,00 2 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 20 0,30 18 do 25 289 9,49 57 12,55 5 8,11 200 14,25 372 27,55 15 10,73 23 8,93 2 63,16 962 14,33 25 do 30 191 6,27 67 14,81 4 5,24 161 11,45 325 24,11 24 17,40 124 47,35 1 36,84 895 13,34 30 do 40 492 16,16 149 33,04 8 11,49 209 14,91 216 15,99 29 21,41 71 27,06 0,00 1173 17,48 40 do 50 775 25,48 83 18,46 32 48,56 317 22,55 183 13,54 27 20,30 19 7,24 0,00 1437 21,40 50 do 60 1217 40,01 86 19,14 18 26,59 481 34,24 232 17,19 39 28,87 22 8,26 0,00 2095 31,21 60 in več 60 1,99 9 1,99 0,00 35 2,49 22 1,61 2 1,30 3 1,15 0,00 131 1,95 Skupaj 3042 100,00 451 100,00 67 100,00 1405 100,00 1349 100,00 135 100,00 261 100,00 3 100,00 6712 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-j unij 2009) - OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA I-VI. 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE MURSKA SOBOTA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 20 0,58 1 0,17 0,00 1 0,05 0,00 0,00 0,00 0,00 22 0,28 18 do 25 337 9,64 78 13,44 2 3,37 290 15,75 449 28,26 12 7,40 22 7,58 3 48,57 1191 14,86 25 do 30 216 6,18 69 11,89 3 4,58 222 12,05 379 23,86 37 24,03 115 40,51 1 17,14 1042 13,00 30 do 40 565 16,19 200 34,45 11 16,14 314 17,09 274 17,25 33 21,03 95 33,45 1 17,14 1493 18,63 40 do 50 914 26,17 118 20,24 33 47,95 386 21,00 206 12,95 29 18,35 23 8,00 1 17,14 1708 21,32 50 do 60 1378 39,45 109 18,81 19 27,95 589 32,04 256 16,14 41 26,61 25 8,82 0,00 2418 30,17 60 in več 63 1,80 6 1,00 0,00 37 2,02 25 1,55 4 2,58 5 1,65 0,00 139 1,74 Skupaj 3492 100,00 581 100,00 69 100,00 1839 100,00 1589 100,00 155 100,00 284 100,00 6 100,00 8013 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA 2007 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE NOVA GORICA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 4 0,43 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 4 0,14 18 do 25 77 9,24 14 19,32 0,00 45 8,62 81 11,42 2 2,03 8 3,62 0 227 9,17 25 do 30 58 6,93 8 11,18 0,00 48 9,17 200 28,28 3 3,85 113 48,59 0 430 17,38 30 do 40 109 13,02 18 25,03 4 19,69 78 14,86 157 22,28 18 22,01 67 28,75 0 451 18,23 40 do 50 166 19,87 8 11,41 7 34,25 108 20,56 105 14,85 24 29,01 27 11,42 0 445 17,97 50 do 60 412 49,44 24 33,06 10 46,06 239 45,35 153 21,61 32 39,05 16 7,05 0 886 35,80 60 in več 9 1,07 0,00 0,00 8 1,44 11 1,56 3 4,06 1 0,57 0 32 1,30 Skupaj 834 100,00 72 100,00 21 100,00 527 100,00 706 100,00 82 100,00 233 100,00 0 2475 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA 2008 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE NOVA GORICA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 2 0,22 0,00 0,00 1 0,23 0,00 0,00 0,00 0 3 0,12 18 do 25 71 9,48 12 17,65 0,00 29 6,56 64 11,02 4 4,40 7 3,28 0 186 8,66 25 do 30 54 7,25 10 15,27 0,00 36 8,17 154 26,53 4 5,22 87 41,72 0 345 16,08 30 do 40 104 13,87 16 23,28 4 16,34 69 15,60 123 21,23 15 18,53 71 33,92 0 400 18,65 40 do 50 147 19,67 9 13,77 6 28,40 85 19,28 83 14,32 19 23,75 26 12,52 0 376 17,51 50 do 60 357 47,61 20 30,04 11 50,58 210 47,54 145 25,01 36 43,81 15 7,04 0 792 36,91 60 in več 14 1,90 0,00 1 4,67 12 2,63 11 1,89 4 4,30 3 1,52 0 44 2,07 Skupaj 749 100,00 67 100,00 21 100,00 441 100,00 579 100,00 81 100,00 208 100,00 0 2147 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA I.-VI. 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE NOVA GORICA SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 2 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2 0,06 18 do 25 118 10,78 30 20,39 0,00 88 11,56 86 11,44 8 8,16 9 3,58 0,00 338 10,82 25 do 30 89 8,17 28 18,90 0,00 95 12,52 185 24,61 4 3,75 109 42,55 1 55,56 510 16,32 30 do 40 179 16,38 39 26,69 1 4,72 150 19,71 187 24,90 18 17,46 88 34,29 1 44,44 662 21,15 40 do 50 246 22,55 19 13,17 9 40,16 152 20,06 114 15,19 25 24,80 33 12,69 0,00 598 19,11 50 do 60 443 40,57 29 19,70 12 55,12 262 34,47 167 22,26 43 41,60 17 6,51 0,00 971 31,04 60 in več 15 1,36 2 1,15 0,00 13 1,69 12 1,60 4 4,24 1 0,39 0,00 47 1,49 Skupaj 1092 100,00 146 100,00 21 100,00 759 100,00 750 100,00 102 100,00 256 100,00 2 100,00 3128 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO OE NOVO MESTO 2007 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 41 2,48 1 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 42 1,29 18 do 25 220 13,48 15 5,99 0,00 40 7,64 89 16,44 6 8,17 16 9,84 387 12,04 25 do 30 149 9,10 10 3,97 1 6,53 43 8,07 138 25,59 10 13,07 81 48,40 431 13,42 30 do 40 317 19,35 37 14,88 4 17,55 65 12,29 87 16,07 18 23,75 35 20,78 561 17,46 40 do 50 403 24,66 64 25,96 6 30,61 141 26,60 99 18,30 18 23,97 20 12,04 751 23,38 50 do 60 485 29,65 119 47,91 8 40,41 228 43,19 121 22,42 24 31,05 14 8,09 998 31,05 60 in več 21 1,27 2 0,88 1 4,90 12 2,22 6 1,18 0,00 1 0,85 44 1,35 Skupaj 1635 100,00 248 100,00 20 100,00 529 100,00 539 100,00 77 100,00 167 100,00 3214 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO OE NOVO MESTO 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 31 2,03 0,00 0,00 1 0,20 0,00 0,00 0,00 0,00 32 1,09 18 do 25 220 14,34 13 6,11 0,00 49 9,57 61 12,96 4 5,87 7 5,24 0,00 355 11,98 25 do 30 148 9,62 10 4,44 1 7,21 34 6,62 124 26,26 8 13,04 64 45,47 1 45,45 390 13,16 30 do 40 294 19,11 36 16,39 4 21,17 72 14,14 88 18,55 13 20,86 38 26,94 1 54,55 546 18,42 40 do 50 365 23,74 54 24,71 4 21,17 128 25,27 85 18,05 18 28,29 14 9,65 0,00 668 22,56 50 do 60 454 29,51 103 46,91 8 45,05 211 41,58 106 22,47 19 29,86 17 11,92 0,00 918 30,99 60 in več 25 1,65 3 1,44 1 5,41 13 2,63 8 1,71 1 2,09 1 0,77 0,00 53 1,80 Skupaj 1537 100,00 220 100,00 19 100,00 508 100,00 473 100,00 64 100,00 140 100,00 2 100,00 2962 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-j unij 2009) - OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO OE NOVO MESTO I. VI. 2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 26 1,43 2 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28 0,70 18 do 25 265 14,40 28 8,47 0,00 111 14,06 124 17,36 5 4,77 10 5,19 1 31,58 543 13,60 25 do 30 192 10,45 28 8,37 2 6,04 75 9,56 178 24,96 19 19,61 89 44,56 1 36,84 583 14,61 30 do 40 356 19,39 66 19,85 8 33,56 123 15,67 131 18,36 20 21,55 60 30,32 1 31,58 766 19,20 40 do 50 446 24,28 75 22,56 5 18,12 202 25,74 129 18,11 21 21,91 18 9,21 0,00 896 22,45 50 do 60 523 28,46 129 38,75 10 38,26 258 32,87 136 19,04 26 27,56 20 9,88 0,00 1101 27,59 60 in več 29 1,60 5 1,55 1 4,03 17 2,10 16 2,18 4 4,59 1 0,59 0,00 73 1,83 Skupaj 1837 100,00 333 100,00 25 100,00 786 100,00 713 100,00 94 100,00 199 100,00 3 100,00 3990 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA PTUJ 2007 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. sto pnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE PTUJ SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 2 0,18 1 0,56 0,00 1 0,13 0,00 0,00 0,00 0 4 0,12 18 do 25 95 8,31 29 16,21 1 4,01 118 15,43 300 28,88 12 15,90 22 9,93 0 577 16,75 25 do 30 41 3,59 29 16,40 1 4,01 103 13,39 306 29,43 17 22,88 117 52,62 0 614 17,81 30 do 40 201 17,61 59 33,08 4 16,72 129 16,81 168 16,18 7 9,95 58 26,07 0 626 18,18 40 do 50 370 32,46 32 17,66 14 55,18 215 27,98 138 13,23 12 16,70 17 7,57 0 796 23,11 50 do 60 416 36,54 28 15,51 5 20,07 190 24,69 119 11,48 23 31,24 6 2,55 0 786 22,82 60 in več 15 1,32 1 0,56 0,00 12 1,59 8 0,80 2 3,32 3 1,27 0 42 1,21 Skupaj 1139 100,00 178 100,00 25 100,00 768 100,00 1040 100,00 73 100,00 223 100,00 0 3445 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA PTUJ 2008 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. sto pnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE PTUJ SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 4 0,35 0,00 0,00 2 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 6 0,18 18 do 25 88 8,86 20 12,96 0,00 99 13,81 230 26,18 10 15,01 15 8,24 0,00 462 15,32 25 do 30 33 3,33 24 15,28 1 4,62 80 11,07 246 28,01 9 13,49 90 49,05 1 100,00 483 16,03 30 do 40 151 15,24 51 33,15 4 20,38 114 15,93 151 17,14 6 9,67 54 29,35 0,00 532 17,65 40 do 50 301 30,35 31 19,87 11 50,00 202 28,17 120 13,68 10 15,39 13 7,20 0,00 689 22,83 50 do 60 402 40,43 27 17,49 5 25,00 210 29,19 123 13,96 28 42,37 8 4,35 0,00 802 26,59 60 in več 14 1,43 2 1,24 0,00 11 1,54 9 1,02 3 4,07 3 1,81 0,00 42 1,40 Skupaj 993 100,00 154 100,00 22 100,00 718 100,00 879 100,00 66 100,00 184 100,00 1 100,00 3017 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA PTUJ I. -VI. 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. sto pnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi OE PTUJ SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 5 0,37 0,00 0,00 1 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 6 0,14 18 do 25 131 10,28 43 16,94 0,00 164 15,30 258 23,63 14 17,67 13 6,86 0,00 623 15,67 25 do 30 53 4,19 40 15,77 0,00 143 13,34 307 28,09 17 20,79 96 51,90 1 100,00 657 16,53 30 do 40 204 16,01 89 34,72 2 12,26 194 18,14 201 18,35 11 13,51 54 29,24 0,00 754 18,98 40 do 50 407 31,99 50 19,41 12 65,09 276 25,79 159 14,54 10 12,47 10 5,42 0,00 923 23,22 50 do 60 455 35,76 31 12,25 4 22,64 280 26,18 155 14,14 27 33,47 10 5,32 0,00 961 24,20 60 in več 18 1,40 2 0,91 0,00 12 1,15 14 1,25 2 2,08 2 1,26 0,00 50 1,26 Skupaj 1272 100,00 256 100,00 18 100,00 1068 100,00 1093 100,00 80 100,00 185 100,00 1 100,00 3972 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA SEVNICA Bolonjski OE SEVNICA 2007 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 6 0,53 1 0,57 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 7 0,23 18 do 25 80 7,61 23 12,78 3 4,82 76 11,14 126 19,60 7 8,66 10 6,93 0 324 11,43 25 do 30 65 6,14 9 4,83 3 5,67 69 10,06 142 22,15 15 18,83 71 48,45 0 373 13,14 30 do 40 158 15,02 32 17,98 17 29,32 109 15,93 117 18,21 22 28,46 38 26,00 0 493 17,37 40 do 50 282 26,79 34 19,55 22 37,96 163 23,82 123 19,10 15 19,16 15 10,48 0 654 23,07 50 do 60 439 41,78 74 41,84 13 22,24 248 36,23 127 19,75 15 19,05 11 7,45 0 927 32,67 60 in več 22 2,12 4 2,46 0,00 19 2,82 8 1,19 5 5,95 1 0,69 0 59 2,09 Skupaj 1051 100,00 176 100,00 59 99,72 685 100,00 642 100,00 77 100,00 146 100,00 0 2836 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA SEVNICA Bolonjski OE SEVNICA 2008 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 7 0,73 0,00 0,00 2 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 9 0,37 18 do 25 76 7,51 16 10,43 1 2,30 49 7,98 86 17,44 5 6,22 8 6,12 1 50,00 241 9,56 25 do 30 63 6,23 6 3,97 4 7,73 58 9,41 93 18,88 16 21,00 63 49,51 0,00 302 11,98 30 do 40 129 12,84 35 22,03 11 21,05 99 16,18 98 19,97 18 23,67 34 26,45 1 50,00 424 16,82 40 do 50 237 23,58 30 19,23 25 48,68 137 22,41 94 19,08 17 22,11 13 9,84 0,00 552 21,89 50 do 60 462 45,92 64 40,84 10 20,23 252 41,14 117 23,73 17 22,89 8 6,51 0,00 930 36,88 60 in več 32 3,19 6 3,50 0,00 16 2,56 4 0,90 3 4,11 2 1,56 0,00 63 2,49 Skupaj 1005 100,00 157 100,00 51 100,00 613 100,00 492 100,00 75 100,00 128 100,00 2 100,00 2523 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA SEVNICA Bolonjski OE SEVNICA I.-VI. 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 11 0,89 1 0,52 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12 0,37 18 do 25 105 8,87 24 12,63 2 3,04 80 10,48 110 16,95 2 2,58 9 5,73 1 50,00 333 10,77 25 do 30 89 7,53 17 8,74 3 6,08 90 11,81 148 22,87 21 23,43 66 40,70 1 50,00 436 14,08 30 do 40 186 15,77 48 24,74 14 24,92 145 18,94 131 20,19 21 22,88 56 34,56 0,00 600 19,39 40 do 50 283 23,97 37 19,29 26 47,11 161 21,10 122 18,83 20 22,32 19 11,66 0,00 668 21,59 50 do 60 479 40,56 61 31,75 10 18,84 270 35,35 132 20,34 22 24,17 11 6,75 0,00 985 31,82 60 in več 29 2,41 5 2,34 0,00 18 2,31 5 0,82 4 4,61 1 0,61 0,00 61 1,98 Skupaj 1180 100,00 193 100,00 55 100,00 765 100,00 648 100,00 90 100,00 163 100,00 2 100,00 3096 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE OE TRBOVLJE 2007 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 3 0,26 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 3 0,09 18 do 25 161 16,56 22 16,74 2 6,65 108 17,76 167 23,31 5 8,55 12 8,80 0 478 17,96 25 do 30 81 8,32 22 16,30 1 3,25 90 14,73 201 28,04 9 16,49 77 55,84 0 481 18,05 30 do 40 171 17,57 30 22,42 14 39,43 118 19,29 134 18,62 10 17,56 34 24,76 0 510 19,16 40 do 50 272 27,94 18 13,74 7 19,49 126 20,63 89 12,39 11 20,46 9 6,86 0 533 20,01 50 do 60 280 28,73 39 29,04 11 31,18 162 26,61 117 16,35 18 33,59 4 2,61 0 631 23,71 60 in več 6 0,62 2 1,75 0,00 6 0,98 9 1,29 2 3,36 2 1,13 0 27 1,02 Skupaj 974 100,00 133 100,00 36 100,00 610 100,00 718 100,00 55 100,00 137 100,00 2663 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE OE TRBOVLJE 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 1 0,18 1 0,81 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2 0,11 18 do 25 107 13,16 17 13,53 1 3,53 75 13,46 124 20,44 2 2,83 8 7,39 1 50,00 333 14,60 25 do 30 69 8,51 20 15,90 2 5,29 76 13,76 159 26,26 8 15,88 51 49,27 0,00 384 16,86 30 do 40 140 17,28 30 24,36 8 29,12 96 17,26 109 18,09 8 14,31 29 28,25 0,00 420 18,43 40 do 50 218 26,97 18 14,48 7 25,29 120 21,63 84 13,89 10 19,34 10 9,98 1 50,00 469 20,58 50 do 60 268 33,04 36 29,16 10 36,76 184 33,15 120 19,90 23 44,03 5 5,11 0,00 647 28,39 60 in več 7 0,86 2 1,76 0,00 4 0,74 9 1,42 2 3,62 0,00 0,00 24 1,04 Skupaj 810 100,00 123 100,00 28 100,00 555 100,00 604 100,00 53 100,00 103 100,00 2 100,00 2279 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (januar-junij 2009) - OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE OE TRBOVLJE I-VI. 2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja Bolonjski programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 2 0,19 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2 0,07 18 do 25 152 14,76 17 10,63 0,00 103 13,50 140 19,17 2 3,13 9 7,47 1 33,33 424 14,61 25 do 30 92 8,91 35 21,36 2 5,85 107 14,07 198 27,13 15 23,18 56 45,38 1 33,33 505 17,39 30 do 40 184 17,85 42 26,21 7 21,46 133 17,41 136 18,65 8 11,72 40 32,34 0,00 550 18,92 40 do 50 2 81 27,32 21 13,11 13 36,59 172 22,62 112 15,30 14 22,40 9 7,34 1 33,33 623 21,46 50 do 60 311 30,21 43 26,73 12 36,10 241 31,68 135 18,51 24 37,50 8 6,66 0,00 775 26,69 60 in več 8 0,76 3 1,96 0,00 6 0,72 9 1,23 1 2,08 1 0,82 0,00 28 0,96 Skupaj 1029 100,00 162 100,00 34 100,00 762 100,00 731 100,00 64 100,00 123 100,00 3 100,00 2904 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2007) - OBMOČNA ENOTA VELENJE Bolonjski OE VELENJE 2007 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. sto pnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 9 0,57 1 0,50 0,00 1 0,10 0,00 0,00 0,00 0 11 0,21 18 do 25 223 14,04 46 23,05 2 2,53 2 31 18,00 397 24,03 14 8,96 23 6,40 0 936 17,59 25 do 30 133 8,40 40 20,14 5 5,86 147 11,44 455 27,57 41 25,43 187 52,18 0 1008 18,94 30 do 40 239 15,06 41 20,39 18 21,82 192 14,96 283 17,14 37 23,08 100 27,84 0 909 17,09 40 do 50 427 26,94 32 15,98 30 36,77 314 24,49 228 13,83 29 17,98 28 7,86 0 1089 20,47 50 do 60 532 33,55 38 18,77 27 33,03 379 29,54 272 16,47 35 21,73 18 5,05 0 1301 24,44 60 in več 23 1,44 2 1,17 0,00 19 1,47 16 0,96 5 2,81 2 0,68 0 67 1,26 Skupaj 1586 100,00 200 100,00 83 100,00 1284 100,00 1650 100,00 160 100,00 358 100,00 0 5321 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA VELENJE Bolonjski OE VELENJE 2008 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. sto pnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % do 18 3 0,20 1 0,50 0,00 2 0,13 0,00 0,00 0,00 0,00 5 0,12 18 do 25 189 13,08 46 23,05 2 2,19 184 16,12 318 23,37 11 7,16 15 4,87 1 25,81 766 16,32 25 do 30 111 7,67 40 20,14 2 2,10 116 10,10 366 26,91 39 26,12 150 47,50 2 48,39 824 17,57 30 do 40 202 13,97 41 20,39 17 21,68 167 14,61 217 16,00 32 21,59 99 31,26 0,00 775 16,50 40 do 50 373 25,75 32 15,98 30 38,87 274 23,92 184 13,56 29 19,63 31 9,68 1 25,81 953 20,30 50 do 60 538 37,16 38 18,77 27 35,15 382 33,37 261 19,20 33 21,81 18 5,66 0,00 1295 27,59 60 in več 31 2,17 2 1,17 0,00 20 1,74 13 0,97 6 3,69 3 1,03 0,00 76 1,61 Skupaj 1447 100,00 200 100,00 76 100,00 1143 100,00 1359 100,00 149 100,00 315 100,00 4 100,00 4693 100,00 POVPREČNO ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STAROSTI IN STOPNJI IZOBRAZBE (2008) - OBMOČNA ENOTA VELENJE Bolonjski OE VELENJE I.-VI. 2009 I. sto pnja II. stopnja III. stopnja IV. sto pnja V. stopnja VI. stopnja VII+VIII stopnja programi SKUPAJ Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število | % Število % do 18 6 0,27 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6 0,09 18 do 25 319 15,96 94 28,07 1 1,09 303 18,33 360 21,43 13 7,25 30 8,14 2 25,00 1122 17,76 25 do 30 194 9,68 64 19,06 1 1,09 207 12,56 462 27,49 49 26,45 166 45,31 4 50,00 1147 18,15 30 do 40 349 17,45 81 24,19 22 24,14 304 18,44 303 18,02 44 24,00 113 30,85 1 12,50 1218 19,28 40 do 50 479 23,94 49 14,68 35 37,57 386 23,40 234 13,95 34 18,21 32 8,60 1 12,50 1249 19,78 50 do 60 624 31,20 43 12,89 32 35,03 424 25,68 304 18,07 40 21,83 22 5,96 0,00 1489 23,57 60 in več 30 1,49 4 1,10 1 1,09 26 1,60 17 1,03 4 2,26 4 1,14 0,00 86 1,37 Skupaj 2001 100,00 335 100,00 92 100,00 1651 100,00 1680 100,00 184 100,00 366 100,00 8 100,00 6317 100,00 PRILOGA 11: Gibanje stopnje zaposlenosti po dejavnostih - 1996-2015, Slovenija Preglednica 81: Gibanje stopnje zaposlenosti po dejavnostih - 1996-2015, Slovenija (v milijonih) Ravni De ež od EU 25 sku paj Spremembe 2006-2010 Spremembe 2010-2015 1996 2006 2010 2015 1996 2006 2010 2015 v 000 % % rasti v 000 % % rasti Primarni sektor 143000 106000 90000 74000 0,9 0,9 0,9 0,8 -16000 -15,4 -4,1 -15000 -17,1 -3,7 Predelovalne dejavnosti 269000 242000 244000 246000 0,7 0,7 0,7 0,7 3000 1,0 0,3 2000 0,9 0,2 Gradbeništvo 58000 66000 74000 82000 0,4 0,4 0,5 0,5 8000 12,1 2,9 8000 10,4 2 Distribucija in transport 194000 200000 216000 226000 0,4 0,4 0,4 0,4 16000 7,8 1,9 10000 4,5 0,9 Podjetništvo in druge poslovne storitve 101000 130000 151000 166000 0,3 0,3 0,3 0,3 21000 16,3 3,8 15000 9,9 1,9 Javne (netržne) storitve 130000 160000 168000 183000 0,3 0,3 0,3 0,4 8000 5,1 1,3 14000 8,6 1,7 Vir: Future skill needs in Europe, 2008 (str. 68, 73) PRILOGA 12: MEDNARODNA STANDARDNA KLASIFIKACIJA ISCED Stopnja O: Predprimarna vzgoja in izobraževanje Predprimarna vzgoja in izobraževanje je definirana kot organizirano obdobje organiziranega poučevanja; večinoma je namenjena uvajanju še zelo majhnih otrok v okolje, podobno šolskemu, torej postopnemu premoščanju razlik med šolskim in domačim okoljem. Ti programi so poznani tudi kot vzgoja in izobraževanje v zgodnjem otroštvu, otroški vrtec ali predšolska vzgoja. 1. stopnja: Primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja Cilj teh programov je, da zagotovijo učencem začetno osnovno izobraževanje v branju, pisanju in matematiki, skupaj s temeljitim razumevanjem drugih predmetov kot so zgodovina, zemljepis, naravoslovje, družboslovje, risanje in glasba. Starost ob vpisu je na splošno od 5 do 7 let. 2. stopnja: Nižje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja Dokončanje te stopnje se v državah, v katerih je politično ali pravno določeno obvezno izobraževanje, pogosto ujema z dokončanjem obveznega izobraževanja. V splošnem je namenjeno izpopolnjevanju temeljnih veščin in znanja ter pripravljanju na vseživljenjsko izobraževanje. Učenci končajo izobraževanje na tej stopnji po približno 9 letih šolanja. 3. stopnja: (Višje) sekundarno izobraževanje Takšni programi se večinoma začnejo po koncu osnovnega izobraževanja oziroma obveznega izobraževanja v državah, kjer ga pač imajo. Na tej stopnji je specializacija večja kot na 2. stopnji, učitelji so večinoma bolje usposobljeni in bolj specializirani za poučevanje predmetov na tej stopnji. Večkrat so mogoče različne smeri in različne vrste programov. Na splošno je dokončanje 3. stopnje minimalni pogoj za vpis v terciarno izobraževanje. Poklicno in strokovno izobraževanje na tej stopnji po navadi usposablja za zaposlitev na delovnih mestih tehnikov. Programi trajajo od 2 do 5 let. Ob koncu te stopnje so dijaki praviloma stari 17-19 let. Isced 3A - Programi, oblikovani tako, da omogočajo neposreden dostop do Isceda 5A, to je do terciarnega izobraževanja ali drugega izobraževanja, ki usposablja študente za vpis v raziskovalni študij ali za zelo zahtevne poklice; Isced 3B - Programi, oblikovani tako, da omogočajo dostop do Isceda 5B, za to skupino terciarnega izobraževanja pa je značilna naravnanost v poklice in trg dela; Isced 3C - Programi, oblikovani tako, da vodijo neposredno na trg dela ali pa omogočajo vpis v programe na 4. Iscedovi stopnji ali celo druge programe v 4. Iscedovi stopnji. 4. stopnja: Posekundarno predterciarno izobraževanje Ta stopnja zajema programe, ki so v mednarodnem pogledu na meji med višjim sekundarnim in terciarnim izobraževanjem. To so programi, ki jih ni mogoče šteti med programe terciarnega izobraževanja, ker glede na vsebino niso pomembno zahtevnejši od programov 3. stopnje. To so bodisi kratki poklicni programi ali programi, namenjeni pripravi tistih dijakov za vpis v 5. stopnjo, ki so se poprej izobraževali po programu 3. stopnje, ki jim tega ni omogočila. Isced 4A - Programi, namenjeni pripravi dijakov za vpis v terciarno izobraževanje Isced 5A ali 5B; Isced 4B - Programi, ki ne omogočajo dostopa do terciarnega izobraževanja (Isceda 5A ali 5B), temveč so namenjeni zlasti usposobitvi udeležencev za vstop na trg dela. 5. stopnja: Prva raven terciarnega izobraževanja (ki se ne konča z najzahtevnejšo visokošolsko kvalifikacijo) Te programe izvajajo univerze, kolidži in podobne institucije visokošolskega programa. V tej stopnji je mnogo različnih programov in tudi velika raznolikost v načinu izvajanja. Programi te stopnje naj bi imeli skupno teoretično trajanje najmanj 2 leti. Dejansko trajanje je lahko zelo različno, od 2 do 10 let, odvisno od študijskega predmeta in kvalifikacije, ki si jo je mogoče pridobiti ob koncu študija. Isced 5A - programi, ki so večinoma teoretski, pripravljajo na raziskovalno delo ali zagotavljajo dostop do zelo zahtevnih poklicev; Isced 5B - programi, ki so bolj praktični, strokovni, poklicno specifični. 6. stopnja: Druga raven terciarnega izobraževanja (ki se konča z najzahtevnejšo visokošolsko kvalifikacijo) Ta stopnja zadeva terciarne programe, ki omogočajo pridobitev najzahtevnejše znanstvene kvalifikacije, kot je doktorska. Programi predvidevaj zahteven študij in izvirno raziskovalno delo, večkrat so lahko obvezna tudi predavanja. Program predvideva doktorsko delo oziroma prezentacijo, primerno za objavo, ki je rezultat izvirnega raziskovanja. Vir: Unescov priročnik za uporabo mednarodne standardne klasifikacije ISCED 1997, Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Ljubljana, 2001 PRILOGA 13: PROJEKCIJA POTREB PO FORMALNI IZOBRAZBI - PRIMERJAVA MED SCENARIJI Preglednica 82: Projekcije potreb, delovna sila (15+), primerjava med scenariji v tisočih in v deležih, 2007-2020, EU 25 Spremembe 2007-2020 Izhodiščna raven v 2007 Osnovni scenarij Optimistični scenarij Pesimistični scenarij Ravni in neto spremembe (v tisočih) Nizka izobrazba 63402 -18272 -16386 -20098 Srednja izobrazba 109086 3158 6676 -191 Visoka izobrazba 53980 20092 22145 18057 Skupaj 226468 4977 12435 -2232 Spremembe (%) Nizka izobrazba -28,8 -25,8 -31,8 Srednja izobrazba 2,9 6,1 -0,2 Visoka izobrazba 37,2 41 33,5 Skupaj 2,2 5,5 -1 Vir: Future skill supply in Europe, 2009, str. 81 PRILOGA 14: Zaposlenost leta 1996, 2006 in 2015 glede na sektor, poklicna področja in raven izobrazbe Preglednica 83: Zaposlenost leta 1996, 2006 in 2015 glede na sektor, poklicna področja in raven izobrazbe (000) 1996 2006 2015 Nizka Srednja Visoka Nizka Srednja Visoka Nizka Srednja Visoka Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 3960 6359 5076 3635 7658 7112 3231 8271 9574 Strokovnjaki 874 3749 19597 547 4298 22504 630 5772 24709 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 3792 16086 7765 3217 18793 11943 3156 19957 15578 Uradniki 6580 15161 2891 4694 14421 4202 3957 12993 5094 Poklici za storitve, prodajalci 10701 13108 1576 9132 17388 2969 7590 19953 4475 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 5691 3784 354 3543 3772 474 2037 3465 580 Poklici za neindustrijski način dela 11912 16971 1758 10454 16403 1989 8528 16485 2408 Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci 8656 7885 528 7049 9511 754 5637 11191 1022 Poklici za preprosta dela 10859 5332 464 12559 9369 1051 11542 12980 1958 Vir: Future skill needs in Europe, 2008, str. 100-101 PRILOGA 15: Pregled definitarnih poklicev po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (leto 2009) Preglednica 84: Pregled deficitarnih poklicev po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (leto 2009) IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE VOJAŠKI POKLICI x 0110 * Vojaki in častniki STROKOVNJAKI/STROKOVNJAKINJE FIZIKALNIH, KEMIJSKIH, MATEMATIČNIH, TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH VED 2113 Kemiki x x 2113.03 Kemik v farmaciji x 2113.06 Kemik analitik x 2121 Matematiki ipd. x 2130 Analitiki in snovalci informacijskih sistemov x x x x x x x x 2130.02 Organizator informacijskih sistemov x x 2130.05 Programer, razvijalec programov x 2141 Arhitekti x x 2142 Inženirji gradbeništva x x x x x x x x x x x 2143 Inženirji elektrotehnike x x x x x x x x x x x x 2144 Inženirji elektronike, telekomunikacij x x 2145 Inženirji strojništva x x x x x x x x x x x x 2145.10 Tehnolog strojništva x x 2145.11 Inženir strojništva, projektant x 2146.02 Kemijski tehnolog x x 2146.08 Živilski tehnolog x 2148 Geodeti ipd. x x x 2149.01 Inženir lesarstva x x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE ZDRAVSTVENI STROKOVNJAKI/ZDRAVSTVENE STROKOVNJAKINJE, STROKOVNJAKI/STROKOVNJAKINJE BIOMEDICINSKIH, BIOLOŠKIH, BIOTEHNIČNIH VED 2213.18 Agronom x x 2221 Zdravniki x x x x x x x x x x x 2222 Zobozdravniki x x x x x x x 2223 Veterinarji x 2223.04 Veterinar x 2224 Farmacevti x x x x x x x 2229 Drugi strokovnjaki v zdravstvu ipd. x x 2229.07 Defektolog v zdravstvu in socialnem varstvu x x 2230.01 Organizator zdravstvene nege x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE STROKOVNJAKI/STROKOVNJAKINJE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE 2310 Strokovnjaki za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje x x 2310.02 Visokošolski učitelj x 2321 Strokovnjaki za srednješolsko izobraževanje (tuji jeziki!) x 2321.01 Srednješolski učitelj x 2321.01 Srednješolski učitelj (jezikovne, naravoslovno matematične usm.) x 2321.02 Vzgojitelj v dijaškem domu x 2331 Osnovnošolski učitelji x x 2331.01 Učitelj razrednega pouka x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE STROKOVNJAKI/STROKOVNJAKINJE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE 2331.02 Predmetni učitelj x x 2332.01 Vzgojitelj predšolskih otrok x x 2340 Strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami x 2340.01 Učitelj za osebe s posebnimi potrebami x x x x DRUGI STROKOVNJAKI/DRUGE STROKOVNJAKINJE 2411 Finančniki, revizorji, računovodje ipd. x x x x x 2411.06 Finančni svetovalec x 2411.09 Računovodja x x x x x x x 2419 Strokovnjaki za poslovanje, d.n. x 2419.06 Svetovalec za trženje x 2419.09 Projektni menedžer x x x 2429 **Pravni strokovnjaki, d.n. x x x 2441 Ekonomisti (za bančništvo in finance) x 2453 Glasbeniki x 2454.06 Plesalec x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE TEHNIKI/TEHNICE TEHNIČNIH STROKOVNJAKI 3111 Tehniki za fiziko, kemijo ipd. x 3111.06 Tehnik za kemijo x 3112 Tehniki za gradbeništvo, geodezijo ipd. x x x x x x x x 3112.01 Delovodja gradbeništva x x x x 3112.05 Tehnik za gradbeništvo x x x TEHNIKI/TEHNICE TEHNIČNIH STROKOVNJAKI 3113 Tehniki za elektrotehniko ipd. x x x x x x x x x x 3114 Tehniki za elektroniko in telekomunikacije x 3114.05 Tehnik za elektroniko x 3115 Tehniki za strojništvo ipd. x x x x x x x x x x x 3116.08 Tehnik kemijske tehnologije x 3119.02 Tehnik lesarske tehnologije x x x 3119.03 Tehnik tekstilne tehnologije x 3121 Tehniki za računalništvo podporo x x x x x x 3121.01 Programer x x x x x 3122 Računalniški operaterji x x x x x 3143 Piloti letal ipd. x 3160 Tehniki in strokovni sodelavci za logistiko, tehnologijo prometa, organizacijo in varnost pri delu x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE TEHNIKI/TEHNICE IN ASISTENTI/ASISTENTKE V ZDRAVSTVU, BIOMEDICINI, BIOLOGIJI, BIOTEHNIKI IPD. 3224.01 Očesni optik x 3225 Zobozdravstveni asistenti in tehniki ipd. x x 3226 Fizioterapevti ipd. x x x x x 3226.01 Fizioterapevt x x x 3228.01 Farmacevtski asistent x 3229.01 Delovni terapevt x x 3231 Medicinske sestre x x x x x x x x 3232 Medicinske sestre babice x POMOČNIKI/POMOČNICE VZGOJITELJ EV/VZGOJITELJIC, INŠTRUKTORJI/INŠTRUKTORICE, UČITELJI/UČITELJICE PRAKTIČNEGA POUKA IPD. 3320.01 Pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok x x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE KOMERCIALNI, POSLOVNOUPRAVNI, JAVNOUPRAVNI STROKOVNI SODELAVCI/KOMERCIALNE, POSLOVNOUPRAVNE, JAVNOUPRAVNE STROKOVNE SODELAVKE IPD. 3412 Zavarovalniški zastopniki x x 3412.01 Zavarovalniški zastopnik x x x x x 3415 Tehnični in komercialni zastopniki za prodajo x x x x x 3415.01 Komercialist za prodajo x x 3415.02 Prodajni referent x 3419 Komercialni ter finančni posredniki in zastopniki x 3431.02 Poslovni sekretar x 3432.04 Zavarovalniški asistent x 3433 Knjigovodje ipd. x x x x x x 3471.03 Grafični oblikovalec x 3473.03 Zabaviščni plesalci x x URADNIKI/URADNICE ZA PISARNIŠKO POSLOVANJE 4131 Skladiščniki x x 4142.01 Pismonoša x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE POKLICI ZA STORITVE 5121 Gospodinjci x 5122 Kuharji x x x x x x x x x x x x 5123 Natakarji ipd. x x x x x x x x x x x x 5132 Poklici za zdravstveno in socialno oskrbo v zavodih x x x x 5132.01 Bolničar v socialnovarstvenem zavodu x x 5133 Poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu x 5133.01 Oskrbovalec in negovalec na domu x 5141 Frizerji, kozmetiki ipd. x x 5141.03 Kozmetik x 5141.06 Maser x x 5161.04 Gasilec x x 5163 Pazniki v zaporu x 5163.02 Paznik v zaporu x 5169 Poklici za varovanje oseb in premoženja, d.n. x x 5169.06 Reševalec iz vode x x x 5169.09 Varnostnik x x x x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE MODELI, PRODAJALCI/PRODAJALKE, DEMONSTRATORJI/DEMONSTRATORKE 5221.01 Trgovski poslovodja x x 5221.03 Prodajalec x KMETOVALCI/KMETOVALKE, GOZDARJI/GOZDARKE, RIBIČI/RIBIČKE, LOVCI/LOVKE 6111.05 Sadjar x 6141 Gozdarji ipd. x x RUDARJI/RUDARKE, GRADBINCI/GRADBINKE IPD. 7113 Kamnoseki x x x x x x 7122 Zidarji x x x x x x x x x x x x 7122.04 Zidar fasader x 7122.06 Zidar za zidanje in ometavanje x 7123 Betonerji x x x x 7123.03 Železokrivec x 7124 Tesarji ipd. x x x x x x x x x x x x 7129 Gradbinci ipd., d.n. x x x x x x 7129.01 Monter gradbenih konstrukcij x x x 7131 Krovci x x x x x x x x x x 7132 Polagalci podov x x x x 7132.02 Polagalec keramičnih ploščic x x 7134 Izolaterji x x x x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE 7136 Monterji in vzdrževalci inštalacij in naprav x x x x x x x x x x 7136.04 Inštalater klimatskih naprav x 7136.06 Inštalater ogrevalnih naprav x 7136.08 Inštalater vodovodnih naprav x 7137 Elektroinštalaterji x x x x x x x x x x x 7139 Gradbinci zaključnih del x x x x x x 7139.03 Izvajalec suhomontažne gradnje x x 7141 Pleskarji, ličarji ipd. x x x x x x x 7141.02 Avtoličar x x x 7141.04 Ličar x 7141.05 Pleskar x x x 7141.07 Slikopleskar x x x x 7143 Dimnikarji, čistilci fasad x 7143.03 Dimnikar x x x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE KOVINARJI/KOVINARKE, STROJNI MEHANIKI/STROJNE MEHANIČARKE IPD. 7211 Livarji ipd. x x x x x x x 7211.06 Oblikovalec kovin x x x x 7212 Varilci ipd. x x x x x x x x x x x x 7213 Kleparji ipd. x x x x x x x x x 7214 Monterji kovinskih konstrukcij ipd. x x x x x x x 7221 Kovači x x 7222 Orodjarji ipd. x x x x x x x x x x 7222.02 Ključavničar x x x x 7223 Strugarji ipd. x x x x x x x x x x 7223.03 Rezkalec x 7224 Brusilci, polirci, ostrilci x x x 7231 Mehaniki in monterji motornih vozil in koles x x x x 7231.02 Avtomehanik x x x x x 7231.06 Monter motornih vozil x 7233 Mehaniki in monterji industrijskih in drugih strojev x x x x x x x x 7233.14 Strojni ključavničar x 7233.15 Strojni mehanik x x x x x 7241 Elektromehaniki x x x x x x x x x x 7241.13 Elektromonter x x 7241.17 Serviser električnih naprav in opreme x 7242 Mehaniki in monterji elektronskih naprav, serviserji x x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE KOVINARJI/KOVINARKE, STROJNI MEHANIKI/STROJNE MEHANIČARKE IPD. 7244 Mehaniki in serviserji telekomunikacijskih naprav x 7245 Monterji električnega in telekomunikacijskega omrežja x x x FINOMEHANIKI/FINOMEHANIČARKE, ROKODELCI/ROKODELKE, TISKARJI/TISKARKE IPD. 7321.01 Keramik x x x x 7322 Steklarji x x 7322.06 Steklopihalec x 7343.04 Montažer x x DRUGI POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI NAČIN DELA 7411 Mesarji ipd. x x x x x x x x x x x 7412 Peki, slaščičarji ipd. x x x x 7412.03 Pek kruha in peciva x x x x x 7412.05 Slaščičar x 7422 Mizarji ipd. x x x x x x x x x x x x 7433.05 Šiviljec x 7435 Krojilci x POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI NAČIN DELA, D.N. 7999.01 Vzdrževalec pnevmatik in vulkanizer x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE PROCESNIH STROJEV IN NAPRAV 8121 Upravljalci procesnih strojev in naprav za pridobivanje kovin x 8121.04 Upravljalec procesnih linij za predelavo kovin x 8122 Industrijski talilci, livarji, valjavci x x x 8123 Upravljalci procesnih strojev za toplotno obdelavo kovin x 8124 Upravljalci strojev in naprav za vlečenje, iztiskanje kovin x 8131.06 Upravljalec strojev in naprav za proizvodnjo steklenih izdelkov x 8139.03 Upravljalec strojev za proizvodnjo glazur in brusov x 8141 Upravljalci procesnih strojev in naprav za predelavo lesa x 8142 Upravljalci procesnih strojev in naprav za pripravo papirjevine x UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE STROJEV ZA PROIZVODNJO IZDELKOV IN SESTAVLJALCI/SESTAVLJALKE IZDELKOV 8211 Upravljalci orodnih strojev x x x x 8211.09 Upravljalec stružnice x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE UPRAVUIALCI/UPRAVLJALKE STROJEV ZA PROIZVODNJO IZDELKOV IN SESTAVUIALCI/SESTAVLJALKE IZDELKOV 8212 Upravljalci strojev za proizvodno cementnih in drugih mineralnih izdelkov x 8223 Upravljalci strojev za površinsko obdelavo kovinskih delov x 8231 Upravljalci strojev za proizvodnjo gumenih izdelkov x 8231.02 Industrijski vulkanizer x 8231.06 Upravljalec strojev za proizvodnjo gumenih polizdelkov x 8232 Upravljalci strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov x x x 8240 Upravljalci strojev za proizvodnjo lesenih izdelkov x x 8251.01 Tiskar za globoki tisk x 8251.02 Tiskar za ploski tisk x 8281 Sestavljalci strojev in naprav x 8281.03 Sestavljalec vozil x 8282 Sestavljalci električne opreme x 8283 Sestavljalci elektronskih naprav in opreme x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE STROJEV ZA PROIZVODNJO IZDELKOV IN SESTAVLJALCI/SESTAVLJALKE IZDELKOV 8284 Sestavljalci izdelkov iz kovine, gume in plastike x 8284.04 Sestavljalec izdelkov iz keramike in podobnih materialov x 8285 Sestavljalci izdelkov iz lesa in podobnih materialov x VOZNIKI/VOZNICE , UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE TRANSPORTNIH NAPRAV IN PREMIČNIH STROJEV 8322.04 Voznik taksija x x 8323 Vozniki avtobusov ipd. x x 8323.01 Voznik avtobusa x x x x 8324 Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev x x x x x x x x 8324.02 Voznik tovornjaka x x x x 8324.03 Voznik vlačilca x 8331.03 Voznik traktorja x 8332 Upravljalci strojev za zemeljska dela x x x 8332 Upravljavci strojev za zemeljska dela x x x x x x 8332.02 Upravljalec strojev gradbene mehanizacije x x x 8332.04 Upravljalec strojev za zemeljska dela x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE VOZNIKI/VOZNICE , UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE TRANSPORTNIH NAPRAV IN PREMIČNIH STROJEV 8333 Upravljavci žerjavov, dvigal ipd. x x 8333.03 Upravljalec viličarja x 8334 Upravljalci težkih tovornjakov z dvigalom x POKLICI ZA PREPROSTA PRODAJNA, STORITVENA IN KOMUNALNA DELA 9132.01 Bolniški strežnik x x 9132.06 Kuhinjski pomočnik (ne na domu) x POKLICI ZA PREPROSTA RUDARSKA IN GRADBENIŠKA DELA TER PREPROSTA DELA V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH, TRANSPORTU IPD. 9312 Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah x x x x 9313 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah x x x x x 9320.01 Delavec za preprosta dela v proizvodnji hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov x 9320.08 Delavci za preprosta dela v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE POKLICI ZA PREPROSTA RUDARSKA IN GRADBENIŠKA DELA TER PREPROSTA DELA V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH, TRANSPORTU IPD. 9320.10 Delavci za preprosta dela v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov x 9320.13 Delavec za preprosta dela v proizvodnji vozil in plovil x Vir: Pregled deficitarnih in suficitamih poklicev po območnih službah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. http://www.ess.qov.si/SLO/DEJAVNOST/Proqrami/DeficitarniPoklici/DeficitarniInSuficitarniPoklici.xls PRILOGA 16: Pregled suficitarnih poklicev po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (leto 2009) Preglednica 85: Pregled suficitarnih poklicev po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje (leto 2009) IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE STROKOVNJAKI/STROKOVNJAKINJE FIZIKALNIH, KEMIJSKIH, MATEMATIČNIH, TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH VED 2149.04 Tehnolog za tekstilstvo x 2150.06 Organizator dela x x ZDRAVSTVENI STROKOVNJAKI/ZDRAVSTVENE STROKOVNJAKINJE, STROKOVNJAKI/STROKOVNJAKINJE BIOMEDICINSKIH, BIOLOŠKIH, BIOTEHNIČNIH VED 2213 Agronomi, zootehniki ipd. x x DRUGI STROKOVNJAKI/DRUGE STROKOVNJAKINJE 2441 Ekonomisti x x 2442 Sociologi, antropologi x x x x x 2443 Filozofi, politologi ipd. x x x x x 2443.03 Politolog x x 2444 Filologi, prevajalci, tolmači ipd. x x x 2444.06 Prevajalec x 2446 Socialni delavci x 2451 Pisatelji, novinarji x 2451.06 Novinar x 2452 Kiparji, slikarji ipd. x x 2470 Drugi strokovnjaki v javni upravi, d.n. x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE TEHNIKI/TEHNICE TEHNIČNIH STROKOVNJAKI 3116.14 Tehnik živilske tehnologije x 3119.03 Tehnik tekstilne tehnologije x x x x 3160.04 Tehnik za tehnologijo prometa x TEHNIKI/TEHNICE IN ASISTENTI/ASISTENTKE V ZDRAVSTVU, BIOMEDICINI, BIOLOGIJI, BIOTEHNIKI IPD. 3213.03 Tehnik za kmetijsko tehnologijo x 3213.05 Tehnik za vrtnarsko tehnologijo x POMOČNIKI/POMOČNICE VZGOJITELJ EV/VZGOJITELJIC, INŠTRUKTORJI/INŠTRUKTORICE, UČITELJI/UČITELJICE PRAKTIČNEGA POUKA IPD. 3320 Pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok x KOMERCIALNI, POSLOVNOUPRAVNI, JAVNOUPRAVNI STROKOVNI SODELAVCI/KOMERCIALNE, POSLOVNOUPRAVNE, JAVNOUPRAVNE STROKOVNE SODELAVKE IPD. 3415 Tehnični in komercialni zastopniki x 3419 Komercialni ter finančni posredniki in zastopniki ipd., d.n. x 3429.12 Organizator turistične dejavnosti x 3471 Dekoraterji, aranžerji, oblikovalci ipd x x x 3471.05 Modni oblikovalec x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE URADNIKI/URADNICE ZA PISARNIŠKO POSLOVANJE 4111 Strojepisci, tajnice x 4113 Vnašalci podatkov x x 4115 Tajniki ipd. x x x 4115.01 Administrator x x x 4115.02 Tajnik x x 4121 Uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu x x x x x 4122 Uradniki v statistiki in financah x 4134.01 Uradnik za nabavo in prodajo x URADNIKI/URADNICE ZA PISARNIŠKO POSLOVANJE 4141 Uradniki v knjižnicah, arhivih x x 4142.02 Referent za pošto x 4190 Drugi uradniki za pisarniško poslovanje x x x x x x URADNIKI/URADNICE ZA POSLOVANJE S STRANKAMI 4211 Blagajniki, prodajalci vstopnic x 4212 Uradniki na bankah, poštah za denarno poslovanje neposredno s strankami x x x x x x 4212.05 Menjalec denarja x 4221 Uradniki v turističnih in potovalnih agencijah ipd. x x x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE POKLICI ZA STORITVE 5111.01 Turistični spremljevalec x x 5113.08 Turistični vodnik x x 5131 Varuhi otrok, rejniki x x x 5132.05 Delovni inštruktor za osebe s posebnimi potrebami x 5141.02 Frizer x MODELI, PRODAJALCI/PRODAJALKE, DEMONSTRATORJI/DEMONSTRATORKE 5221 Prodajalci v trgovinah, na stojnicah, demonstratorji x 5222 Akviziterji, prodajalci po telefonu x 5223 Cvetličarji x KOVINARJI/KOVINARKE, STROJNI MEHANIKI/STROJNE MEHANIČARKE IPD. 7233.03 Hišnik, vzdrževalec x x FINOMEHANIKI/FINOMEHANIČARKE, ROKODELCI/ROKODELKE, TISKARJI/TISKARKE IPD. 7311.02 Finomehanik x 7313 Izdelovalci nakita in bižuterije x x DRUGI POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI NAČIN DELA 7433.05 Šiviljec x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS OS OS OS OS OS MURSKA OS NOVA OS NOVO OS OS OS OS CELJE KOPER KRANJ LJUBLJANA MARIBOR SOBOTA GORICA MESTO PTUJ SEVNICA TRBOVLJE VELENJE UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE STROJEV ZA PROIZVODNJO IZDELKOV IN SESTAVLJALCI/SESTAVLJALKE IZDELKOV Upravljalci strojev za predenje, 8261 previjanje ipd. x Upravljalci strojev za pletenje, tkanje 8262 ipd. x Upravljalci strojev za šivanje oblačil iz 8263 tekstilij, usnja, krzna ipd. x x x x Upravljalec strojev za proizvodno usnja 8265.01 in krzna x Upravljalci strojev za proizvodno 8266 obutve in usnjene galanterije x Upravljalci strojev za proizvodno 8269 tekstilnih, usnjenih, krznenih izdelkov x VOZNIKI/VOZNICE , UPRAVLJALCI/UPRAVLJALKE TRANSPORTNIH NAPRAV IN PREMIČNIH STROJEV 8333.03 Upravljalec viličarja x POKLICI ZA PREPROSTA PRODAJNA, STORITVENA IN KOMUNALNA DELA Čistilci in gospodinjski pomočniki na 9131 domu ipd. x 9132 Drugi čistilci, strežniki ipd. x 9132.07 Sobar x 9133 Likalci, pralci x 9151 Kurirji, dostavljavci ipd. x x 9152 Vratarji ipd. x IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV PO OBMOČNIH SLUŽBAH RZZ OS CELJE OS KOPER OS KRANJ OS LJUBLJANA OS MARIBOR OS MURSKA SOBOTA OS NOVA GORICA OS NOVO MESTO OS PTUJ OS SEVNICA OS TRBOVLJE OS VELENJE POKLICI ZA PREPROSTA RUDARSKA IN GRADBENIŠKA DELA TER PREPROSTA DELA V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH, TRANSPORTU IPD. 9320 Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih x x 9320.02 Delavec za preprosta dela v proizvodnji tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov x 9320.08 Delavec za preprosta dela v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas x 9320.11 Delavec za preprosta dela v proizvodnji strojev in naprav x POKLICI ZA PREPROSTA DELA, D.N. 9999 Poklici za preprosta dela, d.n. x x 9999.02 Delavec za preprosta priložnostna dela x (grafični oblikovalec, modni oblikovalec) x Vir: Pregled deficitarnih in suficitarnih poklicev po območnih službah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. http://www.ess.aov.si/SLO/DEJAVNOST/Proarami/DeficitarniPoklici/DeficitarniInSuficitarniPoklici.xls PRILOGA 17: Pregled območnih služb, statističnih regij in (šolskih) regij iz Razpisa za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 Preglednica 86: Pregled območnih služb, statističnih regij in (šolskih) regij iz Razpisa za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010 OS CELJE Savinjska/Posavska/Podravska OS KOPER Obalno-kraška/Notranjsko-kraška OS KRANJ Gorenjska Urad za delo Celje Občina Celje Urad za delo Ilirska Bistrica Občina Ilirska Bistrica (Notranjsko-kraška) Urad za delo Jesenice Občina Jesenice Občina Dobrna Urad za delo Koper Občina Koper Občina Kranjska Gora Občina Prebold Celje Urad za delo Izola Občina Izola Občina Žirovnica Občina Tabor Urad za delo Piran Občina Piran Urad za delo Kranj Občina Cerklje na Gorenjskem Občina Štore Urad za delo Sežana Občina Sežana Občina Kranj Občina Vojnik Celje Občina Hrpelje-Kozina Občina Naklo Urad za delo Laško Občina Laško Občina Komen Občina Preddvor Občina Radeče (Posavska) Občina Divača Občina Šenčur Slovenske Konjice Občina Slovenske Konjice Urad za delo Postojna Občina Pivka (Notranjsko-kraška) Urad za delo Radovljica Občina Bled Občina Zreče Občina Postojna (Notranjsko-kraška)*** Občina Bohinj Občina Vitanje Občina Radovljica Občina Kidričevo (Podravska) Urad za delo Skofja Loka Občina Gorenja vas-Poljane Urad za delo Šentjur Občina Dobje Občina Škofja Loka Občina Šentjur pri Celju Občina Železniki Urad za delo Šmarje pri Jelšah Občina Kozje Šmarje pri jelšah Občina Žiri Občina Podčetrtek Urad za delo Tržič Občina Jezersko Občina Rogaška Slatina Občina Tržič Občina Rogatec Občina Šmarje pri Jelšah Občina Bistrica ob Sotli (Posavska) Urad za delo Žalec Občina Braslovče Občina Polzela Občina Vransko Občina Žalec OS LJUBLJANA Osrednjeslovenska/Notranjsko-kraška/Goriška/JZ Slovenija OS MARIBOR Podravska Urad za delo Občina Bloke (Notranjsko-kraška) Urad za delo Lenart Občina Benedikt Cerknica Občina Cerknica (Notranjsko-kraška) Občina Cerkvenjak Občina Loška dolina (Notranjsko-kraška) Občina Lenart Urad za delo Občina Domžale Občina Sveta Ana Domžale Občina Lukovica Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Občina Mengeš Urad za delo Maribor Občina Duplek Občina Moravče Občina Hoče-Slivnica Urad za delo Občina Dobrepolje Občina Miklavž na Dravskem polju Grosuplje Občina Grosuplje Občina Maribor Občina Ivančna Gorica Občina Rače-Fram Urad za delo Občina Cerkno (Goriška) Občina Starše Idrija Občina Idrija (Goriška)*** Urad za delo Pesnica Občina Kungota Urad za delo Občina Kamnik Občina Pesnica Kamnik Občina Komenda Občina Šentilj Urad za delo Občina Kočevje (JZ Slovenija)*** Urad za delo Ruše Občina Selnica ob Dravi Kočevje Občina Kostel (JZ Slovenija) Občina Ruše Občina Osilnica (JZ Slovenija) Občina Lovrenc na Pohorju Urad za delo Občina Dol pri Ljubljani Urad za delo Slovenska Občina Makole Ljubljana Občina Ig Bistrica Občina Oplotnica Občina Medvode Občina Poljčane Občina Škofljica Občina Slovenska Bistrica Občina Trzin Občina Ljubljana Občina Vodice Urad za delo Občina Logatec Logatec OS LJUBLJANA Osrednjeslovenska/Notranjsko-kraška/Goriška/JZ Slovenija OS VELENJE Koroška/Savinjska Urad za delo Občina Velike Lašče Urad za delo Dravograd Občina Dravograd Ribnica Občina Ribnica (JZ Slovenija) Urad za delo Mozirje Občina Ljubno (Savinjska) Občina Loški Potok (JZ Slovenija) Občina Luče (Savinjska) Občina Sodražica (JZ Slovenija) Občina Mozirje (Savinjska) Urad za delo Občina Horjul Vrhnika Občina Nazarje (Savinjska) Vrhnika Občina Brezovica Vrhnika Občina Solčava (Savinjska) Občina Borovnica Vrhnika Občina Gornji Grad (Savinjska) Občina Dobrova-Polhov Gradec Vrhnika Urad za delo Radlje ob Dravi Občina Muta Občina Vrhnika Občina Podvelka Občina Litija Hrastnik Občina Radlje ob Dravi Občina Ribnica na Pohorju Občina Vuzenica Urad za delo Ravne na Koroškem Občina Ravne na Koroškem Urad za delo Slovenj Gradec Občina Slovenj Gradec Občina Mislinja Občina Črna na Koroškem Urad za delo Velenje Občina Mežica Občina Prevalje Občina Šmartno ob Paki (Savinjska) Občina Šoštanj (Savinjska) Občina Velenje (Savinjska)*** OS OS MURSKA OS NOVA PTUJ Podravska SOBOTA Pomurska GORICA Goriška Urad za Občina Juršinci Urad za delo Gornja Občina Apače Urad za delo Občina Ajdovščina delo Občina Ptuj Radgona Občina Beltinci Ajdovščina Občina Vipava Ptuj Občina Podlehnik Občina Gornja Radgona Urad za delo Občina Brda Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Občina Radenci Nova Gorica Občina Miren-Kostanjevica Občina Trnovska vas Občina Sveti Jurij Občina Renče-Vogrsko Občina Videm Urad za delo Občina Črenšovci Občina Nova Gorica Občina Zavrč Lendava Občina Kobilje Občina Šempeter-Vrtojba Občina Žetale Občina Lendava Urad za delo Občina Bovec Občina Cirkulane Občina Odranci Tolmin Občina Kanal ob Soči Občina Destrnik Občina Turnišče Občina Kobarid Občina Dornava Občina Velika Polana Občina Tolmin Občina Gorišnica Urad za delo Občina Križevci Občina Hajdina Ljutomer Občina Ljutomer Občina Markovci Občina Razkrižje Občina Majšperk Občina Veržej Urad za Občina Ormož Urad za delo Murska Občina Cankova delo Občina Središče ob Dravi orož Sobota Občina Dobrovnik Ormož Občina Sveti Tomaž Občina Gornji Petrovci Občina Grad Občina Hodoš Občina Kuzma Občina Moravske Toplice Občina Murska Sobota Občina Puconci Občina Rogašovci Občina Šalovci Občina Tišina OS NOVO OS MESTO JZ Slovenija SEVNICA Posavska OS TRBOVLJE Zasavska/Osrednjeslovenska Urad za delo Občina Črnomelj Urad za Občina Brežice Občina Hrastnik Črnomelj delo Brežice (spodnjeposavska)*** Urad za delo Hrastnik Občina Semič Urad za Občina Kostanjevica na Krki Urad za delo Občina Šmartno pri Litiji (Osrednjeslovenska) delo Krško Litija Urad za delo Občina Metlika Občina Krško Urad za delo Občina Trbovlje Metlika (spodnjeposavska)*** Trbovlje Urad za delo Občina Mirna Peč Urad za Občina Sevnica Urad za delo Občina Zagorje ob Savi Novo mesto delo (spodnjeposavska)*** Zagorje ob Savi Občina Dolenjske Toplice Sevnica Občina Škocjan Občina Novo mesto Občina Šentjernej Občina Straža Občina Žužemberk Občina Šmarješke Toplice Urad za delo Občina Trebnje Trebnje Občina Mokronog- Trebelno Občina Šentrupert regije, ki ne spadajo v regijo napisano 1. po vrsti Razdelitev Območnih služb in uradov za delo Zavod RS za zaposlovanje Vir: http://www.ess.gov.si/slo/Predstavitev/Naslovi/naslovi.htm Statistične regije Slovenije Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije (Šolska regija)*** Vir: Razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2009/2010. Ministrstvo z šolstvo in šport.