VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2019 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v juniju 2019 ............................................................................................................... 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juniju 2019 ............................................................................... 33 Meteorološka postaja Babno Polje ........................................................................................................ 38 AGROMETEOROLOGIJA 49 Agrometeorološke razmere v juniju 2019 .............................................................................................. 49 HIDROLOGIJA 54 Pretoki rek v juniju 2019 ........................................................................................................................ 54 Temperature rek in jezer v juniju 2019 .................................................................................................. 58 Dinamika in temperatura morja v juniju 2019 ........................................................................................ 61 Količine podzemne vode v juniju 2019 .................................................................................................. 66 ONESNAŽENOST ZRAKA 72 Onesnaženost zraka v juniju 2019 ........................................................................................................ 72 POTRESI 82 Potresi v Sloveniji v juniju 2019 ............................................................................................................. 82 Svetovni potresi v juniju 2019 ................................................................................................................ 84 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 85 FOTOGRAFIJA MESECA 91 Fotografija z naslovne strani: Vroči dnevi so se na Ljubljanskem barju pogosto začenjali s kratkotrajno meglo, 16. junij 2019 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: On Ljubljansko barje hot days often started with a short-term fog, 16 June 2019 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Lilijana Kozlovič Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2019 Climate in June 2019 Tanja Cegnar J unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povprečju narašča, sončni žarki pa že dosežejo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. Na državni ravni je bil letošnji junij 4,2 °C toplejši kot v junijskem povprečju obdobja 1981–2010 in s tem drugi najtoplejši junij, bil je najbolj sončen doslej, saj je bilo junijsko povprečje obdobja 1981–2010 preseženo za 38 %, padlo pa je le pol toliko padavin kot v junijskem povprečju. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, June 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Junij 2019 je bil temperaturno primerljiv z rekordno vročim junijem 2003, na nekaterih postajah je bil junij tokrat enako topel kot v rekordnem letu 2003, npr. v Ljubljani. Povprečna temperatura je bila občutno nad dolgoletnim povprečjem; na več kot polovici ozemlja je bil odklon med 4 in 5 °C. Na jugu države in delu jugozahodne Štajerske ter v večjem delu Pomurja je bil odklon manjši, in sicer od 3 do 4 °C. Največji odklon je bil na Trnovski planoti, na Vojskem je bilo 5,4 °C topleje kot normalno. Junija sta bila dva vročinska valova. Vročih dni je bilo več kot navadno, vendar manj kot junija 2003. V nasprotju z normalno porazdelitvijo padavin je zelo malo dežja padlo v Posočju in na Trnovski planoti ter območju Snežnika. Največ dežja je bilo na Štajerskem, na nekaterih postajah so presegli 150 mm. Na približno polovici ozemlja so padavine presegle 60 mm. Najmanj dežja je bilo na Goriškem, v Brdih, Vipavski dolini, Slovenski Istri in manjšem delu Notranjske, kjer padavine večinoma niso dosegle 30 mm; na Kozini, v Seči, Portorožu in Vedrijanu je padlo le do 10 mm dežja. Junij so zaznamovala tudi krajevna neurja s točo in nalivi. Največji primanjkljaj padavin je bil na zahodu države. Ponekod dežja ni bilo niti za petino dolgoletnega junijskega povprečja, marsikje niti za desetino. Proti severovzhodu države se je primanjkljaj padavin manjšal. V Zasavju, na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju je bilo dežja vsaj za tri petine dolgoletnega povprečja, na nekaj redkih merilnih mestih so dolgoletno povprečje izenačili ali celo presegli. Najmanj sočnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 246 ur, najbolj sončno je bilo na Obali s 359 urami sončnega vremena. Na marsikateri postaji, npr. v Ljubljani in na Kredarici, je bil junij 2019 rekordno sončen. Dolgoletno povprečje osončenosti je bilo povsod močno preseženo, na Obali so ga presegli za 29 %, drugod je bil presežek večji. V dobri tretjini Slovenije je bilo vsaj 40 % več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, v Bohinjski Češnjici je bil presežek celo 55 %. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 305 cm, kar je nad dolgoletnim povprečjem, a je snežna odeja hitro skopnela. 30 Ljubljana Temperatura (°C) 26 22 18 14 10 1951 1955 1959 1963 12 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Kredarica 10 Temperatura (°C) 8 6 4 2 0 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Junijski dnevi so bili toplejši kot v dolgoletnem povprečju (slika 1). Z velikim temperaturnim presežkom nad dolgoletnim povprečjem so izstopali vroči dnevi v drugi tretjini meseca in med vročinskim valom v zadnji tretjini meseca. Le 22. junija se je povprečna dnevna temperatura na nekaterih postajah v osrednji Sloveniji spustila malo pod dolgoletno povprečje. V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 23,5 °C, kar je 4,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in enako kot v rekordno toplem juniju 2003, tudi takrat je bila povprečna temperatura 23,5 °C. Sledijo jima junij 2017 z 21,7 °C, nato pa z 21,3 °C junij leta 2012, 21,1 °C je bilo junijsko povprečje leta 2002, toliko kot lani (20,9 °C) je bila povprečna junijska temperatura tudi v letih 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povprečju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila v Ljubljani 17,0 °C, kar je 3,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C, tretja najvišja povprečna jutranja temperatura je bila leta 2017 (16,0 °C). Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,4 °C, kar je 4,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, tretji najtoplejši pa leta 2017 s 27,8 °C, najhladnejši so bili v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 18 16 Ljubljana 14 Št. vročih dni 12 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Število vročih dni v juniju Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in June 30 Ljubljana Št. toplih dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 4. Število toplih dni v juniju Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in June Tako kot drugod po državi je bil junij 2019 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 8,9 °C, kar je 4,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in izenačena rekordno visoka povprečna junijska temperatura iz leta 2003. Kot tretji najtoplejši jima sledi 5 Agencija Republike Slovenije za okolje junij 2017 s 7,4 °C, nato pa junija 2002 in 2012 (obakrat 6,8 °C) ter junij 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni junija na naših merilnih postajah ni bilo. Junija sta bila v nižinskem svetu v notranjosti države dva vročinska valova, v delu Primorske pa zaradi kratke prekinitve vročine sredi meseca trije. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Vročih dni je bilo tokrat več kot navadno, vendar manj kot junija 2003. Na Letališču Maribor in v Murski Soboti je bilo tokrat 11 vročih dni, v Novem mestu 12, v Črnomlju in Cerkljah 13, na Letališču Portorož 18, v Postojni 10, v Slovenj Gradcu 5, v Ratečah in Babnem Polju 4, v Novi vasi 3. V Ljubljani je bilo 12 vročih dni (slika 3), kar je osem dni nad dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo največ vročih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. 22 Temperatura (°C) 20 Kredarica 18 16 14 12 10 8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 38 Temperatura (°C) 36 Ljubljana 34 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 36 34 Murska Sobota 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 5. Najvišja junijska temperatura Figure 5. Absolute maximum air temperature in June Na Goriškem, v delu Notranjske in Slovenski Istri je bilo najbolj vroče 26. junija, drugod po državi pa 27. junija popoldne. Marsikje se je temperatura povzpela za junij rekordno visoko, na primer v Ratečah (ogrelo se je na 35,5 °C) in na Kredarici (izmerili so 20,8 °C), rekordne junijske vrednosti v obdobju od sredine minulega stoletja so bile izmerjene tudi v Ravnah na Koroškem, Bohinjski Češnjici, Kočevju, Postojni, Babnem Polju, na Rudnem polju in Voglu. Rekordno toplo za junij je bilo s 36,5 °C tudi v Ljubljani, v zadnji desetletjih je bila pred letošnjim najvišja junijska temperatura v Ljubljani leta 2003 6 Agencija Republike Slovenije za okolje (35,6 °C), vroče je bilo tudi leta 2006 (35,1 °C) in 2014 (35,0 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura junija v prestolnici vsako leto presegla 30 °C. Če upoštevamo tudi podatke pred letom 1951, je bila tokratna junijska najvišja temperatura manj izjemna po nekaterih nižinah vzhodne Slovenije, kjer je bilo topleje kot tokrat 30. junija 1950. V še bolj oddaljeni preteklosti pa se je 28. junija 1935 v Ljubljani ogrelo na 38,0 °C, v Gornjem Lenartu pri Brežicah na 38,2 °C in v Murski Soboti na 39,0 °C. Več o junijski vročini je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Vsi junijski dnevi so izpolnjevali ta kriterij v Biljah, Portorožu in Črnomlju. V Ratečah je bilo 23 takih dni, v večini nižinskega sveta pa od 25 do 29. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; tokrat jih je bilo 29, kar je največ doslej, v preteklosti je bilo največ takih dni v junijih 2003 in 2017, ko jih je bilo 26, najmanj pa junija leta 1989, ko so bili le štirje topli dnevi. 4 Temperatura (°C) 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 -8 -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 14 Temperatura (°C) 12 Ljubljana 10 8 6 4 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Temperatura (°C) 10 8 6 4 2 Murska Sobota 0 -2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 6. Najnižja junijska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in June Skoraj povsod je bilo najhladnejše jutro 1. junija. Na Kredarici se je ohladilo na 0,2 °C, v Ratečah se je temperatura spustila na 7,2 °C, v Slovenj Gradcu na 6,7 °C. Na Letališču Portorož je bila najnižja temperatura 11,3 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 9,7 °C, kar je nad dolgoletnim povprečjem. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2003 se temperatura v prestolnici ni spustila pod 13,8 °C. Najhladneje je bilo v juniju 1962, ko so izmerili le 2,7 °C, v tem stoletju pa se je najbolj ohladilo junija 2006, in sicer na 3,8 °C. 10 Temperatura (°C) 8 Kredarica 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 24 Ljubljana 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 24 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Murska Sobota 22 Temperatura (°C) 1967 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 24 1971 1975 1979 Novo mesto 22 Temperatura (°C) 1967 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 Temperatura (°C) 26 1967 1971 1975 Portorož 24 22 20 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v juniju Figure 7. Mean air temperature in June 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 39 36 Ljubljana 15 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 33 Kredarica 18 27 24 21 18 12 9 6 15 3 12 9 1 36 3 5 7 9 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 36 Novo mesto 33 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 24 21 18 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 27 24 21 15 18 12 15 1 36 3 5 7 9 12 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 36 Celje 33 30 30 27 27 24 21 18 12 5 7 9 1 36 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Portorož 33 Bilje 33 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 39 36 9 18 15 3 7 21 12 1 5 24 15 9 3 Murska Sobota 33 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 30 27 9 30 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 Let. Maribor 33 30 3 27 24 21 18 27 24 21 18 15 15 12 12 9 9 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, junij 2019 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), June 2019 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne junijske temperature na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 9. June temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Junijska povprečna temperatura je bila občutno nad dolgoletnim povprečjem; na več kot polovici ozemlja je bil odklon od povprečne temperature primerjalnega tridesetletnega obdobja med 4 in 5 °C. Na jugu države in delu jugozahodne Štajerske ter v večjem delu Pomurja je bil odklon manjši, bilo je 3 do 4 °C topleje kot navadno. Največji odklon je bil na Trnovski planoti, na Vojskem je bilo 5,4 °C topleje od junijskega povprečja obdobja 1981−2010. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka junija 2019 od povprečja 1981−2010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, June 2019 Najtoplejši na večini merilnih mest ostaja izjemno vroč junij 2003, na nekaterih postajah je bil junij tokrat enako topel kot v rekordnem letu 2003 npr. v Ljubljani. Junij 2017 je bil na večini merilnih mest tretji najtoplejši, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji. Najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. Padavine so bile junija razporejene zelo neenakomerno, saj so bile padavine v juniju izrazito lokalnega značaja. Največ dežja je padlo na Štajerskem. V Podpeci so namerili 167 mm, na Kozjem Vrhu 159 mm, v Velikem Trnu 153 mm. Na približno polovici ozemlja so padavine presegle 60 mm. Najmanj jih je bilo na Goriškem, v Brdih, Vipavski dolini, Slovenski Istri in manjšem delu Notranjske, kjer padavine večinoma niso dosegle 30 mm. Na Kozini, v Seči, Portorožu in Vedrijanu je padlo do 10 mm dežja. V nasprotju z običajno porazdelitvijo padavin je zelo malo dežja padlo v Posočju in na Trnovski planoti ter na območju Snežnika. Prav tako pomembna kot višina padavin je njihova primerjava z dolgoletnim povprečjem. Največji primanjkljaj padavin je bil na zahodu države. Ponekod dežja ni bilo niti za petino dolgoletnega 10 Agencija Republike Slovenije za okolje junijskega povprečja. Na Kozini, v Vedrijanu, Seči in na Babnem Polju ter v Portorožu so namerili le do desetine dolgoletnega povprečja padavin. 500 Kredarica Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 Ljubljana Padavine (mm) 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) Murska Sobota 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 300 Padavine (mm) Novo mesto 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 300 Padavine (mm) Portorož 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 11. Padavine v juniju Figure 11. Precipitation in June 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Proti severovzhodu države se je primanjkljaj padavin manjšal. V Zasavju, na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju je bilo dežja vsaj za tri petine dolgoletnega povprečja. Na nekaj merilnih mestih so dolgoletno povprečje celo presegli. V Martinjem in Podpeci so ga izenačili, v Rogaški Slatini in na Velikem Trnu pa so ga presegli za petino. Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin junija 2019 Figure 12. Precipitation amount, June 2019 Junija je v Ljubljani padlo 46 mm padavin, kar je le 32 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Slika 13. Višina padavin junija 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 13. Precipitation amount in June 2019 compared with 1981–2010 normals Samo en dan s padavinami vsaj 1 mm je bil na Obali, v večini krajev je bilo od 4 do 7 takih dni, največ pa je jih bilo v Črnomlju, našteli so jih devet. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Odklon junijskih padavin na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 14. June precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Murska Sobota Povprečje obdobja 1981─2010 Junija 2019 Lendava Ptuj Sl. Gradec Let. Maribor Maribor Velenje Logarska D. Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Portorož Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Kneške Ravne Krn Breginj Rateče Kredarica Tržič Krvavec 0 50 100 150 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm junija 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 15. Monthly precipitation amount in June 2019 and the 1981–2010 normals 13 200 250 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Maline so dobro obrodile, Grosuplje, 30. junij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Raspberries, Grosuplje, 30 June 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, niso pa vključene v preglednico 2. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – junij 2019 Table 1. Monthly meteorological data – June 2019 Postaja NV Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno 1742 362 876 622 487 240 739 720 545 Logarska Dolina 776 Ptuj Mačkovci 235 275 Padavine in pojavi RR RP SD 96 42 51 27 28 45 33 42 55 60 29 30 15 13 21 15 27 38 6 5 5 5 4 4 6 4 7 57 34 − 63 84 57 75 5 6 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm LEGEND: NV − altitude (m) RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation Na sliki 17 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Na sliki 19 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo povsod močno preseženo. V Portorožu so dolgoletno povprečje presegli za 29 %, drugod je bil presežek vsaj 30 %. V dobri tretjini Slovenije je bilo vsaj 40 % več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. V Bohinjski Češnjici je bilo celo 55 % več sončnega vremena kot navadno. Junija je navadno najmanj sončnega vremena v gorah, največ pa v Primorju. Tudi tokrat je bilo najmanj sočnega vremena na Kredarici, sonce je sijalo 246 ur. V Sromljah, Postojni in Ratečah je bilo od 280 do 300 ur sončnega vremena. Na večini merilnih mest je bilo od 300 do 335 ur sončnega vremena. Najbolj sončen je bil junij na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 359 ur. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 64 14 56 14 18 12 48 12 15 10 40 10 12 8 32 8 9 6 24 6 6 4 16 4 3 2 8 2 0 0 16 16 14 14 12 12 12 12 10 10 10 10 8 8 8 8 6 6 6 6 4 4 4 4 2 2 2 2 0 0 0 1 3 5 7 36 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Ljubljana 32 24 5 7 5 7 Osončenost (ura) Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 2 0 0 Novo mesto 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 16 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 40 14 35 42 12 30 12 35 10 25 10 28 8 20 8 21 6 15 6 14 4 10 4 7 2 5 2 0 0 49 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Let. Maribor 16 14 Osončenost (ura) Celje Padavine (mm) 16 56 Padavine (mm) 0 3 12 4 3 14 14 6 1 16 14 8 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 16 4 7 16 10 8 5 16 20 12 3 Portorož 1 Osončenost (ura) Padavine (mm) 28 16 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Bilje 14 Padavine (mm) 7 Padavine (mm) 16 5 Padavine (mm) 3 Osončenost (ura) 1 Murska Sobota Osončenost (ura) 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) 21 Padavine (mm) 16 Kredarica Osončenost (ura) 24 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 17. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 17. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2019 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 Sončno obsevanje (ura) 350 1971 1975 1979 Sončno obsevanje (ura) 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 200 150 100 50 0 350 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Kredarica 300 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 350 Sončno obsevanje (ura) 1995 Murska Sobota 300 1951 1955 1959 1963 1967 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2005 2009 2012 2016 Novo mesto 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 400 Sončno obsevanje (ura) 1983 1987 1991 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 1995 1999 2013 2017 Portorož 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 16 1991 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja junija 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in June 2019 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 332 ur, kar je 37 % več kot v dolgoletnemu povprečju in največ od začetka meritev. Drugi najbolj sončen je bil junij 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur, uro manj pa junija 1996 in 2013. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Slika 20. Odklon junijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 20. June sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Tokrat je bilo več jasnih kot oblačnih dni. Največ jasnih dni je bilo na Bizeljskem, in sicer 15, v Novem mestu je bilo 14 takih dni, 13 pa v Slovenj Gradcu. Na Obali je bilo 12 takih dni, na Kredarici 3. V Ljubljani je bilo 6 takih dni (slika 21), kar je 3 dni več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici devet junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo v letih 2000 in 2002. 10 Ljubljana Št. jasnih dni 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 21. Število jasnih dni v juniju Figure 21. Number of clear days in June 17 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ jih je bilo v visokogorju, na Kredarici so jih našteli 5. V nižinskem svetu so poročali o enem do treh takih dnevih. V Ljubljani je bil (slika 22) en tak dan, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja. Tako kot tokrat je bil tudi junija 2005 le en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali polovico neba. Drugod je bilo manj oblakov, večinoma so prekrivali od 2,9 do 4,2 desetine neba. 20 Ljubljana Št. oblačnih dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število oblačnih dni v juniju Figure 22. Number of cloudy days in June Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik, pihala sta v 49 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 51 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema je pihal v 18 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 21 % terminov, bilo je tudi 20 % brezvetrja. Na Kredarici je jugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 34 % vseh primerov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 42 % vseh terminov. V Murski Soboti je bil veter razporejen po smereh dokaj enakomerno, nekoliko bolje je bil zastopan vzhodseverovzhodnik, ki je bil skupaj s sosednjima smerema zastopan v 27 % vseh terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 44 % primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 27 % vseh terminov. Slika 23. V poletni vročini je izdatna snežna odeja v visokogorju hitro kopnela, Špikova skupina, 1. junij 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. Due to hot summer weather, snow blanket in the high mountains rapidly melted, Špikova skupina, 1 June 2019 (Photo: Tanja Cegnar) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – junij 2019 Table 2. Monthly meteorological data – June 2019 Postaja NV TS TOD TX 2513 8,9 4,6 11,8 864 19,4 4,4 26,8 Kredarica Rateče Bilje TM 6,2 11,3 Temperatura TAX DT 20,8 27 35,5 27 TAM 0,2 7,2 DT 1 1 SM 0 0 SX 0 23 TD 313 0 Sonce OBS RO 246 145 299 146 55 24,2 4,1 31,0 16,6 36,5 26 9,7 1 0 30 Postojna 533 21,0 4,2 27,9 13,9 34,6 26 5,3 1 0 25 0 Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj 467 299 175 220 157 20,3 23,5 22,8 22,8 22,4 3,8 4,4 3,9 4,1 3,3 28,1 29,4 29,6 29,0 29,1 13,6 17,0 15,6 16,0 15,8 36,0 36,5 35,0 35,2 35,0 27 27 27 27 27 7,5 9,7 11,5 11,4 11,5 1 1 1 1 3 0 0 0 0 0 25 29 29 27 30 0 0 0 0 0 Celje - Medlog Let. ER Maribor Slovenj Gradec 242 21,7 264 22,8 444 20,9 3,3 4,2 3,9 29,2 28,8 27,9 14,6 15,8 13,5 35,8 35,3 34,8 27 27 27 10,6 12,5 6,7 1 30 1 0 0 0 27 28 27 0 0 0 299 325 312 138 141 Murska Sobota 187 22,7 3,9 29,1 15,6 35,2 27 11,1 1 0 29 0 330 Lesce Portorož 509 21,3 2 24,2 4,3 3,7 27,6 30,4 14,6 17,6 33,8 35,6 27 26 8,7 11,3 1 1 0 0 28 30 0 0 Oblačnost PO SO SJ 5 5 3 335 290 131 RP 23 27 20 17 2 2 SSX 305 0 0 0 4,1 1 7 39 29 4 8 3 0 0 4,2 3,9 3,1 2,9 3 1 1 3 10 6 15 14 67 46 60 30 100 48 32 50 23 81 7 5 5 5 9 4 10 7 6 9 4 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 111 72 73 84 63 49 8 5 6 7 10 6 0 0 0 0 0 0 135 93 90 6 6 129 46 9 34 10 6 1 6 3 332 137 328 142 359 Padavine in pojavi SD SN SG SS 6 8 10 17 4 6 0 RR 48 39 4,1 2,9 3 2 2 1 7 13 12 0 0 DT 1 Tlak P PP 756,6 7,9 919,6 14,6 17,6 982,1 991,9 17,4 18,7 18,8 19,0 20,0 988,3 985,8 18,7 17,9 16,9 958,4 1015,0 16,9 19,9 18,9 0 0 0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 24. Vetrne rože, junij 2019 20 Figure 24. Wind roses, June 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, junij 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, June 2019 Postaja Bilje Bizeljsko Celje Črnomelj Kočevje Lesce Let. ER Maribor Brnik Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Portorož Postojna Rateče Slovenj Gradec I. 3,1 3,7 3,2 3,1 3,7 4,3 4,0 3,0 4,3 3,6 3,7 3,6 2,6 3,8 4,2 3,5 Temperatura zraka II. III. 4,7 5,1 3,4 4,1 1,9 3,5 2,7 4,0 2,8 4,5 4,2 5,2 3,4 4,2 3,2 4,8 4,4 4,8 3,2 5,1 3,1 5,1 3,8 4,3 3,7 4,9 4,8 4,5 4,8 4,9 3,4 M 3,9 3,3 3,3 3,8 4,3 4,2 3,8 4,4 3,9 4,1 3,7 4,2 4,4 3,9 I. 12 10 18 103 11 2 14 4 4 5 0 15 3 21 31 Padavine II. III. 1 40 21 120 12 228 110 33 38 92 27 66 49 111 28 57 20 74 21 131 39 198 10 45 0 36 24 89 24 91 M 17 50 84 81 48 34 63 29 32 57 90 23 10 29 27 49 I. Sončno obsevanje II. III. M 142 133 129 135 159 125 131 138 151 133 134 140 154 159 130 139 153 151 131 123 126 134 151 134 119 131 133 120 135 138 134 138 130 131 146 141 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina junija je bila nadpovprečno topla, najmanjši odklon je bil na Obali, in sicer 2,6 °C, drugod je bilo 3 do 3,5 °C topleje kot normalno. Padavine so bile večinoma zelo skromne, a bile so tudi izjeme, v Črnomlju so padavine dosegle dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo izredno veliko, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za 30 do 60 %. Slika 25. V vročini se je seno hitro sušilo, Ljubljansko barje, 27. junij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. During a heatwave the hay dried quickly, Ljubljansko barje, 27 June 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Tako kot prva je bila tudi osrednja tretjina meseca nadpovprečno topla, odkloni so bili med 3,5 in 5,1 °C. Razen v Beli krajini, kjer so padavine presegle dolgoletno povprečje, je bilo dežja malo, ponekod padavin sploh ni bilo, drugod pa niso dosegle niti polovice dolgoletnega povprečja. Tudi v osrednji tretjini je bilo opazno več sončnega vremena kot običajno, presežek je bil med četrtino in polovico dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno toplo vreme se je nadaljevalo tudi v zadnji tretjini meseca, ki je bila večinoma od 2 do 5 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile povečini obilnejše kot v prvih dveh tretjinah junija, razporejene pa so bile zelo neenakomerno. Tu in tam dežja ni bilo niti za polovico dolgoletnega povprečja, ponekod pa so celo presegli dvakratno dolgoletno povprečje. 500 Kredarica Največja debelina (cm) 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Največja debelina snežne odeje v juniju Figure 26. Maximum snow cover depth in June 40 Kredarica Število dni 30 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Slika 27. Število dni s snežno odejo v juniju Figure 27. Number of days with snow cover in June 350 300 Kredarica Debelina snežne odeje (cm) 250 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2019 Figure 28. Daily snow depth in June 2019 200 150 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2019 najvišja prvi dan, nato se je sneg hitro talil in snežna odeja je vztrajala le 17 dni, nato so bila tla kopna. Odkar so pričeli z merjenji, je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 305 cm, kar je nad dolgoletnim povprečjem. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu 22 Agencija Republike Slovenije za okolje juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. Na Kredarici so junija poročali o 8 dnevih z nevihto ali grmenjem, 10 takih dni je bilo v Ljubljani in na Letališču Maribor. Razlike med posameznimi kraji v številu neviht so velike. Na Letališču Portorož so poročali o 3 takih dnevih. V Črnomlju jih je bilo 9, dan manj v Postojni. Žal, samodejne meteorološke postaje podatka o nevihtnih dnevih ne zagotavljajo. Neurja so bila junija 2019 kar pogosta. Prva epizoda z močnim neurjem je bila 11. junija. Meritve meteoroloških radarjev so v najmočnejših nevihtnih celicah kazale na veliko verjetnost debelejše toče, zlasti na jugovzhodu Slovenije. Po poročanju medijev in posameznikov na družabnih omrežjih je debelina toče ponekod v osrednji in jugovzhodni Sloveniji presegla premer 5 cm, krajevno (npr. v Starem trgu ob Kolpi) ob južni meji s Hrvaško celo 10 cm. Tako debela zrna toče so izredno redka. Podrobnosti o tem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_11jun2019.pdf Že nekaj dni kasneje, 16. junija, smo bili priča drugi junijski epizodi močnih neviht s točo, ki so v nekaterih občinah povzročile škodo. Nevihte z nalivi so nastajale v pasu od Dravske doline do dinarske gorske pregrade. Krajevno je padlo okoli 50 mm dežja, vmes pa so bila območja skromnih padavin. Na Primorskem, Gorenjskem in v delu severovzhodne Slovenije je bilo večinoma suho. Neurja, zlasti toča, so v nekaj občinah povzročila gmotno škodo. Podrobnejše poročilo o tem dogodku je objavljeno na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_16jun2019.pdf 24 Ljubljana Št. dni z nevihto 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 29. Number of days with thunderstorms in June Med 19. in 23. junijem je v večjem delu Slovenije padlo med 15 in 100 mm dežja, le ponekod na jugovzhodu in zahodu manj. Na manjših območjih z najbolj intenzivnimi, pogostimi ali dolgotrajnimi nalivi je padlo tudi okoli 150 mm padavin. V dneh od 19. do 21. junija so bile zlasti popoldne nevihte, med njimi tudi močnejše s točo in nalivi. Zrak nad našimi kraji je bil topel in pri tleh tudi vlažen, zato je bil tudi labilen. Nastajanje nevihtnih oblakov je bilo večinoma omejeno na sredino dneva in popoldne. Zračna masa se je 22. in 23. junija spremenila, z njo pa tudi časovno-prostorski vzorec padavin. Med jutrom 22. in 23. junija je močneje deževalo v večjem delu države. Na številnih merilnih mestih ARSO so takrat zabeležili nenavadno močne nalive oziroma večurna obdobja padavin; krajevno je povratna doba teh dogodkov dosegla nekaj desetletij ali več. Še močnejši naliv od uradno izmerjenih pa je 20. junija popoldne zabeležila ljubiteljska vremenska postaja pri OŠ Trzin (več o tej postaji je na spletni strani http://trzin.zevs.si/), kjer je v 20 minutah padlo 50 mm, v eni uri pa 90 mm padavin. Sodelavec ARSO je v bližini z ročnim dežemerom izmeril kar 120 mm padavin v dobri uri. To je za osrednjo 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Slovenijo izjemno velika vrednost. Takšna količina padavin v tako kratkem času se v današnjem podnebju na tem mestu verjetno pojavi le enkrat na nekaj stoletij. Neurja, predvsem močni nalivi, so v številnih občinah povzročili težave ali gmotno škodo. Več o tem vremenskem dogajanju je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_19–23jun2019.pdf Slika 30. Vročino smo lažje prenašali v naravnem okolju, Gozd Martuljek, 27. junij 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 30. Heatwave was less oppressive in natural environment, 27 June 2019 (Photo: Tanja Cegnar) Nevihte so bile od 27. junija popoldne, najprej je neurje zajelo Goričko, nato je nekaj neviht nastalo tudi na Štajerskem; nevihte so potovale proti jugu ali jugovzhodu. Zvečer je nevihta zajela vzhodni rob Prekmurja. Sredi noči na 28. junij so bile spet posamezne nevihtne celice na mejnem območju Bele krajine in kočevske. Nevihte so se do jutra polegle. Podrobnosti o tem vremenskem dogajanju so objavljene v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf 12 Ljubljana Št. dni z meglo 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z meglo v juniju Figure 31. Number of foggy days in June Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani tokrat niso opazili megle. Skupaj z letošnjim je bilo od sredine minulega stoletja pet junijev brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici so zabeležili 10 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 5 takih dni, v Kočevju 4. Na meteoroloških postajah, kjer ni vizualnih opazovanj, podatka o pojavu megle nimamo. Slika 32. Čebela na cvetu pora, Grosuplje, 30. junij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 32. A bee on a flower, Grosuplje, 30 June 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan je bil zračni tlak 985,4 mb, sledil je hiter padec na 975,7 mb 5. junija, kar je bila najnižja vrednost meseca. Sledil je hiter porast na 986,9 mb 9. junija in nato ponovno hiter padec na 977,2 mb 12. junija. Najvišji je bil zračni tlak 26. junija, ko je dnevno povprečje doseglo 989,1 mb. 24 990 Ljubljana Ljubljana 22 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 20 18 16 14 975 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2019 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2019 Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan meseca je bilo v zraku najmanj vodne pare, delni tlak je znašal 14,2 mb. Po prehodnem dvigu se je 7. dne ponovno spustil na 15,4 mb. Sledil je hiter porast vlažnosti in 11. junija je delni tlak dosegel 22,7 mb. Po kratkotrajnem zmanjšanju se je nato delni tlak vodne pare gibal okoli 20 mb, 27. junija pa je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 22,9 mb, sledil je hiter padec na 15,1 mb 28. junija. SUMMARY At the national level, June 2019 was the second warmest June, temperature anomaly was 4.2 °C. With 38 % more sunny weather than normal was June 2019 the sunniest June ever. There was only half as much rainfall as normal. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje The average temperature was well above the long-term average; anomaly was between 4 and 5 °C in more than half of the territory. In the south of the country and part of southwestern Štajerska and in large part of Pomurje, the anomaly was smaller, 3 to 4 °C. In most locations, the warmest remains extremely hot June 2003, at some stations this June was as warm as in the record year of 2003, e.g. in Ljubljana. There were two heatwaves in June. The hot days were more than usual, but less than in June 2003. Contrary to the normal distribution of rainfall, very little rain fell in the Soča Valley, Trnovska Planota and Snežnik area. The most rain was in Štajerska, with some stations exceeding 150 mm. In about half of the territory, rainfall exceeded 60 mm. In the Goriška region, Brda, Vipava Valley, Slovenska Istra and a small part of Notranjska less than 30 mm of rain fell, and some stations reported less than 10 mm. June was also marked by local hailstorms and heavy showers. The largest rainfall deficit was in the west of the country. In some places not even a fifth of the long-term June average precipitation fell, in few places less than a tenth. Towards the northeast of the country, the deficit was decreasing. In Zasavje, Štajerska, Koroška and Pomurje, the rainfall was at least threefifths of the long-term average, at some rare measuring sites the long-term average was evened or even exceeded. The least sunny weather was in the highlands, the sun shone on Kredarica for 246 hours, the sunniest was on the Coast with 359 hours of sunny weather. At many stations, e.g. in Ljubljana and Kredarica, June 2019 was record-breaking sunny. The long-term average of sunshine has been greatly exceeded everywhere, it has been exceeded by 29 % on the Coast, while the surplus has been higher elsewhere. In more than a third of Slovenia there was at least 40 % more sunny weather than normal, in Bohinjska Češnjica the anomaly was 55 %. On Kredarica, on June 1, the snow cover was 305 cm thick, which is above the long-term average, but the snow blanket melted quickly. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JUNIJU 2019 Weather development in June 2019 Janez Markošek 1.–5. junij Pretežno jasno, popoldne ponekod spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami Naši kraji so bili v bližini višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka, ki se je zadrževalo nad Panonsko nižino in Balkanom. Ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 1–3). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, sredi dneva so rasli kopasti oblaki in popoldne so nastale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 6.–7. junij Pretežno jasno, več oblačnosti v hribovitem svetu zahodne Slovenije, jugozahodnik, jugo Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je bila nad skrajno zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki je proti jugu segala do Pirenejskega polotoka. Nad nami se je krepil jugozahodni veter, pritekal je še razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 23 do 30 °C. 8.–9. junij Pretežno jasno Ciklonsko območje se je pomaknilo proti Skandinaviji, vremenska fronta je oplazila Alpe. Za njo se je nad jugozahodno Evropo in Alpami zgradilo območje visokega zračnega tlaka, z jugozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan zjutraj ponekod v notranjosti zmerno oblačno. Prvi dan popoldne je ponekod v severovzhodni Sloveniji zapihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32 °C. 10. junij Pretežno jasno, popoldne na zahodu spremenljivo oblačno z osamljeno nevihto Nad Alpami in zahodnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne v zahodni polovici Slovenije spremenljivo oblačno. V hribovju zahodno od Ljubljane je nastala nevihta. Ponekod je pihal vzhodni do južni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32, v Vipavski dolini do 35 °C. 11. junij Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami, krajevna neurja Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa nad zahodno Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka. Z vetrovi južnih smeri je k nam pritekal topel in vlažen zrak (slike 4–6). Sprva je bilo delno jasno, na zahodu pa pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Sredi dneva in popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami, ki so se nadaljevale tudi v noč. Nastala so krajevna neurja. Ponekod je pihal jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33, ob nevihtah pa se je temperatura spustila pod 20 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_11jun2019.pdf 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 12. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer le posamezne plohe in nevihte Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Na njegovem obrobju je nad naše kraje z južnimi vetrovi pritekal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer so v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji nastale posamezne plohe ali nevihte. Ponekod je pihal vzhodni do južni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. 13.–14. junij Pretežno jasno, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je ponekod pihal jugozahodni veter. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 29 do 34 °C. 15. junij Sprva zmerno do pretežno oblačno in na zahodu rahel dež, popoldne povečini sončno Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je zjutraj oplazila naše kraje. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije so bile krajevne padavine, deloma plohe. Popoldne je bilo povečini sončno. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34 °C. 16.–18. junij Spremenljivo oblačno, predvsem popoldne krajevne plohe in nevihte, šibka burja Nad srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad srednjo Evropo in Balkanom pihal šibak veter spremenljive smeri, ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 7–9). Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno, v osrednji in vzhodni Sloveniji so bile plohe in nevihte, tudi krajevna neurja. Drugi dan je bilo delno jasno, občasno ponekod tudi pretežno oblačno. Pojavljale so se manjše krajevne padavine, deloma plohe, popoldne tudi posamezne nevihte. Oba dneva je ponekod pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Zadnji dan je bilo spremenljivo oblačno, zjutraj in dopoldne so bile manjše padavine ponekod v vzhodni Sloveniji, popoldne pa so nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem so bile najvišje dnevne temperature nad 30 °C, drugod večinoma od 23 do 28 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju 16. junija na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_16jun2019.pdf 19.–21. junij Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je pihal šibak jugozahodnik, s katerim je pritekal topel in razmeroma vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo dokaj sončno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, nekatere so bile močnejše. Predvsem 20. junija je ponekod pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 25 do 31 °C. 22. junij Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami, krajevna neurja V območju enakomernega zračnega tlaka se je prek Alp pomikal višinski ciklon (slike 10–12). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s plohami in nevihtami. Nekatere nevihte so spremljali močni nalivi, sunki vetra in toča. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem do 30 °C, ob nevihtah se je ohladilo pod 20 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 23. junij Pretežno oblačno, občasno padavine Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad Panonsko nižino in zahodni Balkan. Z vetrovi severnih smeri je pritekal hladnejši in vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno je deževalo, več padavin je bilo v vzhodni polovici Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, na Primorskem do 28 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju od 19. do 23. junija na http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_19–23jun2019.pdf 24. junij Na Primorskem jasno, šibka burja, drugod delno jasno, severovzhodni veter Iznad severne in srednje Evropo se je proti Alpam in zahodnemu Balkanu širilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je od severovzhoda pritekal postopno bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ponekod je pihal severovzhodni veter. Zgodaj popoldne je v okolici Celja nastala ploha. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30, na Primorskem do 32 °C. 25.–26. junij Pretežno jasno, šibka burja, vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak (slike 13–15). Pretežno jasno je bilo, na Primorskem je še pihala šibka burja. Vročina se je stopnjevala, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 29 do 34, na Primorskem do 36 °C. 27. junij Pretežno jasno in zelo vroče, popoldne na severovzhodu nevihte Območje visokega zračnega tlaka je prehodno oslabelo. Nad severovzhodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ob severozahodnih višinskih vetrovih oplazila naše kraje. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer pa je bilo na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju spremenljivo oblačno z nevihtami, nekatere so bile močnejše. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 37, ob močnejših nevihtah se je osvežilo na okoli 20 °C. 28.–30. junij Pretežno jasno in vroče, šibka burja, zadnji dan jugozahodnik Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan nad srednjo Evropo oslabelo. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal zelo topel in suh zrak (slike 16– 18). Pretežno jasno je bilo. Prva dva dneva je na Primorskem pihala šibka burja, 30. junija je ponekod zapihal južni do jugozahodni veter. Najbolj vroče je bilo zadnji dan obdobja, ko so bile najvišje dnevne temperature od 28 do 35 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju od 26. junija do 3. julija na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 6. 2019 Slika 2. Satelitska slika 4. 6. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 4 June 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 4 June 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 6. 2019 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 4 June 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 6. 2019 Slika 5. Satelitska slika 11. 6. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 11 June 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 June 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. 6. 2019 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 June 2019 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 6. 2019 Slika 8. Satelitska slika 17. 6. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 17 June 2019 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 17 June 2019 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17. 6. 2019 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 17 June 2019 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 6. Slika 11. Satelitska slika 22. 6. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 June 2019 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 22 June 2019 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 6. 2019 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 22 June 2019 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 6. Slika 14. Satelitska slika 25. 6. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 June 2019 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 June 2019 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 6. 2019 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 June 2019 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 6. Slika 17. Satelitska slika 29. 6. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 June 2019 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 June 2019 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 6. 2019 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 June 2019 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JUNIJU 2019 Climate in the World and Europe in june 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juniju 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Junij 2019 je bil v Evropi in na svetovni ravni najtoplejši v obdobju primerljivih podatkov, to je od januarja 1979. Slika 1. Odklon temperature junija 2019 od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for June 2019 relative to the June average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, junijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to June 2019. The darker coloured bars denote the June values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad večino Evrope je bilo topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010 (slika 1), največji presežek je bil v osrednjem in delu vzhodne Evrope. Sredi meseca je bilo rekordno toplo na vzhodu Evrope. Med 25. in 29. junijem je bil v zahodni Evropi kratek, a rekorden vročinski val s povprečno dnevno temperaturo do 10 °C nad normalno. V mesečnem povprečju je bilo hladneje kot navadno na zahodu Iberskega polotoka, delu Britanskega otočja in na območju iznad Urala do skrajnega severa Skandinavije. Močno je povprečna junijska temperatura presegla dolgoletno povprečje na Baffinovem otočju, na severu Sibirije in delih Antarktike. Občutno topleje je bilo tudi na Grenlandiji, Aljaski in delih Južne Amerike, Afrike ter Azije. Indijo in Pakistan je v začetku junija zajel izrazit vročinski val, ki mu je sledil začetek monsuna. Najbolj je povprečna junijska temperatura zaostajala za normalno na večjem delu Antarktike. Opazno hladneje kot navadno je bilo nad večino zahodne Rusije, v delih vzhodne Azije in v delu Kanade. Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla, bila pa so tudi območja z negativnim odklonom. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to June 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 34 Agencija Republike Slovenije za okolje V svetovnem merilu je bil junij 2019 opazno toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010. Junij 2019 je bil: • 0,54 °C toplejši kot v junijskem povprečju 1981–2010; • najtoplejši junij v nizu razpoložljivih podatkov; • 0,11 °C toplejši od junija 2016, ki je drugi najtoplejši junij doslej. Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Dvanajstmesečno obdobje od julija 2018 do junija 2019 je na svetovni ravni 0,52 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 z odklonom 0,66 °C. Povprečna temperatura Evrope je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. Junij 2019 je bil v Evropi 2,34 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010. Drugi najtoplejši doslej je bil junij 1999 z odklonom 1,36 °C. Če želimo razmere primerjavi s predindustrijsko dobo moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Primerjava s predindustrijsko dobo je zelo pomembna za pogajanja v okviru Konvencije o podnebnih spremembah v okviru ZN. V letu 2018 je Mednarodni odbor o podnebnih spremembah izdal poročilo, ki je izpostavilo možnost omejitev naraščanja povprečne svetovne temperature na 1,5 °C, vendar bi morali za uresničitev tega cilja močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se sicer dogovorili o nujnosti omejitvi dviga na 2 °C, a sedanje zaveze za to ne zadostujejo. Povprečna junijska temperatura na svetovni ravni je bila tokrat 1,2 °C nad predindustrijsko ravnijo. Dvanajstmesečno povprečje od julija 2018 do junija 2019 za ozemlje Evrope je bilo 1,3 °C višje kot v povprečju obdobja 1981–2010. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje v Evropi je bilo od aprila 2018 do marca 2019, ko je bil odklon 1,5 °C. Morski led Slika 4. Levo: povprečni ledeni pokrov junija 2019. Oranžna črta označuje rob povprečnega junijskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na junijsko povprečje obdobja 1981– 2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Left: Average Arctic sea ice cover for June 2019. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for June for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for June 2019 relative to the June average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: Copernicus Climate Change Service / ECMWF) 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2019 je morski led prekrival manjše območje kot v povprečju obdobja 1981–2010 tako na severnem kot tudi na južnem polarnem območju. Površina arktičnega morskega ledu je bila junija 10,4 milijona km2, kar je 1,4 milijona km2 oz. 11,5 % pod junijskim povprečjem obdobja 1981–2010. Najmanjša junijska površina je bila leta 2010, podobno malo ledu je bilo tudi v naslednjih dveh letih. Odklon od običajnih ledenih razmer je kazal na podpovprečen ledeni pokrov nad precejšnjim delom Arktičnega oceana, najbolj očitno v Čekutskem morju v bližini Beringove ožine, nad Beaufortovim morjem in Baffinovim zalivom. Negativen odklon je bil opazen tudi v Barentsovem, Karskem in Laptevskem morju. Nadpovprečen je bil ledeni pokrov v bližini Svalbardskega otočja in delih Hudsonovega zaliva. Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend površine morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni v zadnjih nekaj letih, poleg tega zadnja leta opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozno pozimi, ko morski led prekriva največje območje. Slika 5. Antarktični ledeni morski pokrov junija 2019, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v junijskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Antarctic sea ice cover for June 2019. The thick orange line denotes the climatological ice edge for June for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for June 2019 relative to the June average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Površina antarktičnega morskega ledu je bila junija 2019 12,2 milijona km2, kar je 1,4 milijona km2 oz. 10,0 % manj od junijskega povprečja v obdobju 1981–2010. To je bila najmanjša junijska površina od začetka primerljivih podatkov v letu 1979. Malo morskega ledu je bilo tudi v junijih 2002 in 2017, ter v začetnih letih podatkovnega niza, to je v junijih 1980 in 1983. Odkloni od običajnih razmer okoli Antarktike kažejo izmenjavo območij s pozitivnim in negativnim odklonom. Vzhodni del Weddellovega morja in sektor ob vzhodni Antarktiki sta izstopala z negativnim odklonom. Čeprav je bilo več območij z negativnim odklonom, so bila tudi območja, kjer je bilo ledu več kot navadno. Ta območja so vključevala Bellinghausenovo morje, južni Atlantik, sektor Indijskega oceana in Rossovo morje. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Epizode z nadpovprečno veliko morskega ledu so bile v obdobjih 2007–2009 in 2013–2015. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše 36 Agencija Republike Slovenije za okolje kot v dolgoletnem povprečju. Negativni odkloni novembra in decembra 2016 so bili največji v primerjavi s katerim koli mesecem v obstoječem nizu podatkov, to je od leta 1979. Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do junija 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo junijske odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to June 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the June values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 37 METEOROLOŠKA POSTAJA BABNO POLJE Meteorological station Babno Polje Mateja Nadbath V občini Loška dolina na jugu države, je podnebna in samodejna postaja Babno Polje. Poleg te je v občini še ena postaja državne meteorološke mreže v Šmarati. Postaja je na nadmorski višini 755 m, postavljena je na osojnem vznožju hriba in na južnem delu istoimenskega polja. Opazovalni prostor je na opazovalčevem vrtu. V širši okolici so posamezne hiše, na severu so travniki in njive, na jugu pa gozd. Postaja je na tem mestu od novembra 1965 (slika 1, rdeča pika, sliki 2 in 3). Pred tem je bila postaja še na dveh drugih mestih. Od junija 1946 do oktobra 1965 je bil opazovalni prostor postaje zahodno od današnjega (slika 1, temno rdeča pika). Pred 2. svetovno vojno pa je bila postaja ob takratni šoli (slika 1, črna pika, slika 4). Slika 1. Lega postaje Babno Polje (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Location of station Babno Polje (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) Z meteorološkimi opazovanji smo na postaji začeli januarja 1924. Najprej smo opazovali le najvišjo in najnižjo temperaturo zraka, termometer je bil na višini 5,7 m, sodeč po skici postaje (slika 4), opazovanja so bila kar nekajkrat prekinjena. Z marcem 1927 so stekla opazovanja padavin, od januarja 1938 do maja 1942 smo opazovali še sneženo odejo. Po prekinitvi opazovanj zaradi vojne so junija 1946 v Babnem Polju ustanovili padavinsko postajo z meritvami padavin in snežne odeje. Od oktobra 1949 je 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2016, orthophoto from 2016 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 38 Agencija Republike Slovenije za okolje v kraju podnebna postaja, ki deluje še danes, z vmesno prekinitvijo od julija 1991 do oktobra 2003. Samodejno postajo smo na opazovalnem prostoru postavili oktobra 2004. Slika 2. Opazovalni prostor postaje Babno Polje julija 2004 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Babno Polje, photo made in July 2004 (Archive ARSO) Slika 3. Meteorološka postaja Babno Polje leta 1965 (arhiv ARSO) Figure 3. Station Babno Polje, photo made in 1965 (archive ARSO) Slika 4. Skica meteorološke postaje Babno Polje iz leta 1936 (arhiv ARSO) Figure 4. Photo of meteorological station Babno Polje, made in 1936 (archive ARSO) Na podnebni postaji opazovalec trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri, opazuje temperaturo in vlažnost zraka, oblačnost in stanje tal; zjutraj ob 7. uri izmeri še višino padavin, višino snežne odeje in novega (novozapadlega) snega, atmosferske pojave pa opazuje preko celega dne. Samodejna postaja neprestano 39 Agencija Republike Slovenije za okolje meri temperaturo in relativno vlažnost zraka, višino padavin, višino skupne snežne odeje in vremenske pojave (sedanje vreme). Danes je prostovoljni meteorološki opazovanec na postaji Dušan Ule, meteorološka opazovanja opravlja od novembra 2003. Pred njim so to delo opravljali Marija Ule, Milan Grom, Franc Kanduč in Alojz Ponikvar, ki je bil prvi meteorološki opazovalec v kraju. Meteorološka postaja Babno Polje je bila na kratko predstavljena že v publikaciji z naslovom Podnebna spremenljivost Slovenije, Meteorološka opazovanja I3. Za prikaz podnebnih razmer smo v navedeni publikaciji uporabili homogenizirane4 vrednosti. Podatki so homogenizirani za obdobje 1961–2011, objavljeni so na spletu5. Tokrat smo za opis podnebnih razmer na območju Babnega Polja uporabili vse razpoložljive izmerjene in digitalizirane podatke postaje. Izmerjeni podatki s postaje so za obdobje po letu 1960 objavljeni na spletnem arhivu6. Podatki o povprečni temperaturi zraka so na voljo od oktobra 1949, višina padavin od marca 1927, snežne odeje pa od januarja 1938. Najvišjo in najnižjo temperaturo zraka smo merili od leta 1924, vendar zaradi nepopolnih nizov teh podatkov in nestandardne lege instrumentov jih nismo upoštevali pri analizi. Podatki o najvišji temperaturi zraka so po 2. svetovni vojni na voljo spet od maja 1952, o dnevni najnižji pa od oktobra 1949. Za obdobje 1991–2003, ko je bila prekinitev opazovanj, smo za potrebe analize interpolirali mesečne in letne vrednosti povprečne temperature zraka, višine padavin in trajanja snežne odeje. Podnebne razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazujeta primerjava s povprečjem obdobja 1961–1990 in s petletnim drsečim povprečjem izrisanim na grafih (sprememba ni nujno statistično značilna). V Babnem Polju z okolico je letna povprečna temperatura zraka 6,5 °C, to je povprečje primerjalnega obdobja 1981–2010, letno povprečje obdobja 1961–1990 je 6,0 °C. Temperatura zraka se viša (slika 5). Povprečna letna temperatura je bila v obdobju 1950–2018 33 krat višja ali enaka primerjalnemu povprečju. Večina takšnih let, 23, je od leta 1988 do 2018, od leta 1950 do 1988 pa je bilo tako toplih let le deset. V obravnavanem obdobju sta najbolj odstopali leti 1956 in 1962, kot najhladnejši s povprečjem 5,1 °C, ter leto 2014 kot najtoplejše, ko je bilo letno povprečje 8,6 °C (preglednica 1). Od podatkov, ki so v Babnem Polju na voljo za najvišjo dnevno temperaturo zraka, je bila le ta najvišja 4. avgusta 2017, 35,4 °C, medtem ko v celem letu 1978 ni bilo višje temperature od 26,4 °C. Najnižjo temperaturo smo v Babnem Polju izmerili 15. in 16. februarja 1956 ter 13. januarja 1968, −34,5 °C, kar je najnižja temperatura izmerjena na postajah državne meteorološke mreže. Leta 1951 pa se ni ohladilo pod −13,6 °C (preglednica 1). Leta 2018 je bila najvišja temperatura 31,3 °C, izmerjena 9. avgusta, najnižja pa je bila −24,1 °C, zadnjega februarja. V prvi polovici leta 2019 je bila najvišja temperatura 34,2 °C, 27. junija, najnižja pa −12,5 °C, 12. marca. 3 4 5 6 Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja I. Ljubljana: Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/ Meteoroloska%20opazovanja%20II%20A-O%20splet.pdf Homogenizacija je matematična metoda s katero izmerke popravimo tako, kot bi bili vsi v nizu izmerjeni na zadnjem opazovalnem mestu postaje. S tem odstranimo vplive, ki jih na izmerke lahko imajo okolica različnih opazovalnih mest, zamenjava opazovalca in instrumenta ipd. Ob pogosti selitvi postaje in različnih drugih spremembah na postaji, homogenizirane vrednosti lahko odstopajo od izmerjenih, vendar bolje odsevajo podnebno spremenljivost. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/ http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 40 Agencija Republike Slovenije za okolje 9 temperatura (°C) 8 7 6 5 2018 2014 2010 2006 2002 1998 1994 1990 1986 1982 1978 1974 1970 1966 1962 1958 1954 1950 4 Slika 5. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1950– 2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) v Babnem Polju Figure 5. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950–2018 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Babno Polje pomlad spring jesen autumn Poletje7 ima povprečno temperaturo zraka 15,6 °C, povprečje obdobja 1961–1990 pa je za stopinjo hladnejše (slika 6). Zimska povprečna temperatura primerjalnega obdobja je −2.4 °C, povprečje obdobja 1961–1990 je nižje za 0,8 °C. Pomlad je v Babnem Polju na splošno hladnejša od jeseni. Povprečja primerjalnega obdobja obeh letnih časov so višja od povprečij obdobja 1961– 1990. Povprečna temperatura zime 2018/19 je višja od povprečij obeh obdobij. Pomlad 2019 pa je bila povsem povprečna. poletje summer zima winter 20 temperatura (°C) 14.6 15.6 15 10 5 0 6.7 6.9 5.5 6.0 -2.6 -2.4 6.0 -1.3 Slika 6. Povprečna temperatura zraka po letnih časih in po obdobjih ter v letu 2019, zima 2018/19 v Babnem Polju Figure 6. Mean seasonal air temperature per periods and in 2019, winter 2018/19, in Babno Polje -5 1961–1990 1981–2010 2019 Podnebni diagram shematsko in poenostavljeno prikazuje osnovne podnebne značilnosti kraja (slika 7). Razmerje med temperaturo in padavinami nakazuje obdobje zmerne suše, kadar so padavinski stolpci pod temperaturno krivuljo, kar v Babnem Polju ni primer. V povprečju je najtoplejši mesec leta julij, s povprečjem 16,6 °C; najhladnejši je januar, z −3,1 °C. Največ padavin pade v povprečju oktobra, 190 mm, najmanj pa februarja, 95 mm. Mesečna povprečja temperature zraka obdobja 1961–1990 so večinoma nižja od povprečij primerjalnega obdobja (slika 8). Izjema je februar, ki je bil v obdobju 1961–1990 za malenkost toplejši, in september, kjer sta povprečji obeh tridesetletij povsem enaki. V obdobju 1981–2010 so se najbolj segreli meseci od maja do avgusta. Od prvih šestih mesecev leta 2019 jih je bilo pet toplejših od 7 Meteorološki letni časi: pomlad=marec, april, maj; poletje=junij, julij, avgust; jesen=september, oktober, november; zima=december, januar, februar Meteorological seasons: spring=March, April, May; summer=June, July, August; autumn=September, October, November; winter=December, January, February 41 Agencija Republike Slovenije za okolje primerjalnega povprečja. Januarja je bilo topleje za 0,2 °C, februarja za 2,5, marca za 1,9, aprila pa za 0,8, maj je bil za slabe tri stopinje hladnejši, je bil pa zato junij kar za štiri toplejši od povprečja. 30 180 25 150 20 120 15 90 10 60 5 30 -1 0 0 -2 -30 -3 -5 1961–1990 2019 4 temperatura (°C) 3 padavine (mm) temperatura (°C) 5 J F MAM J J A S O N D 2 1 0 J F M A M J J A S O N D Slika 7. Podnebni diagram - mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin v primerjalnem obdobju 1981–2010 v Babnem Polju Figure 7. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation in reference period 1981–2010 in Babno Polje Slika 8. Odklon mesečne povprečne temperature zraka od povprečij primerjalnega obdobja 1981–2010 Figure 8. Deviation of monthly mean air temperature from reference mean, period 1981–2010 Junij 2019 je bil nadpovprečno topel s povprečjem 18,6 °C (sliki 8 in 9), primerjalno povprečje je 14,6 °C, povprečje obdobja 1961–1990 pa 13,6 °C. V obdobju 1950–2019 je bil junij 2019 v Babnem Polju najtoplejši, leto 2003 pa za njim zaostaja za desetinko. Najhladnejši junij je bil leta 1962, s povprečjem 11,5 °C. Juniji so v zadnjih letih zelo topli, od leta 2005 mesečna povprečja niso padla pod primerjalno povprečje, nad povprečjem obdobja 1961–1990 pa so od leta 1997. 20 temperatura (°C) 18 16 14 12 2019 2016 2010 2013 2007 2001 2004 1998 1992 1995 1989 1983 1986 1980 1977 1974 1971 1965 1968 1962 1959 1956 1953 1950 10 Slika 9. Junijska povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1950– 2019 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) v Babnem Polju Figure 9. Mean air temperature in June (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950–2019 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Babno Polje 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2019 smo na postaji zabeležili 18 toplih8 in štiri vroče dneve, toliko jih v Babnem Polju v tem mesecu še ni bilo. Običajno je maj prvi mesec s kakšnim toplim dnem, izjema je bilo leto 2012, ko je bil en topel dan aprila. Najkasneje so topli dnevi septembra. Vroče dni najprej zabeležimo junija, leta 2009 smo enega že maja, najkasneje pa septembra. Toplih noči v Babnem Polju do sedaj še ni bilo. Hladnih in ledenih dni junija 2019 v Babnem Polju ni bilo. Junijski hladen dan na tej postaji ni nekaj nenavadnega, nazadnje je bil en tak dan junija 2014, največ pa jih je bilo junija 1962, 9. Sicer smo hladne dneve zabeležili že prav v vseh mesecih leta, po kakšen dan ali dva tudi julija in avgusta. Julija 1960 so bili 3 hladni dnevi, po dva pa sta bila v avgustih 1965 in 1981. Zadnji ledeni dnevi so običajno zabeleženi marca, v letih 1970, 1986 in 1991 je bil po en leden dan še aprila, jeseni pa so spet novembra. 70 60 dnevi / Days 50 40 30 20 10 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 0 180 dnevi / Days 150 120 90 60 30 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 0 8 Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C, tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C, hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C. 43 Slika 10. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1950–2018 in primerjalno povprečje (1961– 1990 sivi črti) v Babnem Polju, razpoložljivi podatki Figure 10. Annual number of days with maximum temperature ≥ 25 °C (orange columns) and days with maximum temperature ≥ 30 °C (red columns) and five-year moving averages (curves) in 1950–2018 and mean reference value (1961–1990 grey lines) in Babno Polje, available data Slika 11. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči 5letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1950–2018 in primerjalno povprečje (1961–1990 sivi črti) v Babnem Polju, razpoložljivi podatki Figure 11. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and days with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with fiveyear moving averages (curves) in 1950–2018 and mean reference value (1961–1990 grey lines) in Babno Polje, available data Agencija Republike Slovenije za okolje V obdobju 1961–1990 je povprečje toplih 20 in vročih 1 dan na leto (slika 10). Število toplih in vročih dni narašča. Povprečje zadnjih 15 let za tople dneve je 44, za vroče pa 7 dni. Vroči dnevi so bili v obdobju 1953–1990 redkost, kar v 25 letih omenjenega obdobja nismo našteli niti enega, največ pa jih je bilo 7, leta 1983. Zadnjih 15 let pa ni minilo leto brez vsaj enega vročega dne. Od podatkov, ki so na voljo, je bilo največ toplih in vročih dni v letu 2012, 61 oz. 18. Ni meritev za leto 2003, ki velja do sedaj za najtoplejše. Med obravnavanimi podatki smo najmanj toplih dni našteli leta 1960, vsega skupaj 5. V obdobju 1961–1990 je na leto 164 hladnih in 30 ledenih dni (slika 11). Število hladnih in ledenih dni se zmanjšuje. Povprečje hladnih je v zadnjih 15 letih 143 dni, ledenih pa 26 dni. Največ hladnih dni je bilo v Babnem Polju leta 1962, 194, najmanj pa leta 2014, 104. Ledenih dni je bilo največ leta 1956, 61, leta 1974 pa jih je bilo samo sedem. Slika 12. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981–2010; Babno Polje je označeno z rdečo piko Figure 12. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981– 2010, Babno Polje is marked with red dot 2400 padavine (mm) 2000 1600 1200 800 400 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 1943 1938 1933 1928 0 Slika 13. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1928–2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta ) v Babnem Polju, razpoložljivi podatki Figure 13. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1928–2018 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Babno Polje, available data V Babnem Polju z okolico pade na leto v povprečju 1637 mm padavin, to je povprečje primerjalnega obdobja, v obdobju 1961–1990 je povprečje malo višje, 1663 mm (slika 13). Največ padavin smo namerili leta 2014, 2514 mm, najmanj pa leta 1938, 939 mm (preglednica 1). Leta 2018 je padlo 1495 mm padavin, v prvih šestih mesecih leta 2019 pa 658 mm. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje pomlad spring jesen autumn 1400 354 355 512 532 412 395 386 354 1961–1990 1981–2010 padavine (mm) padavine (mm) 1600 poletje summer zima winter 1200 1000 800 600 400 200 0 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1961–1990 pomlad spring Slika 14. Povprečna višina padavin po obdobjih in letnih časih v Babnem Polju Figure 14. Mean seasonal precipitation per periods in Babno Polje 1981–2010 poletje summer jesen autumn 2019 zima winter Slika 15. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobjih ter izmerjena leta 2019, zima 2018/19 Figure 15. Mean seasonal precipitation per periods and measured in 2019, winter 2018/19 in Babno Polje Jesen je letni čas, ko v Babnem Polju pade največ padavin, primerjalno povprečje 532 mm, jesensko povprečje obdobja 1961–1990 je nižje in znaša 512 mm (sliki 14 in 15). V povprečju pade najmanj padavin spomladi in pozimi, 354 oz. 355 mm je primerjalno povprečje. V obdobju 1961–1990 pa ima najmanjše povprečje padavin zima, 354 mm, pomlad pa 386 mm. V zadnjem obdobju opažamo zmanjšanje padavin v dveh letnih časih, jeseni se je višina padavin povečala, pozimi pa se višina padavin ni spremenila. Največ padavin smo do sedaj izmerili jeseni 1960, 992 mm, najmanj pa pozimi 1991/92, 101 mm (preglednica 1). Oktober je v Babnem Polju mesec z najvišjim povprečjem padavin, 190 mm (sliki 7 in 16), novembra pade 4 mm manj. V obdobju 1961–1990 je bil november mesec z največjim povprečjem padavin. Najnižje povprečje v obdobju 1981–2010 ima februar, 95 mm, julija pa pade 5 mm več. V obdobju 1961–1990 ima najnižje povprečje tudi februar, ki pa je višje in znaša 103 mm. Ob primerjavi mesečnih povprečij obeh tridesetletij se je v zadnjem obdobju zmanjšalo povprečje prvih sedmih mesecev leta in novembra, v ostalih pa se je zvečalo (slika 16). 240 1961–1990 padavine (mm) 210 2019 1981–2010 180 150 120 90 60 30 0 J F M A M J J A S O Slika 16. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2019 v Babnem Polju Figure 16. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2019 in Babno Polje 45 N D Agencija Republike Slovenije za okolje 270 padavine (mm) 240 210 180 150 120 90 60 30 padavine (mm) 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2018 2011 2004 1997 1990 1983 1976 1969 1962 1955 1948 1941 1934 1927 0 Slika 17. Junijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1927–2019 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta ) v Babnem Polju, razpoložljivi podatki Figure 17. Precipitation in June (columns) and five-year moving average (curve) in 1927–2019 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Babno Polje, available data Junija 2019 je v Babnem Polju padlo 14 mm padavin, kar je najnižja junijska višina padavin v obdobju 1927–2019; junijsko primerjalno povprečje je 152 mm, povprečje obdobja 1961– 1990 pa je višje za 4 mm (sliki 16 in 17). Junijska najvišja izmerjena višina padavin je 273 mm (slika 18) iz leta 1982, pred letošnjim letom pa je bila najnižja iz leta 1935, 18 mm. 518 273 Slika 18. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju marec 1927–junij 2019 v Babnem Polju Figure 18. Maximum and minimum monthly precipitation in March 1927–June 2019 in Babno Polje J F M A M J J A S O N D V obdobju marec 1927–junij 2019 smo največ padavin v enem mesecu namerili oktobra 1992, 518 mm, v petih mesecih pa je padlo manj kot 1 mm padavin (slika 18 in preglednica 1). Dnevna najvišja višina padavin9 je bila v Babnem Polju izmerjena 25 septembra 1973, 185 mm (slika 19). Od 27 727 dnevnih izmerkov padavin v obdobju marec 1927–junij 2019 je dnevna višina padavin 20 krat presegla 100 mm, 50 mm ali več pa smo do sedaj izmerili 333 krat. Tako obilne padavine so najbolj pogoste novembra, zabeležili smo jih 64 krat. Najbolj redko pa pade vsaj 50 mm padavin v aprilskem dnevu, do sedaj je bilo to 7 krat (slika 20). Junija smo našteli 20 dni s padavinami 50 mm ali več. Najvišji junijski dnevni izmerek padavin je bil izmerjen 15. junija 1939, 82 mm, 24. junija 2015 pa smo namerili le en mm manj. Junija 2019 je največ padavin v enem dnevu padlo 17. dne v mesecu, ko smo izmerili 6 mm. 9 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a.m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 200 70 180 185 60 148 120 100 80 132 60 98 87 72 70 55 50 121 117 101 158 število dni padavine (mm) 160 140 64 82 40 32 30 22 20 40 0 14 7 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 19. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju marec 1927–junij 2019 v Babnem Polju Figure 19. Maximum daily precipitation per month in March 1927–June 2019 in Babno Polje Slika 20. Mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju marec 1927–junij 2019 v Babnem Polju Figure 20. Monthly number of days with precipitation 50 mm or more in March 1927–June 2019 180 150 120 90 60 30 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 1943 0 1938 število dni / snežna odeja (cm) 28 18 20 19 19 10 20 35 Slika 21. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1938–2018 v Babnem Polju, razpoložljivi podatki Figure 21. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1938–2018 in Babno Polje, available data V Babnem Polju leži snežna odeja v povprečju primerjalnega obdobja 83 dni na leto; povprečje obdobja 1961–1990 je 91 dni. V obdobju 1938–2018 je snežna odeja najdlje ležala leta 1996, 143 dni, 11 dni s snegom pa je bilo leta 1989 (preglednica 1 in slika 21). V prvi polovici leta 2019 je bila snežna odeja zabeležena v prvih treh mesecih, skupaj 27 dni. April je minil brez snežne odeje tako kot tudi junij, maja smo zabeležili sneženje, odeja pa se ni obdržala. Najdebelejšo snežno odejo smo v Babnem Polju izmerili 22. februarja 1942, 185 cm. Vsaj pol metrsko snežno odejo smo zabeležili še v 40 letih od 67 let za katere imamo podatke. Najnižja snežna odeja je bila leta 1989, 16 cm (slika 21). Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo v Babnem Polju izmerili 4. marca 1970, ko je v 24-ih urah zapadlo 78 cm snega. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Bel božič so v Babnem Polju do sedaj imeli v 36 letih, od 65 let za katere imamo podatke. Najdebelejša snežna odeja na božični dan je bila leta 1940, 57 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Babno Polje v obdobju marec 1927–maj 1942, junij 1946–junij 2019 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Babno Polje in March 1927–May 1942, June 1946–June 2019 največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C)* mean annual air temperature (°C)* pomladna povprečna temperatura zraka (°C)* mean air temperature in spring (°C)* poletna povprečna temperatura zraka (°C) * mean air temperature in summer (°C) * jesenska povprečna temperatura zraka (°C) * mean air temperature in autumn (°C) * zimska povprečna temperatura zraka (°C) * mean air temperature in winter (°C) * dnevna najvišja temperatura zraka v letu (°C) ** maximum daily air temperature in year (°C) ** dnevna najnižja temperatura zraka v letu (°C) *** minimum daily air temperature in year (°C) *** letno število hladnih dni *** annual number of days with min. temperature < 0 °C*** letno število ledenih dni ** annual number of days with max. temperature < 0 °C*** letno število toplih dni** annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C ** letno število vročih dni** annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C** letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 8,6 2014 5,1 1956, 1962 3,7 1955, 1970 8,1 2007 18,7 2003 13,3 1978 9,2 2014 4,8 1971 1,4 2013/14 −6,7 1962/63 35,4 4. avg. 2017 26,4 2. avg. 1978 −13,6 27. mar. 1951 −34,5 15. in 16. feb. 1956, 13. jan. 1968 194 1962 104 2014 61 1956 7 1974 61 2012 5 1960 18 2012 0 25 let od 53 25 years out of 53 2514 2014 939 1938 689 1937 159 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 636 1948 173 2017 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 992 1960 269 1938 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 869 2013/14 101 1991/92 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 518 okt. 1992 0 jan. 1964, 1989; feb. 1998, okt. 1965, dec. 2016 185 25. sep. 1975 — — 185 22. feb. 1942 16 1989 143 1996 11 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm)**** maximum snow cover depth (cm)**** letno število dni s snežno odejo***** annual number of days with snow cover***** Obdobje podatkov / period of data: * 1950–2018 ** maj 1952–junij 1991, november 2003–junij 2019 *** oktober 1949–junij 1991, november 2003–junij 2019 **** januar 1938–maj 1942, junij 1946– junij 1991, november 2003–junij 2019 ***** januar 1938–maj 1942, junij 1946–junij 2019 SUMMARY In Babno Polje is climate and automatic meteorological station. It is located in southern Slovenia, on elevation of 755 m. Station was established in January 1924. From October 2004 there is also automatic meteorological station. Dušan Ule is meteorological observer on the station from November 2003. 48 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JUNIJU 2019 Agrometeorological conditions in June 2019 Ana Žust V juniju povprečne dnevne temperature zraka v večjem delu Slovenije niso niti en dan padle pod dolgoletno povprečje. Primerjava povprečne junijske temperature zraka s preteklimi leti je pokazala, da je bil mesec podobno vroč, sončen in suh kot junij 2003, ki še vedno nosi primat najtoplejšega junija po letu 1981. Povprečne mesečne temperature zraka so se gibale med 21 in 23 °C, na Primorskem so bile nad 24 °C, v hribovitih predelih Zgornjesavske doline in Notranjske pa med 18 do 19 °C. V zadnji tretjini meseca je vročino pojačal še vročinski val, ki je pognal najvišje dnevne temperature zraka nad 35 °C, na Goriškem skoraj do 37 °C. Nadpovprečne temperaturne razmere so vplivale na nadpovprečno akumulacijo temperaturo zraka. Mesečne vsote efektivne temperature zraka nad različnimi temperaturnimi pragovi so krepko presegle dolgoletno povprečje (preglednica 3). V začetku junija je bila ta vsota še pod dolgoletnim povprečjem, sredi meseca je že segla do povprečja, ob koncu meseca pa je bila vsota efektivne temperature zraka spet trdno nad dolgoletnim povprečjem. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2019 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 5,0 5,0 5,4 4,9 4,8 4,9 4,4 4,6 5,0 5,2 5,5 5,2 5,3 5,5 4,9 5,0 5,3 5,4 4,5 5,3 4,6 5,1 5,2 5,2 4,5 4,8 5,0 I. dekada max. Σ 5,7 50 6,7 50 6,8 54 6,2 49 5,4 48 6,2 49 5,2 44 5,6 46 5,6 50 6,0 52 6,7 55 5,9 52 6,2 53 6,4 55 5,7 50 5,5 50 6,4 53 6,4 54 5,8 45 6,5 53 5,1 46 6,0 52 6,2 52 6,0 52 5,5 45 5,6 48 5,8 50 pov. 5,5 5,0 5,2 4,6 4,4 5,6 4,8 4,2 4,8 4,8 5,2 4,8 4,8 5,3 4,6 4,5 6,2 6,1 4,5 4,9 4,5 4,9 4,8 4,8 5,0 4,4 5,1 II. dekada max. 6,9 6,2 7,3 6,3 6,0 6,5 5,7 5,6 5,7 6,4 6,9 6,1 6,4 6,7 5,8 5,6 8,2 6,7 5,6 5,9 5,5 6,2 6,1 6,3 6,1 6,0 6,4 49 Σ 55 50 52 46 44 56 48 42 48 48 52 48 48 53 46 45 62 61 45 49 45 49 48 48 50 44 51 III. dekada pov. max. 6,1 7,9 4,8 6,1 5,0 6,4 4,5 5,6 4,5 5,7 5,9 7,1 5,2 6,1 4,7 5,8 4,6 5,6 5,1 6,3 5,1 6,4 5,0 6,3 4,9 6,2 4,9 5,9 4,6 6,2 4,6 5,7 6,7 9,5 6,3 7,1 5,1 6,4 4,6 5,8 4,7 6,0 4,9 6,7 4,7 5,7 4,8 6,6 5,5 7,1 4,8 6,0 5,0 6,3 Σ 61 48 50 45 45 59 52 47 46 51 51 50 49 49 46 46 67 63 51 46 47 49 47 49 55 48 50 mesec (M) pov. max. Σ 5,5 7,9 165 4,9 6,7 148 5,2 7,3 156 4,7 6,3 140 4,6 6,0 137 5,5 7,1 164 4,8 6,1 144 4,5 5,8 135 4,8 5,7 144 5,0 6,4 151 5,3 6,9 158 5,0 6,3 150 5,0 6,4 151 5,2 6,7 156 4,7 6,2 141 4,7 5,7 141 6,1 9,5 182 5,9 7,1 179 4,7 6,4 141 4,9 6,5 149 4,6 6,0 137 5,0 6,7 149 4,9 6,2 148 4,9 6,6 149 5,0 7,1 150 4,7 6,0 140 5,0 6,4 151 Agencija Republike Slovenije za okolje Na jugozahodu države so bili 2 do 3 deževni dnevi, v osrednji Sloveniji 10 do 11, v hribovitih predelih Slovenije celo 16, na severovzhodu države 6. Padavine so bile lokalnega značaja, plohe in nevihte so v posameznih dneh prinesle le majhno količino padavin. Nekaj več dežja (Murska Sobota 60 mm, Celje okoli 70 mm) je v vzhodno polovico države prinesla vremenska fronta, ki je 22. junija prešla Slovenijo. Ob vročinskih nevihtah so se ponekod po Sloveniji (Kočevsko, Bovško, Celjsko, Posavje) razbesnela neurja, nekatera tudi s točo, ki so povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih. Odkrivalo je strehe in zalivalo gospodarske objekte. Mesečna količina padavin nikjer v Sloveniji ni presegla dolgoletnega povprečja. Povprečna dnevna evapotranspiracija se je gibala okoli 5 mm, v posameznih vročih dneh, ko so temperature zraka presegle 30 °C, je presegla 6 mm, na Goriškem in na obalnem območju celo 7 mm (preglednica 1). Mesečna količina izhlapele vode je presegla količino padavin, meteorološka vodna bilanca je bila zato povsod po Slovenijji negativna. Primanjkljaji vode so bili veliki na obalnem območju, Goriškem ter v osrednji Sloveniji, precej manjši pa na severovzhodu države (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za junij 2019 in za vegetacijsko obdobje (od 1.aprila do 30. junija 2019) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in June 2019 and for the current vegetation period (from April 1 to June 30, 2019) Vodna bilanca [mm] v juniju 2019 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Bilje −45,7 −54,7 −46,3 −146,8 −31,5 Ljubljana −50,9 −40,3 −17.1 −108,3 40,6 Novo mesto −43,1 −42,2 −26,9 −112,2 0,0 −43,8 47,2 −39,5 39,9 Celje −43,0 mesec (1. 4. 2019–30. 6. 2019 Šmartno Slovenj Gradec −39,8 −36,0 −2,5 −78,3 29,4 Maribor – let. −51,8 −34,7 −2,4 −88,9 −33,3 Murska Sobota −54,6 −38,6 30,0 −63,2 −25,7 Portorož – let. −54,2 −61,0 −54,4 −169,6 −39,0 Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu junija 2019 (desno). Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of June (left) and at the end of June 2019 (riht) across Slovenia as presented in Drought User Service 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, junij 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, June 2019 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 26,5 21,2 20,7 24,4 21,7 24,1 18,9 18,0 23,4 22,7 24,8 21,9 21,6 22,3 Tz10 Tz5 max Tz10 max 25,8 20,9 20,1 23,5 21,2 23,2 18,4 18,0 22,2 22,4 24,0 21,7 20,5 21,5 36,2 28,3 25,8 36,4 27,3 32,8 22,2 21,5 32,5 30,1 35,8 24,7 34,4 33,5 33,1 26,3 23,7 31,6 25,7 28,8 21,3 21,5 28,4 28,8 31,7 24,2 29,1 30,0 II. dekada Tz5 min 15,2 14,3 16,1 14,0 16,3 15,0 13,7 13,0 14,0 15,0 14,8 18,2 9,9 10,5 Tz10 min 16,4 14,7 16,3 15,0 16,5 16,1 14,0 13,1 15,0 15,4 16,0 18,4 11,7 11,9 Tz5 30,3 24,7 23,6 27,1 24,3 25,6 20,7 20,4 25,7 26,0 26,7 24,4 24,6 24,7 Tz10 29,6 24,2 23,0 26,6 23,9 25,2 20,4 20,5 24,9 25,8 26,2 24,2 23,5 24,1 Tz5 max 37,8 32,3 28,0 38,1 28,7 32,8 23,0 22,7 33,5 34,4 36,3 26,5 34,9 36,1 Tz10 max 34,6 29,5 25,5 33,3 27,0 29,1 22,0 22,7 29,4 30,6 32,4 26,0 29,8 31,5 III. dekada Tz5 min 22,8 19,0 20,3 19,1 21,0 20,1 18,2 18,4 19,0 21,2 20,3 22,5 15,9 16,7 Tz10 min 24,2 20,0 20,9 21,0 21,8 21,7 18,8 18,5 20,5 21,8 21,7 22,6 17,3 18,3 Tz5 30,5 25,4 23,9 28,1 25,2 24,2 20,6 21,6 26,0 24,7 26,7 26,1 23,9 25,3 Tz10 30,0 25,0 23,5 27,5 24,8 23,8 20,5 21,6 25,2 24,6 26,2 25,9 23,2 24,7 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 51 Tz5 max 39,5 32,7 29,4 42,5 30,0 31,4 23,2 24,9 39,6 30,9 37,1 28,7 34,2 38,5 Tz10 max 36,8 30,7 27,5 36,9 28,6 27,6 22,4 24,9 33,5 29,6 33,0 28,1 30,3 34,5 mesec (M) Tz5 min 21,5 18,5 20,1 20,0 22,0 19,2 18,1 18,9 19,1 * 20,2 23,7 16,8 17,6 Tz10 min 22,4 19,2 20,5 21,4 22,1 20,3 18,6 19,0 20,0 21,0 21,4 23,8 18,1 18,7 Tz5 29,1 23,8 22,7 26,5 23,7 24,7 20,1 20,0 25,0 24,5 26,1 24,1 23,4 24,1 Tz10 28,0 23,0 22,0 25,0 23,0 24,0 19,0 20,0 24,0 24,0 25,0 23,0 22,0 23,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2019 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 221 220 188 191 181 203 198 198 221 214 220 210 218 218 217 249 246 211 202 192 213 216 218 237 235 234 225 236 237 237 Tef > 0 °C III. M 256 250 219 203 209 222 214 220 246 236 234 216 230 229 227 726 716 618 597 581 638 628 636 703 685 688 650 684 683 681 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 106 116 123 95 134 130 118 105 133 125 106 92 116 126 119 171 170 138 141 131 153 148 148 171 164 170 160 168 168 167 199 196 161 152 142 163 166 168 187 185 184 175 186 187 187 206 200 169 153 159 172 164 170 196 186 184 166 180 179 177 576 566 468 447 431 488 478 486 553 535 538 500 534 533 531 106 116 123 95 134 130 118 105 133 125 106 92 116 126 119 121 120 88 91 81 103 98 98 121 114 120 110 118 118 117 149 146 111 102 92 113 116 118 137 135 134 125 136 137 137 Tef > 10 °C III. M 156 150 119 103 109 122 114 120 146 136 134 116 130 129 127 426 416 318 297 281 338 328 336 403 385 388 350 384 383 381 Vm Tef od 1. 1. 2019 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 106 116 122 94 131 130 117 105 133 124 106 92 116 126 119 2195 2034 1556 1471 1214 1607 1537 1557 1912 1832 1905 1698 1869 1803 1803 1338 1236 840 802 640 906 868 885 1159 1097 1164 991 1122 1080 1088 695 639 384 375 310 433 425 431 593 563 603 491 572 556 562 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 52 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Tudi za tekoče vegetacijsko obdobje je meteorološka bilanca dala manjše primanjkljaje na Primorskem ter na severovzhodu Slovenije, a ti niso presegli primanjklajev, ki so običajni za ta čas leta (povprečje 1981–2018). K temu je v največji meri prispeval dobro namočen maj. Sušne razmere, ki jih običajno kroji dolgotrajnejše pomanjkanje padavin, se v juniju niso razvile. Ne glede nato pa so se sadno drevje kot tudi poljščine in zelenjadnice znašle v občasnem sušnem stresu, ki ga je stopnjeval še vročinski stres. Za optimalno preskrbo rastlin z vodo so bila potrebna občasna zalivanja. Stanje vlažnosti tal spremljamo tudi s kazalcem vlažnosti tal (SWI), ki je pridobljen s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja.Ta je v začetku v junija nakazoval nastajajoče sušne razmere na severozahodu države, v teku meseca pa so te še pojačale (SWI prikazuje stanje vlažnosti tal s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer z dnevnimi odstopanji vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja, rumeni odtenki na slikah pomenijo negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno). Iz tega dela Slovenije so tudi opazovalci fenološke mreže poročali o suši in vročini, ki sta vplivali na vegetacijo. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerokoli lokacijo v Sloveniji si lahko ogledate na: https://droughtwatch.eu/. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY June 2019 was among the hottest months of June in Slovenia since 1981, very similar to June 2003, which still has the primacy of the hottest June in the period from 1981 to 2018. Average monthly air temperatures exceeded the long-term average by 3 to 5 °C. The highest recorded air temperatures exceeded 35 °C in the last ten days of June, when the country was under the influence of a heat wave that hit most of Europe. The negative monthly anomalies of the meteorological water balance were estimated across the whole country, with the largest deficit in the Primorska region and in the northeastern part of the country. On the contrary, the actual water deficits for the vegetation period, ranged among normal conditions.The soil wetness indicator (SWI) showed slowly growing drought situation in the northwest of the country. Signs of drought have been reported from this part of the country. 53 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JUNIJU 2019 Discharges of Slovenian rivers in June 2019 Igor Strojan P o veliki vodnatosti rek konec maja, ko se reke tudi poplavljale, so junija reke večinoma upadale. V celoti gledano je bil junij povprečno vodnat. Najmanj vode je preteklo po rekah na zahodu države, kjer so se ob koncu meseca pričeli pojavljati sušni pretoki rek. Reke so junija le občasno narasle, visokovodne konice so bile v povprečju 27 odstotkov nižje kot dolgoletnem povprečju 1980– 2010. GORNJA RADGONA 1,10 DRAVOGRAD 1,31 VIDEM RADOVLJICA 1,45 0,84 SUHA SOLKAN 0,81 0,89 0,57 HRASTNIK 1,11 VELIKO ŠIRJE 0,87 1,26 PODBOČJE 1,08 0,59 0,66 CERKVENIKOV MLIN 1,43 RAKOVEC 1,16 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 1,17 METLIKA 0,86 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek junija 2019 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the June 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the June mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers were similar to mean discharges in the long-term period 1981–2010. At the end of the June dry discharges appeared at the west part of the country. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juniju 2019 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in June 2019 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki junija 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in June 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki junija 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in June 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION June 2019 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 153 328 3,8 14,0 1,9 21,0 33,0 91,0 101 5,2 22,0 17,0 16,0 23,0 2,0 2,4 0,7 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 233 478 10,6 35,0 8,5 40,6 46,0 137 277 11,2 46,0 37,0 51,0 75,0 4,7 3,2 6,0 Qvk7h 30 30 17 21 22 25 25 30 25 30 30 30 30 24 30 27 24 June 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 95,1 152 0,7 5,4 0,5 13,9 25,3 39,0 60,1 2,9 8,7 8,4 5,7 17,9 2,0 1,5 0,6 nQs 120 221 1,9 7,0 0,7 20,0 29,5 46,7 68,9 3,8 11,3 11,6 8,5 24,8 2,7 1,9 1,1 nQvk 149 253 2,6 15,8 1,8 27,3 48,2 76,5 129 6,4 18,3 16,8 17,7 42,3 3,0 2,2 1,4 sQs 212 211 362 5,3 38,4 5,7 59,8 85,3 125 231 13,1 38,9 30,6 39,3 88,6 5,6 2,9 4,2 vQs 339 363 7,3 40,1 7,3 48,3 80,6 123 237 13,8 42,5 42,7 40,2 83,8 7,2 5,5 4,2 sQvk 552 18,2 124 37,4 91,5 146 199 449 32,7 102 105 79,6 160 18,1 14,9 13,7 vQvk 436 677 35,5 238 1129 1330 93,3 666 41,0 138 259 328 669 78,0 139 232 138 367 34,6 48,6 30,3 154 303 566 660 1513 276 345 667 236 1007 82,5 285,0 83,3 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE 307 666 56,0 132 24 14 24 23 175 324 6,3 14,7 SOTLA RAKOVEC SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 29,0 65,0 74,0 224 758 32,0 183 111 170 179 15,0 7,0 24,0 24 13 13 23 1 2 2 2 2 3 2 2 2 0,9 44,3 48,1 76,4 120 9,5 16,5 17,9 19,4 96,2 5,5 3,4 2,9 57 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V JUNIJU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila junija 2019 v povprečju za dobro stopinjo Celzija višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 1,6 °C in Blejsko jezero 2 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura izbranih rek se je v juniju precej dvignila. Povprečna razlika srednje dnevne temperature med začetkom in koncem junija je dobrih 8 °C. Vmes je bilo tudi nekaj manjših ohladitev in nekoliko izrazitejša med 22. in 24. junijem. Najnižja srednja dnevna temperatura je bila 1. oziroma 2. junija. Najvišje srednje dnevne temperature pa so imele reke v zadnjih dneh junija. V juniju se je Bohinjsko jezero ogrelo skoraj za 13 °C, Blejsko jezero pa za 10,6 °C. Najnižjo temperaturo sta imela tako Bohinjsko kot Blejsko jezero 1. junija, najvišjo temperaturo pa je imelo Bohinjsko jezero 27., Blejsko jezero pa 28. junija. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v juniju 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average June 2019 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location JUNIJ 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 16,6 20,1 14,4 17,2 2,2 2,9 Drava - Ptuj * 15,6 16,0 −0,4 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 16,6 15,4 1,2 Sava - Radovljica 13,6 11,3 2,3 Sava - Šentjakob 15,4 13,5 1,9 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 20,2 19,2 1,0 Kolpa - Metlika 18,7 19,2 −0,5 Ljubljanica - Moste 16,7 14,8 1,9 Savinja - Laško 19,0 16,0 3,0 Krka - Podbočje 18,4 17,8 0,6 Soča - Solkan 13,6 13,2 0,4 Vipava - Dolenje * 12,1 12,1 0,0 Nadiža - Potoki * 16,7 15,5 1,2 Reka - Cerkvenikov mlin 15,9 16,9 −1,0 Bohinjsko jezero 16,9 15,3 1,6 Blejsko jezero 21,7 19,7 2,0 *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 58 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 30 23 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 21 19 17 15 13 11 9 20 15 10 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. junij V. Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica 25 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 17 15 13 11 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 17 15 13 11 9 9 7 7 5 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. Krka Podbočje 3. 5. 7. Soča Solkan 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 30 27 25 25 21 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 23 19 17 15 13 20 15 11 10 9 7 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juniju 2019, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in June 2019 in °C 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juniju 2019, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in June 2019 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in June 2019 was 8.1 °C. The average observed river’s temperature was 1.1 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.6 °C higher as a long-term average and Bled Lake 2 °C higher as a long-term average. 60 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJU 2019 Sea dynamics and temperature in June 2019 Igor Strojan J unija se je temperatura površinskega sloja morja močno spreminjala. Morje je bilo najbolj hladno in tudi najbolj toplo v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Višina morja ni mnogo odstopala od prognozirane astronomske višine. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2019 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2019 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juniju 2019 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in June 2019 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Junija ni bilo večjih odklonov med izmerjenimi vrednostmi višin morja in prognoziranimi astronomskimi vrednostmi. Nekajkrat so najvišje residualne višine dosegle višino okoli 30 cm, morje pa se ob tem ni razlilo preko obale. Srednja mesečna višina morja je bila junija 224 cm in 9 cm višja 30letnega povprečja 1961–1990. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juniju 2019 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in June 2019 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juniju 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in June 2019 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of June 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Junij/June Junij/June 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 224 206 215 224 NVVV 287 260 282 320 NNNV 152 105 137 154 A 135 155 145 166 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Junija so zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB podatki o valovanju morja izostali. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in August 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Temperatura spremembe površinskega sloja morja so bile junija dokaj burne. To je za junij, ko je morje v globini še hladno, dokaj običajno, le da so bile tokrat temperature in spremembe temperatur med najbolj ekstremnimi. Mesec se je pričel z eno najnižjih temperatur v dolgoletnem primerjalnem obdobju 15,3 C, nato se je v tednu dni morje ogrelo na srednjo dnevno temperaturo nekaj pod 24 °C. Od 16. do 18. junija se je morje prehodno ohladilo za okoli 7 °C in se nato do 27. junija ogrelo do ene najvišjih junijskih temperatur v celotnem nizu meritev. Srednja dnevna temperatura morja je bila 27. junija 28 °C, najvišja izmerjena temperatura ta dan pa kar 29,2 °C. Srednja mesečna temperatura morja je bila 23,7 °C in med najvišjimi do sedaj. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v juniju 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in June 2019 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura v juniju 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in June 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij/June Junij/June 1981–2010 2019 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 15,3 16,0 17,7 19,5 Tsr Tmax 23,7 29,2 20,2 22,6 20,9 23,5 22,0 24,6 SUMMARY The average monthly sea level in June was 224 cm and 9 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. The average sea temperatures in June was 23.7 °C. June was one of the warmest months in the whole period of measurements. 65 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JUNIJU 2019 Groundwater quantity in June 2019 Urška Pavlič Z aradi obilnega napajanja vodonosnikov z neposredno infiltracijo padavin v maju smo junija v medzrnskih vodonosnikih spremljali zviševanje gladin podzemne vode. Najvišje vodne gladine so bile izmerjene v pretežnih delih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, Murskega in Ljubljanskega polja ter v delih Prekmurskega polja in spodnje Savinjske doline, kjer so povprečne mesečne vrednosti presegle raven 95. percentila dolgoletnega primerjalnega obdobja. Junija povprečne mesečne vodne gladine niso dosegle običajnih vrednosti v delih vodonosnikov Prekmurskega, Apaškega, Dravskega in Kranjskega polja ter doline Hudinje in Voglajne. Na območju kraških vodonosnikov je bil zaradi hitrega odziva na padavine višek v višini gladine vode dosežen v zadnjih dneh maja, kateremu je sledilo postopno zniževanje vodnih gladin, ki so se ob koncu junija na območju Dinarskega krasa znižale pod dolgoletni povprečni nivo. Na območju Alpskega krasa so zaradi zaključevanjem sezone taljenja snega v tem času vodne gladine ostale nad dolgoletnim povprečjem. Slika 1.Planinska jama, največja vodna jama v Sloveniji in eno izmed največjih sotočij podzemnih rek v Evropi, junij 2019 Figure 1. Planina cave, the biggest water cave in Slovenia and one of the biggest underground river confluence in Europe, June 2019 Junija je padlo manj padavin kot je značilno za ta mesec. Dolgoletnemu povprečju napajanja vodonosnikov so se najbolj približale vrednosti izmerjene na območju Murske kotline, kjer je bil primanjkljaj le nekaj odstoten. Najmanjše količine napajanja z neposredno infiltracijo padavin so prejeli medzrnski vodonosniki Vipavsko Soške doline in kraško napajalno zaledje izvira Veliki Obrh, kjer so zabeležili le med eno desetino in eno šestino normalnih vrednosti padavin. Malo količino napajanja so v tem mesecu izmerili tudi na območju vodonosnikov Ljubljanske in Krško Brežiške kotline, kjer je padla približno ena četrtina običajnih junijskih vrednosti. Največja dnevna količina padavin je bila na večini merilnih mest zabeležena 22. v mesecu, ki je mestoma (kraško zaledje Kamniške Bistrice, medzrnski vodonosniki Murske kotline) presegla 50 l/m2. Zaradi povečane stopnje evapotranspiracije v 66 Agencija Republike Slovenije za okolje tem mesecu se večina junijskih padavinskih dogodkov ni izraziteje odrazila v dvigu gladine podzemne vode, kar je razvidno iz hidrogramov kraških izvirov (slika 3). Izdatnost kraških izvirov se je večinoma zmanjševala od sezonskega viška ob koncu maja dalje pa vse do konca junija. Za kraške vodonosnike je značilen hiter odtok padavin proti izvirom z izjemo snežnih padavin, ki se drenirajo proti izvirom v času taljenja le-teh, ko nastopijo višje temperature zraka. Na območju Dinarskega krasa so se izdatnosti izvirov že v prvem tednu junija znižale pod raven dolgoletnega povprečja, medtem ko so se na območju Alpskega krasa izdatnosti izvirov obdržale nad dolgoletnim povprečjem vse do konca meseca, saj se je direktnemu odtoku dežnih padavin pridružila tudi raztaljena snežnica iz visokogorja. Temperatura izvirske vode je na večini merilnih postaj izražala obratno sorazmerno povezavo z gladinami vode; na Dinarskem območju smo tako spremljali postopno zviševanje, na Alpskem pa postopno zniževanje temperature vode (slika 3). Na območju Alp smo spremljali postopno zmanjševanje specifične električne prevodnosti (SEP) izvirske vode, medtem ko je imel na območju Dinaridov ta parameter izrazitejšo dinamiko, ki je bila pogojena s padavinskimi dogodki v zaledju izvirov. Slika 2. Reka na območju Škocjanskih jam Figure 2. Reka river in Škocjan Caves Količinsko stanje podzemne vode večine prodno peščenih vodonosnikov je bilo junija ugodno. Vrednosti običajnih in nadpovprečnih vodnih gladin so znatno prevladovale nad nizkimi višinami vode. Z izjemo vodonosnikov Vipavsko Soške doline smo na vseh območjih ugotavljali izboljšanje vodnih razmer v primerjavi z mesecem majem. Podpovprečno vodno stanje smo junija beležili le na območju Sorškega polja, v dolini Hudinje in Voglajne ter v delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije (slika 6). Potek junijskih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih nazorno prikazuje vpliv zakasnitve odziva vodne gladine glede na napajanje. Najizraziteje so se junija vodne razmere izboljšale v vodonosnikih Ljubljanske kotline in spodnje Savinjske doline. Tudi v primerjavi z istim mesecem 67 Agencija Republike Slovenije za okolje dolgoletnega primerjalnega obdobja smo junija v večini medzrnskih vodonosnikov spremljali ugodno vodno stanje (slika 4). Največji pozitivni odklon smo z izjemo merilnega mesta na Krškem polju, ki je v vplivnem območju zajezitve Save pri Brežicah, ugotovili na območju Murskega polja. Negativni odklon meseca je bil ugotovljen predvsem na nekaterih merilnih mestih vodonosnikov Ljubljanske kotline in Rakičana na Prekmurskem polju. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med aprilom in junijem 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between April and June 2019 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode junija 2019 od mediane dolgoletnih junijskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in June 2019 in relation from median of longterm June groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Normal and high groundwater quantity prevailed in alluvial aquifers in June due to abundant precipitation in May. Dinaric karstic springs were water abundant at the beginning of the month but their quantity decreased below longterm average at the end of the month due to lack of monthly precipitation. Alpine springs were water abundant. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu juniju 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in June 2019 in important alluvial aquifers 71 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JUNIJU 2019 Air pollution in June 2019 Tanja Koleša J unija je prevladovalo suho in vroče vreme zato je bila onesnaženost zraka z ozonom večji del meseca visoka. Na vseh treh merilnih mestih na Primorskem je bila 27. junija večkrat presežena urna opozorilna vrednost (180 µg/m3) za ozon. V Padski nižini v Italiji je bila ta dan na več merilnih mestih presežena celo alarmna vrednost 240 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila nizka in na nobenem merilnem mestu ni presegla dnevne mejne vrednosti. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca junija je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Celje Mariborska (38). Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v juniju na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v juniju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj, Občina Medvode Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v juniju nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu Najvišja dnevna raven PM10 (42 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je od začetka leta do konca meseca junija presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski (38). Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v juniju nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V juniju smo zabeležili 13 preseganj urne opozorilne vrednosti ozona 180 µg/m3, po štiri v Novi Gorici, Kopru in Otlici, ter eno na Sv. Mohorju. Na Primorskem je do vseh preseganj prišlo 27. junija v popoldanskem času, ko je na Primorskem prevladoval jugozahodnik. Najvišja urna vrednost 204 µg/m3 je bila izmerjena ta dan ob 15. uri na Otlici. V tistih dneh je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak. Najvišje dnevne temperature so bile tudi do 37 °C. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila v juniju presežena na vseh merilnih mestih, razen na prometnem merilnem mestu v Zagorju. Največ, preseganj (16), 8-urne ciljne vrednosti je bilo zabeleženih na Krvavcu in Zavodnjah. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (105 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna raven NO2 (35 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila junija na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 34 µg/m3 je bila izmerjena v Šoštanju, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. Mejna urna vrednost za SO2 znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Zaradi okvare merilnika, ni podatkov z merilnega mesta Maribor Center. Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je junija povprečna mesečna raven benzena znašala 1,9 µg/m3, kar je nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juniju 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in June 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr Cp 20 24 22 20 19 19 21 19 21 16 22 20 19 18 16 23 23 Cmax 34 40 32 34 37 28 31 29 39 27 35 34 34 29 27 38 41 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 10 20 13 9 14 24 8 6 2 0 6 7 10 2 19 8 LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT % pod 97 100 90 93 100 90 100 100 100 100 97 100 93 100 100 100 100 CE Mariborska UT 100 21 32 0 38 MS Cankarjeva UT 100 21 32 0 26 LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UT SB SB SB SI UB UB 100 100 90 90 98 100 100 29 15 21 20 19 23 23 42 24 36 33 31 38 36 0 0 0 0 0 0 0 29 2 1 1 1 24 0 TB 100 24 37 0 27 UB RB RB RB 100 100 100 100 23 22 15 16 37 36 29 30 0 0 0 0 13 0 4 6 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juniju 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in June 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB % pod Cp Cmax 24 ur 97 100 97 100 13 11 12 10 22 19 19 18 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juniju 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in June 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 99 99 91 100 99 100 100 99 100 100 100 99 100 99 88 95 68 72 79 77 59 60 67 95 110 113 60 78 105 73 93 99 168 147 149 189 140 122 150 192 204 158 144 164 161 150 185 166 0 0 0 4 0 0 0 4 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 151 138 141 166 131 117 140 171 176 149 136 145 153 143 165 145 3 5 4 9 3 0 4 11 17 16 2 5 16 4 9 4 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 6 11 13 18 9 4 11 19 18 33 14 10 26 8 19 10 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juniju 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in June 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 99 100 99 98 100 99 99 99 95 100 100 98 95 100 94 16 21 16 8 19 12 14 14 35 8 4 4 3 3 11 59 77 68 24 88 47 41 53 105 38 18 12 14 27 49 75 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 35 21 9 25 17 18 15 57 10 4 5 4 50 11 8446 10104 13583 12798 7771 6096 10423 15558 17799 17374 10355 12179 16022 9486 11764 9327 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juniju 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in June 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 95 99 100 100 100 93 100 100 100 100 92 100 97 100 96 100 3 3 4 3 1 3 2 3 5 2 5 1 3 6 8 9 11 12 7 7 5 5 34 15 28 14 19 14 16 23 17 28 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 6 3 2 4 7 5 11 6 8 5 7 12 12 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juniju 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in June 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 88 100 99 100 0,3 0,2 0,4 0,1 0,8 0,3 0,5 0,2 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juniju 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in June 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor* LJ Center Medvode UB UT UT SB 94 — 100 96 0,3 — 1,9 0,3 1,6 — 3,8 8,1 *Okvara merilnika 76 Etil-benzen 0,3 — 0,3 0,3 M,p-ksilen o-ksilen 1,0 — 3,0 0,5 0,4 — 0,3 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juniju 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in June 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v juniju 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in June 2019 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v juniju 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in June 2019 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juniju 2019 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in June 2019 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juniju 2019 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in June 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juniju 2019 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2019 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY There was an increase of ozone in June while other pollutants remained on the same level as in May, which is for the typical summer conditions, relatively low level of pollution. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Ozone in June exceeded the target 8-hour value at almost all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 13 times: Nova Gorica (4), Koper (4), Otlica (4) and Sv. Mohor (1). All exceedences were measured on 27. June. The highest one-hour concentration of ozone was measured in Otlica (204 µg/m3). NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentration of nitrogen oxides and benzene was as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 81 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JUNIJU 2019 Earthquakes in Slovenia in June 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2019 zapisali 112 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 19 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za tri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je junija 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, junij 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, June 2019 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, June 2019 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV Področje 2019 6 4 15 21 46,16 13,60 12 1,3 Clodig (Hlodič), Italija 2019 6 7 2 39 45,36 14,31 12 1,2 Mihotići, Hrvaška 2019 6 7 8 51 46,47 14,34 11 1,3 Koprein Sonnseite (Koprivna), Avstrija 2019 6 7 21 50 46,17 14,37 17 1,0 Reteče 2019 6 8 6 38 45,43 14,45 11 1,0 Studena, Hrvaška 2019 6 9 10 4 46,33 15,75 15 1,3 Skrblje 2019 6 11 6 54 46,09 14,21 10 IV−V 3,0 Kremenik 2019 6 11 7 27 46,08 14,22 12 čutili 1,0 Rovt 2019 6 11 7 31 46,08 14,22 11 1,1 Rovt 1,5 Koprein Sonnseite (Koprivna), Avstrija 0,8 Stankovo 2019 6 11 11 16 46,46 14,35 12 2019 6 12 2 41 45,87 15,56 3 2019 6 13 5 51 46,08 14,21 12 1,0 Rovt 2019 6 13 12 18 45,39 14,40 16 2,3 Šaršoni, Hrvaška 2019 6 14 8 17 46,08 14,21 11 1,3 Rovt 2019 6 15 6 36 46,76 15,70 1 1,6 Weinburg am Saßbach, Avstrija 2019 6 16 20 24 46,60 13,92 19 1,5 Villach (Beljak), Avstrija 2019 6 17 7 52 45,92 16,13 2 1,1 Blaguša, Hrvaška 2019 6 17 16 23 45,98 14,33 5 1,0 Blatna Brezovica 2019 6 17 18 28 46,03 14,97 6 1,0 Velika Goba 2019 6 21 19 44 46,09 14,22 12 1,1 Rovt 2019 6 23 21 13 45,72 15,64 7 čutili* 0,9 Prilipje, Hrvaška 2019 6 26 0 25 45,97 14,33 8 čutili 0,8 Blatna Brezovica čutili čutili * - največja intenziteta v Sloveniji V mesecu juniju so prebivalci Slovenije čutili vsaj 6 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici in enega bolj oddaljenega, z žariščem v Italiji pri Tolmeču (Tolmezzo). Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji, ki je dosegel tudi največji odziv pri prebivalcih, se je zgodil 11. junija ob 6.54 po UTC z lokalno magnitudo 3,0. Preliminarno je bila največja intenziteta potresa IV−V EMS-98. Prebivalci so poročali o kratkem dokaj močnem sunku, ki ga je spremljalo bobnenje. Nekaj ljudi se je prebudilo. Povzročil je tresenje in škripanje pohištva ter žvenketanje kozarcev. Na posameznih starejših hišah so nastale majhne lasaste razpoke ali pa je z njih odpadel manjši del opeke. Potres je bilo čutiti v območju 84 km od nadžarišča. Potres, ki se je zgodil 14. junija v Furlaniji pri Tolmeču z magnitudo 3,6 so ljudje čutili do 138 km od nadžarišča, vse do Ljubljane. Potres je dosegel v Sloveniji največje učinke III−IV stopnje po EMS-98. 83 SVETOVNI POTRESI V JUNIJU 2019 World earthquakes in June 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 15. 6. 22.55 30,64 S 178,11 W 7,3 46 17. 6. 14.55 28,40 N 104,93 E 5,8 10 24. 6. 2.53 6,41 S 129,17 E 7,3 212 Območje pod morskim dnom, severovzhodno od Nove Zelandije 13 Changning, Sečuan, Kitajska pod morskim dnom, Bandsko morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2019 84 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2019 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Zabeležili smo cvetni prah 41 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu smo našteli v Izoli in sicer 7.179 zrn, sledili sta ji Lendava s 6.850 zrni in Ljubljana s 6.640 zrni. Za merilno mesto v Mariboru manjkajo podatki od 24. do 30. junija, v treh tednih je bilo zabeleženih 4.550 zrn. Na vseh postajah smo zabeležili razmeroma visok delež cvetnega prahu trav, znašal je od 19 % do 36 %. Na Obali je prevladoval cvetni prah oljke s 24 %, v Ljubljani pravega kostanja z 28 %, na ostalih merilnih mestih je bil delež kostanja precej manjši le od 4 % do 10 %. V Lendavi je bilo največ cvetnega prahu koprivovk, zastopan je bi bil s 35 % na ostalih merilnih mestih pa od 11 % do 17 %. Cvetnega prahu bora je bilo od 8 % do 17 %, trpotca pa od 5 % do 8 % junijskega seštevka cvetnega prahu. 700 Izola 600 Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, junij 2019 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2019 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2019 v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru. Manjkajo podatki za Maribor od 24. junija do konca meseca. Junijski mesečni seštevek cvetnega prahu je bil najvišji v obdobju meritev od leta 2012 do 2018. Povprečje tega obdobja je presegel v Ljubljani za 1,2-krat, na Obali 2,5-krat. Obremenitev zraka s travami je bila v prvih desetih dneh junija višja od desetletnega povprečja (obdobje 2009–2018), nato se je znižala na poletne vrednosti, ki se junija v Primorju v povprečju gibljejo do 30 zrn, na celini le redko presegajo obremenitev 50 zrn na m3 zraka. Izjema je bila Lendava z nekoliko višjo obremenitvijo, ki je trajala do konca meseca. Povprečna temperatura junija 2019 je bila izjemno visoka, le junij 2003 je bil na večini merilnih postaj malo toplejši. Izjemno veliko je bilo tudi sončnega vremena, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo na Obali, proti severovzhodu Slovenije se je primanjkljaj zmanjševal. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni seštevek cvetnega prahu v junijih od leta 2012 do leta 2019 Table 1. Monthly pollen counts in June in the period from 2012 to 2019 mesečni seštevek Izola Ljubljana Maribor 2012 2993 5542 7441 2013 4474 4767 6109 2014 2674 3451 6914 2015 4352 3447 3840 2016 2277 4036 4600 2017 3460 3381 5869 2018 2840 5390 7213 2019 7179 6640 — Na Obali je prevladovalo sončno vreme, nekaj več oblakov, vendar še vedno z nekaj sončnega vremena je bilo 5., 11., 15. in 17. junija. Edina junijska epizoda z oblačnim vremenom in padavinami je bila na Obali 22. junija, ohladitev je bila neizrazita. Nekoliko znižanja obremenitve zraka s cvetnim prahom smo opazili 18. in 23. junija. V Ljubljani je bilo sončno od začetka meseca do 9. junija. Sledila sta dva pol oblačna dneva in občasno manjšimi krajevnimi padavinami. Od 12. do 14. junija je bilo sončno. Napol oblačno je bilo tudi od 15. do 19. junija, zadnji dan so bile tudi manjše padavine, ki so le malo znižale obremenitev zraka. Sledila sta dva dneva z občasno povečano oblačnostjo, nato pa oblačna 22. in 23. junij s padavinami, prvi dan tudi z večjim zmanjšanjem obremenitev zraka s cvetnim prahom. V Mariboru je bilo sončno od začetka mesca pa vse do 14. junija. Sledil je napol oblačen 15. junij, naslednji dan pa je bil večinoma sončen. 17. in 18. junija je bilo večinoma oblačno z občasnimi manjšimi padavinami, sončno vreme pa je prevladovalo 19. in 20. junija. Naslednji dan je že bilo nekaj več oblakov, oblačno vreme s pogostimi padavinami pa je bilo 22. in 23. junija, ko se je obremenitev močno zmanjšala. 240 Trave 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 160 120 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, junij 2019 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2019 V Pomurju je bilo večinoma sončno od začetka meseca do 14. junija, sledil je napol oblačen dan, 16. junija je bilo oblakov malo, 17. in 18. pa je bilo spet več oblačnega kot sončnega vremena in manjše krajevne padavine. Od 19. do 21. je prevladovalo sončno vreme. 22. in 23. junija je bilo tudi v Pomurju oblačno s pogostimi padavinami. 23. je bila obremenitev nizka, ostalo vremensko dogajanje pa je le malo vplivalo na zmanjšanje količine cvetnega prahu v zraku. Od 24. do 30. junija je bilo povsod sončno in vroče, z izjemo kakšne kratkotrajne nevihte ni bilo padavin. Največ cvetnega prahu so ob koncu meseca prispevale koprivovke, trave, trpotec in pravi kostanj. 86 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 300 Pravi kostanj 250 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, junij 2019 Figure 3. Average daily concentration of Chestnut (Castanea sativa) pollen, June 2019 Cvetni prah je sproščal pravi kostanj, katerega sezona se je začela v začetku druge tretjine meseca, najvišje obremenitve zraka so bile v zadnji tretjini meseca. Največ cvetnega prahu je bilo v Ljubljani, na ostalih merilih postajah nekoliko manj. Preglednica 2. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru, junij 2019 Table 2. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor in %, June 2019 trpotec 5,0 7,5 5,7 5,9 cipres./tis. 2,6 0,3 0,5 0,3 Izola Lendava Ljubljana Maribor Izola Lendava Ljubljana Maribor lipa 0,1 1,3 0,9 1,1 kalina 2,6 0,8 1,2 0,9 koprivovke 11,4 35,7 11,7 16,8 bor 15,6 7,6 10,5 16,6 pravi kostanj 4,2 4,0 28,0 10,3 kislica 0,4 1,2 0,3 0,7 trave 19,3 32,8 30,0 36,4 bezeg 0,5 0,9 1,3 1,7 oljka 24,0 1,1 1,4 1,1 trta 6,4 1,3 2,3 1,8 160 Bor 120 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, junij 2019 Figure 4. Average daily concentration of Pine (Pinusa) pollen, June 2019 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Sezona cvetnega prahu bora se je začela že v marcu, v zraku smo ga opazovali še v juniju. V sredini meseca se je obremenitev znižala in sezona se je tedaj začela bližati koncu. Prevladoval je cvetni prah, ki so ga vetrovi prinašali iz visokogorja, kjer je cvetelo ruševje. V zgodnjem poletju cvetijo nekateri žužkocvetni grmi in drevesa. Ker so prilagojeni na opraševanje z žuželkami, v zraku beležimo le malo cvetnega prahu, kljub temu da so splošno razširjeni in pogosto sajeni v urbanem okolju. Lipe so cenjene kot medonosna drevesa z močnim prijetnim vonjem. Sadijo se tudi kultivarji tujerodne srebrne lipe, ki dobro rastejo tudi v onesnaženem okolju ob cestah. Cvetijo pa kasneje od domorodnih vrst, lipe in lipovca. Prav tako kot lipe so v urbanem okolju pogosto sajeni grmi kaline v neštetih živih mejah. Čeprav jih lastniki v večini primerov redno strižejo, mnoge med njimi zacvetijo. Kalina pripada družini oljkovk in cvetni prah vsebuje oljki sorodne alergene. Čeprav ga je v zraku na splošno malo, z njim pridemo zlahka v stik ob cvetočih grmih. Pogost grm je tudi bezeg, cvetni prah je bil v zraku v prvi polovici meseca. 100 Trta 80 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte, junij 2019 Figure 5. Average daily concentration of Grapevine (Vitis) pollen, June 2019 400 350 Oljka 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, junij 2019 Figure 6. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, June 2019 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Mesečni seštevek cvetnega prahu oljke v Izoli v majih in junijih od leta 2012 do leta 2019 Table 3. Monthly pollen counts of Olive Tree pollen in May and June in Izola mesečni seštevek maj junij 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 265 379 331 2013 564 25 954 1160 954 386 894 783 — 107 33 1724 V Primorju so v juniju bogato cvetele oljke, mesečni seštevek cvetnega prahu je bil visok, najvišji v obdobju od leta 2012, visok je bil tudi v primerjavo z nizko vrednostjo v maju 2019. Zrna oljke so zračni tokovi v obdobju med 6. in 8. junijem ter 13. junija zanesli do Ljubljane, Maribora in Lendave. 50 Trpotec 40 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, junij 2019 Figure 7. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2019 20 Kalina 16 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 12 8 4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kaline, junij 2019 Figure 8. Average daily concentration of Privet (Ligustrum) pollen, June 2019 89 Agencija Republike Slovenije za okolje 250 Koprivovke 200 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, junij 2019 Figure 9. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2019 Cvetni prah koprivovk je v zraku stalnica od junija od septembra. V Primorju rasteta krišina in kopriva, dva rodova iz družine koprivovk, pelod lahko v analizah določimo le do družine. Koprive so nizko alergene, medtem ko je krišina eden glavnih alergenov v Sredozemlju. Ves mesec je bil v zraku cvetni prah trpotca. V juniju cveti hkrati več vrst kar se pozna na nekoliko višji obremenitvi zraka. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu 2019 V avgustu se sezona senenega nahoda nadaljuje z obdobjem poletno jesenskih alergij. Pričakujemo cvetni prah pelina in ambrozije, dveh vetrocvetnih košarnic. Pelin bo nadaljeval sezono, ki se je začela že v juliju. V celinskem delu Slovenije bo začetek sezone ambrozije v prvi tretjini avgusta, v predelih kjer je rastlina pogosta in pokriva velike površine oziroma v obmejnih področjih s sosednjimi državami na vzhodu in jugu Slovenije, se bo glavna sezona začela že v prvem tednu avgusta. Trave bodo zaključile sezono konec avgusta, razen v Primorju, kjer se sezona lahko nadaljuje v september. V zraku bodo velike količine cvetnega prahu koprivovk (koprive, v Primorju tudi krišine). Obremenitve s cvetnim prahom trpotca bodo nizke, le izjemoma nekoliko višje v primeru, da bi bilo v avgustu več dežja in bi po košnji rastline ponovno zacvetele. Pojavljal se bo tudi cvetni prah metlikovk in amarantovk ter konopljevk (divji hmelj, konoplja), obremenitve zraka bodo nizke do srednje visoke. Avgusta so obremenitve zraka s cvetnim prahom odvisne predvsem od pogostosti padavin in visoke temperature ter suše. V deževnih avgustih je obremenitev zraka s cvetnim prahom ambrozije in pelina nižja, zveča pa se na primer obremenitev s trpotcem. SUMMARY The pollen measurement has been performed on the Coast (Izola), in the central part of the country (Ljubljana), in northeastern Slovenia (Lendava, and Maribor). An outlook for August is included in the article. 90 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Spravilo prve košnje so večkrat ovirale nevihte, Lavrica, 21. junij 2019