ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 41
IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI 
RAZVOJ IN PRIHODNOST EVROPE – 
KAJ MENIJO OSMOŠOLCI V SLOVENIJI 
(IEA ICCS 2016)
Jure Novak, Pedagoški inštitut 
Education for Sustainable Development and the Future of Europe – 
Opinions of Eight Graders in Slovenia (IEA ICCS 2016)
IZVLEČEK
Koncept in defi nicije trajnostnega razvoja so se čez čas spreminjale, vseskozi pa ostaja pomembna tema. Ena po-
membnejših prelomnic za trajnostni razvoj je »Pobuda za trajnostni razvoj 2030« (2030 Agenda for Sustainable Deve-
lopment), s katero so ZN leta 2015 določili 17 ciljev za trajnostni razvoj (Sustainable development goals, 2016). V okviru 
te pobude se je razvil tudi koncept izobraževanja za trajnostni razvoj, ki je usmerjen v to, da mora biti trajnostni razvoj 
integriran v izobraževanje in tudi obratno. Članek na podlagi Evropskega modula mednarodne raziskave ICCS 2016, 
oriše pogled osmošolcev glede prihodnosti Evrope. Namen raziskave je bil predstaviti rezultate vprašanja »Kako bo 
verjetno videti Evropa čez 10 let?«, ter to vprašanje navezati na koncept izobraževanja za trajnostni razvoj. Rezultati 
so pokazali, da imajo osmošolci v Sloveniji bolj negativen pogled na prihodnost Evrope, v primerjavi z mednarodnim 
oziroma evropskim povprečjem. Večji delež osmošolcev v Sloveniji je bilo mnenja, da se čez deset let razmere v drža-
vi ne bodo izboljšale in izražajo skrb glede razmer z onesnaženostjo vode in zraka, terorističnimi grožnjami, mirom, 
revščino in nezaposlenostjo ter vplivom neevropskih sil na Evropo. Največjo skrb so nakazali glede brezposelnosti in 
revščine v Evropi. Več upanja in pozitivno usmerjen pogled pa so učenci imeli na sodelovanje evropskih držav in o 
krepitvi demokratične ureditve po Evropi. Največ optimizma glede prihodnosti Evrope je moč opaziti med učenci 
iz Danske, Finske, Italije, Nizozemske, Malte in Švedske. Potrebno se je zavedati vpliva aktivnega državljanstva in 
participacije v družbi. Vzgoja in izobraževanje mora za pozitiven trajnostni razvoj osmisliti mlade in jih spodbuditi za 
spremembe v  življenjskem slogu, ki bodo vplivale na dober trajnostni razvoj države. 
Ključne besede: trajnostni razvoj, državljanska vzgoja, prihodnost Evrope, ICCS
ABSTRACT
The concept and defi nitions of sustainable development have changed over time, but it has never stopped being an 
important topic. One of the major turning points in sustainable development is the “2030 Agenda for Sustainable 
Development” with which the UN laid down 17 Sustainable Development Goals in 2015 (Sustainable Development 
Goals, 2016). The concept of education for sustainable development has been developed within this agenda, and 
aims at integrating sustainable development into education and vice versa. Based on the European module of the 
International Civic and Citizenship Education Study (ICCS) 2016, the article outlines the opinions of eight graders 
about the future of Europe. The purpose of the study was to present the answers to the question “What will Europe 
probably look like in 10 years’ time?” and to link this question to the concept of education for sustainable develop-
ment. The results have shown that eight graders in Slovenia view the future of Europe more negatively compared 
to the international or European average. A higher proportion of eight graders in Slovenia were of the opinion that 
in ten years’ time the situation in the country will not be any better, and expressed concern over water and air pol-
lution, terrorist threats, peace, poverty and unemployment, and over the infl uence of non-European powers on Eu-
rope. Their biggest concern was unemployment and poverty in Europe. The pupils were more hopeful and positive 
regarding the cooperation between European countries and the strengthening of democratic regimes throughout 
Europe. The pupils who were most optimistic about the future of Europe came from Denmark, Finland, Italy, the 
Netherlands, Malta and Sweden. We should be aware of the impact of active citizenship and participation in society. 
For positive sustainable development, upbringing and education must give meaning to young people and encour-
age them to make lifestyle changes, which would result in good sustainable development practices in the country. 
Keywords: sustainable development, civic education, future of Europe, ICCS

ANALIZE & PRIKAZI
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Jure Novak   | Izobraževanje za trajnostni razvoj in prihodnost Evrope – 
kaj menijo osmošolci v Sloveniji (IEA ICCS 2016)  |  str. 41 - 46  |  
42
UVOD
»Stati inu obstati«, znan zapis slovenskega reformatorja 
Primoža Trubarja, ki ga lahko, vzetega iz izvirnega 
konteksta, povežemo s samim konceptom trajnostnega 
razvoja, ki nam nalaga, da moramo s svetom ravnati tako, 
da bo stal in obstal tudi za naše zanamce. Pri trajnostnem 
razvoju morda najve čkrat pomislimo na ekološko raven, 
varovanje in ohranjanje okolja, vendar je trajnostni razvoj 
veliko širši pojem, ki zajema tudi vse, kar je družbeno, npr. 
gospodarstvo, politiko, tudi izobraževanje. 
Trajnostni razvoj je novejši koncept, ki ga je leta 1987 
definirala Brundtlandina komisija in ki naj bi v najosnov-
nejši opredelitvi pomenil razvoj, ki zadoš ča potrebam 
sedanjosti, ne da bi ogrožal zmožnosti doseganja potreb 
prihodnjih generacij (United Nations, 1987). Koncept 
in definicije so se od takrat razvijali, trajnostni razvoj je 
postal glavna tema npr. konference Združenih Narodov 
(ZN) o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru (The 
Rio declaration on environment and development, 1992, 
b. d.), na podlagi katere je nastal tudi dokument »Earth 
charter«, ki je med drugim opredelil pomembnost trajno-
stnega na čina življenja (History of the Earth Charter, b. d.), 
ter »Agenda 21«, ki je na splošno na črt, kako naj organi ZN, 
vlade in lokalne interesne skupine, globalno, nacionalno in 
lokalno, delujejo na obmo čjih, kjer človek puš ča svoj odtis 
(Agenda 21, b. d.). Ena pomembnejših prelomnic za traj-
nostni razvoj je »Pobuda za trajnostni razvoj 2030« (2030 
Agenda for Sustainable Development), s katero so ZN leta 
2015 določili 17 ciljev za trajnostni razvoj (Sustainable 
development goals, 2016).
Skladno s tem se je razvijal tudi koncept izobraževanja 
za trajnostni razvoj, katerega cilj je izobraževanje, ki 
»spodbuja spremembe v znanju, sposobnostih, vredno-
tah in stališ čih, da bi zagotovili trajnostno in pravi čno 
družbo za vse« (Leicht, Heiss in Byun, 2018: 7). Na 
splošno gre za krog, ki predvideva, da mora biti trajnostni 
razvoj integriran v izobraževanje, prav tako pa mora biti 
izobraževanje integrirano v trajnostni razvoj (prav tam). 
Združeni narodi so v ta namen, znotraj 4. cilja za trajnostni 
razvoj, ki predvideva kakovostno izobraževanje, objavili še 
deset ključnih nalog, ki so potrebne za slednje in enajstih 
kazalnikov, ki kažejo na doseganje teh nalog. Specifičen za 
izobraževanje za trajnostni razvoj je cilj št. 4:
»Do leta 2030 zagotoviti, da vsi u če či se subjekti, s pomočjo 
izobraževanja za trajnostni razvoj pridobijo znanje in 
sposobnosti, ki so potrebne za prispevanje k trajnostnemu 
razvoju in znotraj tega, med drugim trajnostnemu na činu 
življenja, človeškim pravicam, spolni enakosti, prispevanju 
h kulturi miru in nenasilja, globalnemu državljanstvu in 
k spoštovanju multikulturnosti in kulturnemu prispevku 
trajnostnega razvoja.« (Sustainable development goal 4, b. d.)
Kazalnik, ki naj bi pri čal o doseganju tega cilja, je »obseg, 
do katerega je izobraževanje za globalno državljanstvo in 
izobraževanje za trajnostni razvoj, vklju čno z enakostjo 
spolov in človeškimi pravicami, vklju čeno na vseh ravneh – 
a) nacionalne izobraževalne politike, 
b) učnega načrta, 
c) usposobljenosti učiteljev in 
d) ocenjevanja učencev« (prav tam).
Skladno z globalnimi priporo čili se je tudi Slovenija 
osredotočila na doseganje teh ciljev. Kot je zapisano v 
Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj 
od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja 
(2007), je trajnostni razvoj temelj strategije razvoja Slove-
nije. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) je 
»obsežen, celovit, skladen pedagoški proces, ki vklju čuje 
odnos med človekom in naravo ter odnose med ljudmi« in 
»vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, 
gospodarskim, družbenim in politi čnim sistemom ter so-
odvisnosti ljudi, ki živijo v različnih delih sveta«, ter »skuša 
dejavno in tvorno reševati sedanja in prihodnja okoljska in 
družbena vprašanja človeštva« (prav tam: 2). 
VITR v Sloveniji se prednostno osredoto ča na razne tema-
tike: »spoštovanje občečloveških vrednot, dejavno drža-
vljanstvo in participacijo, medkulturni dialog in jezikovno 
raznovrstnost, ohranjanje narave in varovanje okolja (eko-
loško ozaveščenost in odgovornost), kakovostno izobra-
ževanje – spodbudno delovno in u čno okolje, kakovostne 
medosebne odnose, razvoj socialnih kompetenc (nenasilje, 
strpnost, sodelovanje, spoštovanje itd.), zdrav življenjski 
slog (duševno in telesno zdravje), krepitev zdrave samo-
zavesti in samopodobe, kakovostno preživljanje prostega 
časa, razvijanje podjetnosti kot prispevka k razvoju druž-
be in okolja in spoznavanje razli čnih podro čij kulture in 
spodbujanje ustvarjalnosti in dejavnosti« (prav tam: 2).
Da bi se problema lahko lotili u činkovito ter opredelili 
področja in tematike, ki morajo biti prednostno obravna-
vani, ter ne nazadnje tudi uvajali razne pristope za dose-
ganje ciljev izobraževanja za trajnostni razvoj, moramo 
poznati tudi odnos in stališ ča do trenutnega stanja. Ver-
jamem namre č, da je lahko vsak trud za doseganje zgoraj 
napisanega zaman, če učenci na svet ne gledajo z optimiz-
mom. Odrasli smo namre č zgled, ki ga u čenci opazujejo, 
in če ne vidijo pozitivnih sprememb, če ne vidijo našega 
truda, je zaman pričakovati, da bodo korenito spreminjali 
vedenjske vzorce ter življenjske stile, ki jih prevzemajo od 
odraslih. V ta namen želim predstaviti nekaj rezultatov iz 
Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževa-
nja (ICCS 2016), ki med drugimi vsebuje tudi vprašanje o 
tem, kaj učenci 8. razreda menijo in pričakujejo od Evrope 
v prihodnjih desetih letih. S tem vprašanjem se kaže neka 
širša slika o tem, kako u čenci gledajo na trenutno stanje 
v Evropi in na podlagi tega stanja ocenjujejo, kaj se bo 
dogajalo v prihodnosti. 
O EVROPSKEM MODULU RAZISKAVE 
ICCS 2016
International Civic and Citizenship Education Study ali v 
slovenskem prevodu Mednarodna raziskava državljanske 
vzgoje in izobraževanja je raziskava, ki jo pod okriljem 
Mednarodne zveze za eval vacijo izobraževalnih dosežkov 
(IEA) za Slovenijo izvaja Pedagoški inštitut. Raziskava v 
osnovi, na podlagi kognitivnih testov, preverja državljan-
sko vednost, ki jo meri na razli čnih zahtevnostnih ravneh, 
prav tako pa se s pomo čjo raznih vprašalnikov (vprašalnik 
za učenke in u čence, vprašalnik za u čitelje, vprašalnik za 
šolo in Evropski vprašalnik za u čenke in u čence) merijo 
tudi razni kontekstualni dejavniki in stališ ča učencev do 
različnih pomembnih vprašanj v družbenem in politi čnem 
življenju. Glavni cilj ICCS 2016 je bil raziskati na čine, na 
katere sodelujoče države (oziroma sodelujo či izobraže-
valni sistemi) pripravljajo mlade na prevzemanje vloge 
državljanov (Klemen čič, Mirazchiyski in Novak, 2019: 22).

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 43
Raziskava je prvi č potekala leta 1971(vendar ne kot samos-
tojno področje merjenja), potem pa po dolgem zatišju spet 
leta 1999, pod imenom CivEd (IEA Civic Education Study). 
Pod imenom ICCS se je prvi č izvajala 2009, nato pa po-
novno leta 2016 (Klemenčič, Mirazchiyski in Novak, 2019: 
18). Slovenija je raziskavo prvi č izvedla leta 1999 (se pravi 
CivEd), od takrat pa je sodelovala tudi v preostalih dveh 
ciklih raziskave. Gre za cikli čno raziskavo, kar omogo ča 
primerjave oziroma preverjanje trendov med posameznimi 
izvedbami (prav tam: 13). 
V ICCS 2016 je sodelovalo 24 izobraževalnih sistemov, od 
tega 22 držav in dve subnacionalni entiteti (ena v Belgiji 
(flamski del), druga v Nem čiji (Severno Porenje - Vestfa-
lija). Skupno je v raziskavi sodelovalo približno 3800 šol 
(enako število ravnateljev), nekaj ve č kot 94.000 u čencev 
(v svojem 8. letu šolanja – 8. razred ali ustreznik temu), 
podatke pa so zbrali tudi od nekaj ve č kot 37.000 u čiteljev 
(Klemenčič, Mirazchiyski in Novak, 2019: 33). V Sloveniji je 
bila raziskava izvedena na 135 šolah, pri čemer je sodelo-
valo 2844 učencev in 2056 u čiteljev (prav tam: 35).
Poseben modul raziskave je t. i. regionalni modul oz. 
Evropski vprašalnik (Evropski regionalni modul), ki zara-
di velikega števila sodelujo čih držav iz Evrope omogo ča 
specifična regionalna vprašanja, ki se nanašajo na evropski 
prostor. Treba je poudariti, da ne gre le za države članice 
Evropske unije, temve č se evropski modul nanaša na ge-
ografske meje Evrope kot celine. Cilj vprašalnika je bil 
raziskati stališča učencev o naslednjih vprašanjih, po-
vezanih z Evropo: o njihovi evropski identiteti, o po-
ročanju u čencev o možnostih u čenja o Evropi v šoli, o 
svobodi evropskih državljanov do dela in prebivanja v 
Evropi, odnosih u čencev do priseljevanja, sodelovanja 
med evropskimi državami, o dojemanju diskriminacije 
v Evropi, prihodnosti Evrope, o pri čakovanjih u čencev 
glede njihove prihodnosti, o stališ čih do politi čnega in 
etičnega potrošništva, stališ čih do starosti, pri kateri bi 
morali mladi pridobiti razli čne pravice in obveznosti, 
ter o u čenčevem zaznavanju Evropske unije (Klemen-
čič, Mirazchiyski in Novak, 2018: 10). Že iz tega zapisa 
vidimo, da vprašanja pokrivajo razli čne vidike koncepta 
VITR (vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj). 
V Evropskem regionalnem modulu je poleg Slovenije so-
delovalo še 14 izobraževalnih sistemov, in sicer: Belgija 
(flamski del), Bolgarija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, 
Italija, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Norveška, Šved-
ska in Severno Porenje - Vestfalija (Nem čija) (Klemen čič, 
Mirazchiyski in Novak, 2018: 12 −13). Vzorec je ostal enak 
kot v glavnem delu raziskave, torej 2844 u čencev, saj so 
vsi, ki so sodelovali v glavnem oziroma mednarodnem delu 
raziskave, reševali tudi evropski vprašalnik (prav tam).
REZULTATI
Evropski vprašalnik za u čenke in u čence ICCS 2016 je 
vseboval vprašanje »Kako bo verjetno videti Evropa čez 10 
let?«. Vprašanje je vklju čevalo 8 scenarijev, pri čemer so bili 
4 kvalificirani kot pozitivni, 4 pa kot negativni. Pozitivni 
scenariji so bili: 
a) »Sodelovanje med evropskimi državami bo mo čnejše«, 
b) »Po vsej Evropi bo ve č miru«, 
c) »V Evropi bo manjša onesnaženost zraka in vode« in 
d) »Demokracija se bo okrepila po vsej Evropi«.
Preostali 4, negativni scenariji so bili: 
a) »Terorizem bo ve čja grožnja po vsej Evropi«, 
b) »Na Evropo bodo bolj vplivale neevropske sile, kot so 
Kitajska, Indija in Združene države Amerike«, 
c) »Gospodarstvo bo šibkejše v vseh evropskih državah« in 
d) »V Evropi se bosta pove čali revščina in nezaposlenost«. 
Učenci so na postavke odgovarjali na štiristopenjski lestvi-
ci, sestavljeni iz »zelo verjetno«, »verjetno«, »ni verjetno« 
in »sploh ni verjetno«. V preglednici so predstavljeni 
rezultati, pri čemer so vrednosti zapisane v odstotkih od-
govorov, v oklepajih pa je zapisana standardna napaka. Za 
lažji pregled sem prvotno preglednico razdelil na dva dela, 
kjer so pozitivni scenariji zbrani v eni, negativni pa v drugi 
preglednici.
 PREGLEDNICA 1: Pozitivni scenariji o prihodnosti Evrope pri 
osmošolcih v Sloveniji
Vprašanje za učence: Kako 
bo verjetno videti Evropa 
čez 10 let? (odgovori so 
zapisani v odstotkih)
Zelo 
verjetno
Verjetno 
Ni verjetno
Sploh ni 
verjetno
Sodelovanje med evropskimi 
državami bo močnejše.
25,54 
(1,03)
53,83 
(1,04)
18,01 
(0,84)
2,62 
(0,36)
Po vsej Evropi bo več miru. 14,29 
(0,76)
34,58 
(1,11)
42,36 
(1,05)
8,76 
(0,59)
V Evropi bo manjša 
onesnaženost zraka in vode.
10,1 
(0,59)
29,6 
(1,08)
46,09 
(1,07)
14,2 
(0,68)
Demokracija se bo 
okrepila po vsej Evropi.
16,87 
(0,76)
56,64 
(1,07)
23,14 
(1,03)
3,34 
(0,36)
Opomba: standardne napake so navedene v oklepajih. 
(Vir: Klemen čič, Mirazchiyski in Novak, 2018: 38.)
Iz Preglednice 1 lahko razberemo, kako vidijo osmošolci v 
Sloveniji razli čne pozitivne scenarije o prihodnosti Evrope, 
natančneje, kako bo, po njihovem mnenju, videti Evropa 
čez 10 let. Prikazujemo rezultate glede na 4 kategorije mo-
žnih odgovorov. Iz rezultatov vidimo, da je največ u čencev 
prepričanih, da bo v Evropi sodelovanje med evropskimi 
državami čez deset let mo čnejše, nekaj ve č kot polovica jih 
je odgovorila, da je to verjetno, okoli četrtini u čencev pa se 
ta scenarij zdi kot zelo verjeten. Pretežni del osmošolcev 
se strinja s trditvijo, da se bo demokracija po vsej Evropi 
okrepila (ve č kot polovica u čencev meni, da je to verjetno, 
okoli 17 % pa jih meni, da je to zelo verjetno). Odgovora na 
trditvi »Po vsej Evropi bo ve č miru« in »V Evropi bo manjša 
onesnaženost zraka in vode« sta bolj porazdeljena med ka-
tegorijami strinjanja oziroma nestrinjanja. V obeh prime-
rih nekoliko več u čencev meni, da to ni verjetno ali sploh 
ni verjetno, kakor da je to verjetno ali zelo verjetno. Zelo 
jasno to kažejo rezultati o tem, ali bo v Evropi čez deset let 
manjša onesnaženost zraka in vode. Iz rezultatov namre č 
razberemo, da se okoli 14 % osmošolcem v Sloveniji to 
sploh ne zdi verjetno (da bo v Evropi manjša onesnaženost 
zraka in vode čez deset let), okoli 46 % se to ne zdi verje-
tno, tistih, ki pa so prepri čani, da je zelo verjetno, da bo v 
Evropi čez deset let manjša onesnaženost zraka in vode, je 
pa le okoli 10 %.  

ANALIZE & PRIKAZI
44
 PREGLEDNICA 2: Negativni scenariji o prihodnosti Evrope med 
osmošolci v Sloveniji
Vprašanje za učence: Kako 
bo verjetno videti Evropa 
čez 10 let? (odgovori so 
zapisani v odstotkih)
Zelo 
verjetno
Verjetno 
Ni verjetno
Sploh ni 
verjetno
Terorizem bo večja 
grožnja po vsej Evropi.
32,05 
(1,05)
42,74 
(1,13)
21,87 
(1,01)
3,34 
(0,41)
Na Evropo bodo bolj 
vplivale neevropske sile, 
kot so Kitajska, Indija in 
Združene države Amerike.
23,66 
(0,78)
48,9 
(1,02)
23,77 
(0,83)
3,66 
(0,39)
Gospodarstvo bo šibkejše v 
vseh evropskih državah.
10,36 
(0,6)
39,95 
(1,09)
44,11 
(1,03)
5,58 
(0,54)
V Evropi se bosta povečali 
revščina in nezaposlenost.
19,04 
(0,85)
47,6 
(0,97)
29,14 
(0,93)
4,23 
(0,43)
Opomba: Standardne napake so navedene v oklepajih.
(Vir: Klemenčič, Mirazchiyski in Novak, 2018: 38.)
Iz Preglednice 2 vidimo, kaj osmošolci v Sloveniji menijo o 
tem, kako verjetni so za Evropo v naslednjih desetih letih 
razni negativni scenariji. Okoli tri četrtine osmošolcev 
meni, da bo terorizem ve čja grožnja po vsej Evropi, in sicer 
jih okoli 32 % meni, da je to zelo verjetno, približno 43 % 
pa, da je to verjetno. Tudi pri postavki, da bodo na Evropo 
v prihodnosti bolj vplivale neevropske sile, kot so Kitajska, 
Indija in Združene države Amerike, so u čenci v veliki ve čini 
prepričani, da se bo to zelo verjetno ali verjetno zgodilo. 
Pri postavki, da bo gospodarstvo šibkejše v vseh evropskih 
državah, se mnenja u čencev delijo približno na pol. Okoli 
polovica jih meni, da je ta scenarij verjeten ali zelo verje-
ten, drugi pa menijo, da to ni verjetno oziroma sploh ni 
verjetno. Zadnji scenarij predvideva, da se bosta v Evropi 
pove čali revščina in brezposelnost. Znova opazimo ve čjo 
naklonjenost pritrdilnim odgovorom, to je, da bo do tega 
verjetno ali zelo verjetno prišlo. Skupno je približno dve 
tretjini osmošolcev v Sloveniji odgovorilo, da bo do tega 
prišlo, le okoli tretjina u čencev je menila, da ta scenarij ni 
verjeten oziroma sploh ni verjeten.  
(Vir: Losito idr., 2018: 39; prirejeno v Klemen čič, Mirazchiyski, Novak, 2018: 35.)
 SLIKA 1: Primerjava mednarodnih rezultatov v ICCS 2016 glede pozitivnih scenarijev o prihodnosti Evrope
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Jure Novak   | Izobraževanje za trajnostni razvoj in prihodnost Evrope – 
kaj menijo osmošolci v Sloveniji (IEA ICCS 2016)  |  str. 41 - 46  |  

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 45
Zgoraj predstavljeni rezultati nam predstavljajo nekaj 
podro čij, za katere ve č osmošolcev v Sloveniji meni, da se 
v prihodnosti ( čez deset let) razmere ne bodo izboljšale, 
kakor je tistih u čencev, ki menijo, da se bodo izboljšale. Tr-
ditve, ki pri tem posebej izstopajo, so povezane z onesna-
ženostjo vode in zraka, teroristi čnimi grožnjami, mirom, 
revš čino in nezaposlenostjo ter vplivom neevropskih sil 
na Evropo. Dve postavki, kjer so osmošolci v Sloveniji bolj 
optimisti čni, pa sta tisti o mo čnejšem sodelovanju evrop-
skih držav in o krepitvi demokrati čne ureditve po Evropi. 
Pri teh dveh trditvah se namre č ve čina učencev strinja, da 
je slednje verjetno oziroma zelo verjetno.  
Sami podatki so dovolj zgovorni, a vendar je, da bi dobili 
boljši vpogled, rezultate smiselno primerjati s podatki sovr-
stnikov iz preostalih sodelujo čih evropskih izobraževalnih 
sistemov. V ta namen sta spodaj predstavljeni še sliki med-
narodnih rezultatov za iste trditve. Sliki prikazujeta le zdru-
žene kategorije dveh odgovorov: verjetno ali zelo verjetno.
Na Sliki 1 lahko vidimo mednarodne odgovore u čencev gle-
de pozitivnih scenarijev o prihodnosti  Evrope ( čez deset 
let). Glede na Evropsko povpre čje ICCS 2016 lahko opazi-
mo, da se Slovenija pri vseh postavkah uvrš ča pod evropsko 
povprečje, kar pomeni, da je za osmošolce v Sloveniji to 
manj verjetno, oziroma natan čneje, manjši delež učencev 
v Sloveniji verjame, da se bodo uresni čili pozitivni scenariji 
o prihodnosti Evrope (ki so zajeti v zgornje postavke, prav 
tako pa je iz le-teh izra čunana lestvica pri čakovanj u čencev 
glede prihodnosti Evrope – v smislu pozitivnih scenarijev). 
Med posameznimi postavkami u čenci v Sloveniji najbolj 
izstopajo pri trditvi o miru v Evropi, in sicer manj naših 
učencev verjame, da bo čez deset let v Evropi ve č miru. 
Pri stališ čih o pozitivnih scenarijih o prihodnosti Evrope 
(Vir: Losito idr., 2018: 40; prirejeno v Klemen čič, Mirazchiyski in Novak, 2018: 37.)
 SLIKA 2: Primerjava mednarodnih rezultatov v ICCS 2016 glede negativnih scenarijev o prihodnosti Evrope

ANALIZE & PRIKAZI
46
(čez 10 let) se u čenci iz Litve in Norveške ne razlikujejo 
od evropskega povpre čja. Pod povpre čjem pa so, podobno 
kot naši u čenci, u čenci iz Belgije (flamski del), Bolgarije, 
Hrvaške, Estonije in Latvije. Skupno gledano, je najve č 
optimizma glede prihodnosti Evrope opaziti med u čenci 
iz Danske, Finske, Italije, Nizozemske, Malte in Švedske, 
kjer jih več meni, da se bodo ponujeni pozitivni scenariji v 
Evropi čez deset let zgodili. 
Na Sliki 2 lahko vidimo mednarodne odgovore za negativ-
ne scenarije glede prihodnosti Evrope čez deset let. Tudi 
tukaj osmošolci v Sloveniji pri vseh postavkah odstopajo 
od evropskega povpre čja ICCS 2016, tokrat s pritrdilnimi 
odgovori, kar pomeni, da je ve č u čencev menilo, da se bodo 
ponujeni negativni scenariji verjetno ali zelo verjetno zgo-
dili, kakor je to značilno za evropsko povpre čje učencev iz 
sodelujočih izobraževalnih sistemov. Najbolj pa odstopajo 
pri postavki, da se bosta pove čali brezposelnost in revš čina 
v Evropi. Skratka, ve č osmošolcev v Sloveniji je menilo, 
da se bodo ponujeni scenariji v Evropi čez deset let ver-
jetno ali zelo verjetno dogodili, kakor je bilo to zna čilno 
za evropsko povpre čje. Poleg Slovenije izstopajo pri teh 
trditvah (kakor je razvidno tudi iz izra čunane lestvice) še 
učenci iz Bolgarije, Hrvaške, Danske, Finske, Latvije, Litve, 
Nizozemske in Švedske. 
Iz slik je razvidno, da osmošolci v Sloveniji prav pri 
posameznih postavkah, pa tudi pri izra čunani lestvici 
negativno odstopajo od evropskega povprečja, ko smo 
preverjali njihova stališ ča o prihodnosti Evrope (v nas-
lednjih desetih letih), in sicer pri pozitivnih scenarijih 
jih manj verjame, da se bodo zgodili, pri negativnih 
scenarijih pa jih več verjame, da se bodo zgodili, če te 
odgovore primerjamo z evropskim povpre čjem učen-
cev iz sodelujo čih izobraževalnih sistemov.  
SKLEP
Namen članka je bil predstaviti rezultate za vprašanje 
»Kako bo verjetno videti Evropa čez 10 let?« ter to vpraša-
nje navezati na koncept izobraževanja za trajnostni razvoj. 
Z opazovanjem podatkov, ki so bili pridobljeni iz evrop-
skega vprašalnika za u čence, IEA Mednarodne raziskave o 
državljanski vzgoji in izobraževanju 2016, smo lahko (na 
podlagi osmih postavk) iz rezultatov razbrali, da osmošolci 
v Sloveniji na prihodnost Evrope gledajo bolj nezaupljivo in 
dokaj pesimistično – manjši delež osmošolcev, v primerjavi 
z mednarodnim (oziroma evropskim povpre čjem) meni, da 
se bodo v Evropi uresni čili pozitivni scenariji, ki jih je z 
raznimi postavkami preverjala raziskava, in ve č jih meni, 
da se bodo uresni čili negativni scenariji, kot je to zna čilno 
za povpre čje mnenj njihovih vrstnikov iz v raziskavi sode-
lujočih evropskih držav. 
Menim, da so za trajnostni na čin življenja potrebne ra-
cionalne spremembe v življenjskem slogu, za to pa so 
potrebna trdna prepri čanja o pozitivnosti teh sprememb. 
Vprašanje o tem, kako bo Evropa videti čez deset let, mo-
rebiti odraža današnje stanje in ozra čje v družbi, kar otroci 
prenesejo na prihodnost. Ker otroci danes, ko razmišljajo 
o prihodnosti, ne vidijo pozitivne prihodnosti, se je treba 
vprašati, ali lahko od njih pri čakujemo, da bodo živeli dru-
gače, kot živimo mi. Ali bodo spreminjali navade in na čine 
življenja, ki jih prevzemajo od nas? Tudi sami že lep čas 
vsaj delno poznamo vplive svojega bivanja na planet ( če se 
omejim na to, kar danes za jutri vendarle lahko storimo), 
pa še zdale č ne storimo dovolj, da bi prepre čili škodljive 
učinke našega po četja. Mogo če to zaznavajo tudi u čenci, 
sicer morebiti ne bi bili tako pesimisti čni v svojih stališ čih 
o prihodnosti Evrope. 
Vprašanje, ki je tukaj na mestu, je, na kaj se morata osre-
dotočiti vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj? Pred-
vsem menim, da je treba u čencem razložiti, da bodo oni 
tisti, ki bodo v prihodnosti vodili svet, sprejemali zakone in 
povzročali spremembe, in da lahko torej sedanjost, v katero 
danes ne verjamejo, jutri spreminjajo prav oni. Oni so tisti, 
ki lahko prepre čijo ve čanje brezposelnosti in revščine ali 
povežejo Evropo in okrepijo demokracijo. Pomembno je, 
da verjamejo, da lahko v prihodnosti zasedejo pomembna 
mesta v družbi, in da to ni privilegij neke majhne skupi-
ne ljudi, ki jim je bila ta pravica dana ob rojstvu. Treba je 
poudarjati vpliv aktivnega državljanstva, participacije v 
družbi, prav tako morajo v detajle poznati povezave med 
našim potrošniškim načinom bivanja in vplivi, ki jih ima 
denimo nakup plastenke vode na okolje, v katerem bivamo. 
VIRI IN LITERATURA
Agenda 21 (b. d.). Pridobljeno s https://sustainable-
development.un.org/outcomedocuments/ agen-
da21 (dostopno 25. 4. 2019).
History of the Earth Charter (b. d). Pridobljeno s 
http://earthcharter.org/discover/history-of-the-e-
arth-charter/ (dostopno 25. 4. 2019).
Klemenčič, E., Mirazchiyski, P., J. Novak (2018). Kako 
mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi 
in Evropski uniji: Nacionalno poročilo Evropskega 
regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Peda-
goški inštitut.
Klemenčič, E., Mirazchiyski, P., J. Novak (2019). Dr-
žavljanska vzgoja v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoški 
inštitut. Pridobljeno s https://www.pei.si/ISBN/
drzavljanska-vzgoja-v-sloveniji-nacionalno-poroci-
lo-mednarodne-raziskave-drzavljanske-vzgoje-in-
-izobrazevanja-iea-iccs-2016/ (26. 4. 2019).
Leicht, A., Heiss, J., Won, J. B. (2018). Issues and 
trends in education for sustainable development. 
Pariz: Unesco.
Losito, B., Agrusti, G, Damiani, V., Schulz, W. (2018). 
Young People's Perceptions of Europe in a Time 
of Change: IEA International Civic and Citizenship 
Education Study 2016 European Report. Amster-
dam: IEA.
Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni ra-
zvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega iz-
obraževanja (2007). Pridobljeno s http://www.mizs.
gov.si/si/delovna_ podrocja/urad_za_razvoj_in_ka-
kovost_izobrazevanja/sektor_za_razvoj_izobrazeva-
nja/razvojna_podrocja/trajnostni_razvoj/ (dostopno 
25. 4. 2019).
Sustainable development goal 4 (b. d). Pridoblje-
no s https://sustainabledevelopment.un.org/ sdg4 
(dostopno 25. 4. 2019).
Sustainable development goals (2016). Pridobljeno 
s https://sustainabledevelopment.un.org/ (dosto-
pno 25. 4. 2019).
The Rio declaration on environment and develo-
pment (1992). Pridobljeno s http://www.unesco.org/
education/pdf/RIO_E.PDF (dostopno 25. 4. 2019).
United Nations (1987). Report of the World Com-
mission on Environment and Development: Our 
Common Future. Pridobljeno s https://www.are.
admin.ch/are/en/home/sustainable-development/
international-cooperation/2030agenda/un-_-mi-
lestones-in-sustainable-development/1987--brun-
dtland-report.html (dostopno 25. 4. 2019).
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Jure Novak   | Izobraževanje za trajnostni razvoj in prihodnost Evrope – 
kaj menijo osmošolci v Sloveniji (IEA ICCS 2016)  |  str. 41 - 46  |