Stran 12         ____ANGELCEK_____¦______LetoJO
Dale Drvin
Kakor na železnici.
Mdo izmed vas se je že vozil po goreniski želez-nici? Malo rtad Otočami je viak ntkara za-vozil, in okrog tebe je nastala trda, temna noč. Če si se pa peljal po bohinjski železnici, si pa videl žc na Jescnicah, da je gorela podnevi luč v železniških vozovih. Podnevi — pa Iuč! Ko so te pa potegnilj malo od Jesenic dalje proti Bohinju ali proti Koro-škemu, si pa takoj lahko uganil, zakaj gori luč. Kar naenkrat nisi namreč ntkamor več videl. Kakor bi se bil zaprl svet kroginkrog tcbe! Samo v železni-škero vozu jc bilo svetlo, zunaj pa tema. In gorje bi ti bilo, če bi bil pomolil glavo kaj predaleč v teminol Odletela bi ti bila. Taka je vožnja skozi predor ali tunel.
Štefinov Mihec je v hribih večkrat oddaleč opazoval vlak, kako gre pri cni strani hriba noter, na drugi strani pa pride ven. Kako se mu je zdelo to vendar lepo! Škoda, da tudi konji tako ne vozijol Ali bi bilo prijetno!
Prišla je pa zima leta 1909. 2e je minul sveti Matija. Pravijo, da sveti Matija lcd razbija, čc ža ni, ga pa naredi. Tistega leta )e pa po&lal svcti Matija na Gorenjsko silne množine snega. Ko je pa že s strehe prigrme! sneženi plaz, ga je bilo pred Štefinovo hišo za celo goro. Malo je manjkalo, da ni bil cel Triglav. Štefinova hiša stoji malo na gričku. Zato ie pa ta kraj prav pripraven za sankanje. Kar izpred hiše se podrsaš dol v ravnino. Posebno, če je enkrat gladek saninec, potem gre, kakor bi tc nesel vetcr.   Zeleznica ne gre tako urno.
LetoSO _            .^gggrfflC               Stran *3
2eleznica! Jej, pa res! Mihcu se je posvetilo v glavi. Sankališče bo njegova železntca. Pa tudi tunel ¦ mora bitv! Ali )c hodil potem okoli plazu m ogle-dovaj tisti kup snega. Tu mora biti tunel! Nič ne pomagaj Samo, kako bi ga naredil, to rau je Šlo še po glavi.
MihČev oče so pornagali tista leta delati bohinj-sko železnico. To je Mihec dobro vedel. Saj niso tcga povedali sarao enkrat. Zato se mu je zdelo najpametneje, če očeta povpraša, ka<ko se narcdi taka luknja-
Oče so pravili, da je bUo takrat veliko delavcev pri železnici. Eni so se lotili briba in ga ^ačeli kopati. Ko so pa prišli do skale, so jo pa morali razstreliti. Zavrtaii so luknjo, nabasali v n}o smodnik ali dinamil, ln skala je Šla aarazen, kakor bi cepil drva. Drugi delavci so pa voziii kamenje in drugo šaro iz tunela^ Tako je bila luknja v hrib čimdaljc vcčja, zunaj pa vedno veČ kamenja. Vse delo pa so vodili učeni go-spodje,  ki jim pravijo: inženirji.
Po tem razumljivem pojasnilu se je lotil tudi Mihcc tunela. Delo ni bilo posebno fežavno. Rabil je samo lopato za kopanje in nakladanje in sani za odvažajvje snega. Pa preveč neroden tudi ni bil in ni smcl biti, sicer bi bil s svojo nerodnostjo sproti podiral svofe Iastno defo. Počasi in previdno ;e jcraa/ sneg izpod plaza in ga nakladal na sani. Pa vztraj-nosti mu je bilo treba, zakaj tak tunel, Če je tudi le tri ali Štiri rnetre dolg, ni izkopan en dopoldan. Mihec bi se bil pa že rad vozil skozi tunel, ko ]e prvič od-peljal sneg izpod plazu. Ali kdor Čaka, dočaka, in kdor dela, tudi dodcla.
Mihec je dodelal luknjo skozi plaz. Zanj je bila dosti visoka in dosti Široka.   Glavna reč pa, da je
Stran 14__________ANGELČEK                  Leto 30
pod tunelom tudi dober saninec. Za. to je skrbe! Mihec celo popoldne. Skozi tunel in po hribu se je peljal s sanmi, nazaj pa jih je vlekel za kratko vrvico, ki jo je privezal spredaj za vrhnjo desko. Po klancu gor je bil on konj, in je rezgetal kakor očetov rjavec, po klancu dol je pa vozil in brlizgal kakor želcz-nica. To vse je Irajalo dobre tri tedne.
Toda toplo pomladansko solnce mu je prekmalu vzelo sncg in tunel in — zabave je bilo konec. Konec? — E-ja! Pomlad eno zabavo vzame, pa deset drugih ponudi. Mihec že ve, da je tako.