Šola in alkohol. Šola in alkohol je bila tema, ki jo je obdelal lOletni abstinent, nadučitelj Budolf Horvat, pri učiteljskem krožku v Zagorju na Notranjskem dne 12. maja 1910. Njegov namen je bil v prvi vrsti ta, tudi svoje tovariše vneti za protialkoholno gibanje med našo šolsko mlad i n o. V ta namen je navedel najprvo nekoliko zgodovinskih podatkov, potem pa s v o j o m e t o d o , ki jo uporablja že od začetka šolskega leta 1906/7. z yeč ali manj ugodnim uspehom. Zaniinalo je navzoče tovariše seveda zlastl zaduje. Združil je svoje misli o protialkoholnem delovanju v sledeče teze : 1. Odraslim ljudem in tudi šolski mladini naj o posebnih prilikah gorori g. župnik (katehet) o škodljivosti nezmernega uživanja opojnih pijač z ozirom na dušo. Učitelj pa naj priredi poseben roditeljski sestanek, pri katerem naj pojasni veliko škodo, ki jo prorzroča alkobol y telesnem in posebe gospodarskem oziru. Govorijo naj grozne številke. 2. Uditelj, ki je obenem občinski odbornik, naj poskrbi, da se uvede, kjer se še ni zgodilo, iiajrišja občinska oaklada na žganje in pivo. (To je dosegel govornik, in si s tem nakopal veliko sovraštvo gostilničarjev.) 3. Učiteljstvo bodi z d r ž n o ali vsaj zmerno pri uživanju opojaih pijač; pa saj nam tudi drugega ne kaže pri teh beraških plačah. 4. Vsak krajoi šolski svet nabavi za šolo Weichselbaumovo sliko s popisom, ki ga naj čimprej kateri izmed naših pre^ajalcev prevede na slovenščino, ako se bše ni zgodilo dozdaj. 5. Pri j e z i k o v n e m pouku ne čitajmo beril, ki hvalijo pitje, četudi le vino. 6. V računstvu dajajmo prav pogostokrat izračunavati, koliko zapravi pijanec, kolikšno škodo provzroča občinam zaradi zanemarjenja vzgoje sTojih otrok, kar je prav dobro izvedel tov. B e r n o t v knjigi: Stiasny BUčne alike" za ponavljalno šolo. Opozorimo otroke posebe, koliko denarja se zapravi s pijančevaojem t posameznih deželah. Tako čitamo v BZlati dobi" da se je zapravilo lansko leto nad 30 m i 1 i j o n o r kron, kateri denstr je šel po ve&ini iz dežele. Te številke naj poneso otroci tudi domov, da jih sporočijo staršem; učitelj pa učeace izprašuj pozneje, kakšen vtisk so napravile na domače. Zato imej 7. vsaka šola list — mesečnik nZ 1 a t a d o b a", ki se narofa za 3 K v Ljubljani. Pri tem listu mi je posebno ršeč dejstvo, da biča po zasluženju pijaučevanje vseh strank in tudi igre, katere se prirejajo po naših Jzobraževalnih" gledališčih. 8. Ker šolarji največ alkoholnih pijač spijejo o priliki cerkvenih shodov (ob žegnanju) in po nekaterih krajib tudi na svoj imendan, opozori učiteljstvo zlasti pred takimi dnevi na škodljivost alkoholovo ter jih i z k u š a j p r i dobiti zs» abstinenco. Seveda se mora to goditi jako previdno, mislim namreč glede o b 1 j u b e. Nikogar sene smesiliti v to, da se zaveže vzdržati se opojnih pijač. Kdor pa sara od sebe to obljubo stori, naj se ga vpiše vposebni zapisnik,ki se v njem pri reviziji vpisujejo zaznave glede te<ga, ali je držal obljube ali ne, kateri je bil vzrok, da je ni izpolnil i. dr. To se naj godi po vsakih večjib praznikih, po počitnicah in tudi vmes. (Uvedel sem tak zapisnik že leta 1906, le žal, da ga nisem mogel nataučno voditi, kt>r mije primanjkovalo časa in pa tudi zaraditega sem ga opustii, ker so bile sčasoma zaznambe preeDolične in torej zame brez pomena.) Zato sretujem, da bi se tak zapisnik sicer napravil rsaj za e n o leto, v katerega «e vpiše popolae zdržaike, dalje one, ki 86 zaobljubijo, da ne bodo pili žganja in obenetn tudi nekadilce. Opozarjam ob tej priliki, da se proti kajenju med šolsko mladino še mnogo premalo delujel Prelamljalce se naj izbriše iz zapisnika ali rsaj ne navaja več k obljubi! 9. Posebno ugodno priliko nudi učitelju za protialkoholno delovanje predmet p r i r o d o s 1 o v j e, Ne zabi nobeno leto obravnavati v višjih razredih in v ponavljalni šoli razprave »Alkohol", ki jo dobiš (V A. Maierjevi knjigi BUčne slike" iz prirodoslorja za III., IV. in V. razred. 10. Pri e g o d o v i n s k e m pouku omenimo najprej Aleksandra Velikega, ki je moral zaradi nezmeroega užiranja alkohola še kot mlad človek v hladni grob; dalje Eimljane, ki so se v poznejši dobi tako poraehkužili zaradi prevelikega pijančevanja, da so izgubili svoje cesarstvo. Nasprotno pa so si pridobili s t a r i Eimljani ravno zaradi svoje zmernosti skoraj ves takrat znani svet. Eot zmerna uživalca alkohola lahko imenujemo Karla Velikega in kralja švedskega, Earla XII. 11. V zemljepisju seznanimo otroke kot najznačilnešje z Indijanci, ki propadajo le zaradi alkokola. Pri Bavarski opozorimo, da se tam zvari ia izpije najreč p i v a , ki provzroča tolsto sfce, težko sapo in kap. Dalje opomaimo, da mora dežela le zaradi vedno večjega pijančevanja zidati blaznice, hiralnice ia ječe. — Kadar poučujemo o severnih mrzlih krajih, omenimo, da žganje n i neobhodno potrebno, da se ubranimo mraza, kar sta zadostno dokazala pogumni mornar W e y p r e e h t in njegov naslednik F r i t h j o f N a n s e n , ki sta prepotovala n a j m r z 1 e j š e k r a j e naše zemlje brez y s a kega alkohola. 12. Da zadobijo otroci prave pojme o naši zeralji, je jako koristno, da napravljamo z Djitni večkrat razae i z 1 e t e. Pri takih prilikah naj se nikakor n e d a j e mladini alkohola, tudi vina ne, in takrat naj se ga zdrži še učiteljstvo. 13. Pri obravnavi človeškega telesa uporabljaj tudi Weichselbaumovo sliko, na kateri otrokom lahko pojasniš strašne učinke nezmeruega pitja alkoholovega. 14. 0 priliki tolovadbe povejmo otrokom, da boritelji ia turisti ne uživajo nobeuega alkohola, kadar se trenirajo; ter da oni Tojaki, ki niso užili opojne pijače, bolj vztrajajo na pohodu nego drugi, ki so si ga malo Bpriyoščili". 15. Da bi bil uspeh protialkoholnega gibanja splošno popoleo, bi morala na pomoč priskočiti v prvi vrsti v 1 a d a , ki je vsaj toliko storila, da je uam učiteljem zaukazala delovati proti alkoholu. Tako imenovaui nGotenburškisistem" bi se pa pri nas jako težko izvedel. Le da je slika celotua, ga omenjam. V Gotenburgu na Švedskem se je pred več leti ustanovilo človekoljubno društro, ki je zbiralo denar in potem v mestu p o k u p i 1 o rse žganjarske koucesije, kijih je potem pod prar težkimi pogoji in r majhnem številu zopet oddajalo. Ta sistem so kmalu potem posnemala druga mesta r Škandinariji in na Finskem v Eusiji. Uspeh je bil čudovit; tako je n. pr. Švedija, ki se je poprej imenovala dežela žganjarjer, postala v kratkem dežela najtreznejšib Ijudi. Leta 1829. je prišlo povprečno 46 1 žgauja na Tsakega prebivalca, a leta 1888. le 6"9 1. Eončno še nekaj opazk k našemu, to je zagorskemu šolskemu protialkoholnemu delovanju. Ker se je na moj predlog začelo delo?ati z vsemi tu navedenirai sredstvi (takrat je klicala na boj proti alkobolu radikalna BPiščalka"), je to deloranje v začetku zbudilo splošno pozornost, kakor je že pa6 navadao pri vsakih novih uredbah. Tako je bilo torej tudi v naši šolski občini. Nekateri so naše prizadevanje hvalili, drugi ga zasmehovali ia se mu rogali, posamezoi zaslepljenci in med DJimi celo nekaj staršev pa so protestirali, češ, kaj naj damo sedaj otrokom piti, kadar delajo na polju, po travnikih in senožetih. Priredil sem zato roditeljski sestanek ia vsem odgovoril, kakor je bilo potrebno, a obenem jih prosil, da naj mladini prizanašajo vsaj z zastrupljevanjem z žganjem. Takoj pa omenjam, da je naše Ijudstvo splošno precej zmeruo glede alkohola in ni bilo zato nič posebuih težav odraditi otroke od vživanja opojnih pijač. Zlasti deklice so se — kakor so mi pripovedovali večkrat starši —• prav hrabro držale svoje obljube. Pri tem omenjam, da pristajam popolnoma besedam tor. Dragotina česnika, da je jako nevarno otroke preveč z obljubami nagovarjati, ker bi polagoma otroci, ako ne bi diiali teh obljub, 8ploh nobene ne smatrali za svete, kar bi ne bilo v njih moraluo korist. Posebuo pa raoram poudarjati, da je zlasti moja popolna zdržn ost mnogo pripomogla k precej dobremu uspehu. Ees je, da nisem postal zdržnik zaradi stvari same, ampak le zaradi prevelike nerroznosti, kar so tudi otroci vedeli, vendar 8em jim na lastnem zgledu pokazal, da se lahko in dobro živi tudi brez alkohola. Po predaranju se je več tovarišev in tovarišic zavezalo, da hočejo na enak nači-i poizkusiti delorati proti alkoholu in opazovanja pozneje priobčiti. * * Pri tem učiteljskem krožku se je že sklenilo splošen dnevni red za učiteljske krožke ki je sledeči: 1. Voli se predsednika in zapisnikarja. ki naj bosta pri vsakem d r u g i , da se na ta način r 8 a k privadi temu opraviiu. 8. Znanstveno predavanje. 3. Aktualna vprašanja iz učiteljskega in šolskega življVnja. 4. Daa in kraj prihodnjega krožka. 5. Prosta zabava. Za 8edaj se je sklenilo prirediti prihodnji krožek 7. julija t. 1. v Št. Petru ua Krasu ter naprositi to?. Justina, da nam predava o pivški flori. S tem je bil zaključen uaš prvi letošuji učit. krožek,