Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 18 - LETO 55 - CELJE, 4. 5. 2000 - CENA 300 SIT Motociklistični test in srečanje motoristov na straneh 37 in 25. Luknjica, hop v zrak in tiesk nazaj na sedež. Pravi konjiček v kasu. HiŠA SANJ IN NOČNiH ■| mm 0^ AcmanovahišavGrižah II n zaradi drugačnosti ne llff I mj Hk^ dopušča ravnodušnosti. ■ Wl ■% Stran 12. ^TRAH PRED MORILCEM Slovensica policija na nogah zaradi pobeglega kaznjenca. Stran 31. |{JUHA NAiUESTO O treh Starih gostilnah na Celjskem v družabni kroniki na strani 40. TELEFONA ZMERNi OPTiMiZEM z dobrimi rezultati Gorenja se Jože Stanič ne želi preveč hvaliti. Stran 6. 2 DOGODKI Celje hoče ohraniti svojega ofroica Državna revizijska komisija ugodila ponovni pritožbi Celjskega sejma - Bo razpis za Festival vzgoje in izobraževanja ponovljen še letos? Na razstaviščih Celjskega sejma bi moral biti med 29. marcem in 1. aprilom že 24. sejem Vse za otroka in druži- no, ki pa so ga organizatorji odpovedali, ker se je iz pripra- ve sejemske prireditve v Celju letos umaknilo ministrstvo za šolstvo in šport oziroma Za- vod RS za šolstvo, kot nosilec vsebinskega dela srečanja vseh, ki naj bi svoje moči in prizadevanja strnili v prid otro- ku in družini. Zgolj priprava gospodarskega dela sejemske- ga programa, so menih orga- nizatorji, bi prireditev, ki je v Celju rasla več kot dve deset- letji, preveč okrnila. Kot smo že poročali, so v Celju že lani po zaključku sej- ma Vse za otroka dali pobudo, da bi se v prihodnje sejem združil z Dnevi slovenskega izobraževanja, v ministrstvu za šolstvo in šport pa so izved- bo razpisa za pripravo Festiva- la vzgoje in izobraževanja zau- pali Zavodu RS za šolstvo ter Centru RS za poklicno izobra- ževanja. Na razpis sta se od- zvala dva ponudnika, izbrano V Združenju proizvajalcev in prodajalcev igrač Slovenije so že pred časom celjski sejem Vse za otroka vzeh za svoje- ga, prireditev pa so s promo- cijskega vidika ocenili za od- lično zlasti zaradi tesnega so- delovanja gospodarstva in stro- ke. Ob letošnjih zapletih so, kljub nekajmesečnim pripra- vam na sejem, ostah brez osred- nje prireditve za svojo dejav- nost, saj se okrnjenega sejma v Celju tudi brez odpovedi pri- reditve organizatorjev ne bi udeležili, prav tako pa so za- vrnili tudi možnost, da bi se predstavili v Ljubljani. Kako bo naprej? pa je bilo ljubljansko podjetje Infos, ki je Festival vzgoje in izobraževanja nameravalo pri- praviti v Ljubljani. Celjani so se na razpis pritožili, njihovo prvo pritožbo je obravnavala strokovna komisija naročnika razpisa, ponovno pa Državna revizijska komisija, katere člani so po izvedenem revizijskem postopku menili, da je pritož- ba Celjanov upravičena. To pomeni, da Festivala vzgo- je in izobraževanja v tem šol- skem letu zanesljivo ne bo. Rok od začetka maja do konca junija, ko se šolsko leto za- ključi, je prekratek že, da bi v njem lahko izpeljali ponoven razpis, zlasti pa bi bila vpraš- ljiva kakovost na vrat, na nos pripravljene prireditve. Kot je povedala vodja projek- tov v Celjskem sejmu Breda Obrez Preskar, so se v sejem- ski hiši po odločitvi Državne revizijske komisije že obrnili na ministrstvo za šolstvo in šport s pobudo, da Celje v pripravi prireditve sodeluje tu- di v bodoče. »Zaenkrat kon- kretnih odločitev ministrstva. kako bo s pripravo Festivala vzgoje in izobraževanja še ni. Kolikor mi je znano, se mora stroka najprej opredeliti o ter- minu festivala; glede na to, da ga do zaključka šolskega leta nikakor ni mogoče izpeljati, V letih sejma Vse za otroka je v Celju zrasla vrsta pobud, ki so pomembno prispevale k celovitejši skrbi za razvoj otro- ka. Spomnimo se znaka do- bre igračke za kakovostne igrače naših malčkov ter šte- vilnih pobud za celovitejšo skrb države za mlade druži- ne in s tem seveda otroke. pa ostaja odprto vprašanje, ali ga za prihodnje šolsko leto pripraviti jeseni, konec okto- bra, naprimer, ali spomladi pri- hodnje leto,« pravi Breda Obrez Preskar in dodaja, da se bodo v Celju v vsakem primeru pote- govali za pripravo prireditve. IVANA STAMEJČIČ Otroci in šolo v icieščali polililce Te ž ave šolsWa na Vranskem zaradi nesoglasja obcinarjev Pred štirimi tedni so v Ob- čini Tabor prejeli dopis iz sosednjega Vranskega, v ka- terem so jih tamkajšnji svet- niki pozivali, naj nemudo- ma sprejmejo odlok o usta- novitvi javnega vzgojno izo- braževalnega zavoda OŠ Vransko Tabor, drugače bo- do morali taborski osnovno- šolci nadaljevati šolanje v kateri od drugih osnovnih šol. Če je zahteva sprva iz- zvenela kot izsiljevanje, se je kasneje izkazalo, da gre le za neposrečeno zastavljen po- skus, da vendarle rešijo za- plet, ki je ogrožal delovanje šole. Taborčani imajo štirirazredno podružnično osnovno šolo, ki že vrsto let sodi v okvir Osnov- ne šole Vransko, kjer otroci nadaljujejo šolanje od petega do osmega razreda. Po razpa- du nekdanje občine Žalec na šest novih občin, sta ustanovi- teljici vzgojno izobraževalne- ga zavoda (ki poleg osnovnih šol obsega še vrtce) postali novi občini Vransko in Tabor. Ti bi morali sprejeti odlok o ustanovitvi zavoda, tu pa se je na videz majhen zalogaj začel zatikati. Od 1. januarja 1998 pa vse do lanskega decembra odloka ni in ni bilo. Ker je ta temelj za pogodbo o delovanju zavoda, ta pa ureja tudi njegove denar- ne tokove, so imeli šolniki precejšnje težave, pravna luk- nja pa je močno ogrožala nji- hove načrte o uvedbi progra- ma devetletke. Zato so decem- bra lani pisno pozvali občin- ska sveta, naj vendarie sprej- meta sporni odlok. Jabolko spora je (bil) bolj ali manj samo 18. člen, ki določa, koli- ko svetnikov bo v svetu zavo- da. Na voljo so tri mesta, svet- nik pa se niso mogli dogJ ti, katera občina bo dobi? in katera enega. TaborčaJ so si vedno zeleh osemlga' svojem kraju, vendar njs^ polnjevali pogojev mini. tva za šolstvo in spon, so! tevo po dveh svetnikih v ^ podkrepili s trditvijo, da tako lahko uveljavili svoj^j Ije in potrebe, ki bi jih (K če zaradi majhnosti na ^ skem lahko hitro prezrli., veda pa so slednji menili' glede na velikost, število cev, učiteljev... dve svetnj mesti pripadata njim. Občinski pingpong je ^ močno ogrozil uvajanje p grama devetletke, za katen je kandidirala vranska os^ na šola. Zato sta sveta staji in zavoda podprla zahtevo vq tva šole, naj občinska sv nehata zavirati delo zavoda ogrožati program devetlef Taborčani so sedaj odlok | katerem imajo eno mestc svetu zavoda) sprejeli, tel za šolnike pa še ni koa Poleg tega, da jih čaka še sp jem ustrezne pogodbe o de jih zakon obvezuje, da opn jo volitve v svet zavoda mesece po objavi odloka uradnem listu. SEBASTUAN KOPUŠ, Vranski svetniki državi pokazali f i( Vranski občinski svetniki so prejšnji teden potrdili za- ključni račun občine za mi- nulo leto. Ob tem je župan Franc Sušnik poudaril, da je za njimf težko leto, saj so prepozno dobivali denar z državne ravni, tako da so morali najemati premostitve- ne kredite. Poleg tega je mi- nistrstvo za okolje zavrnilo zahtevo po denarju za sana- cijo desetih plazov, ki so se jih morali lotiti z lastnimi sredstvi. ^ Svetniki so soglasno potrdi- li tudi občinski sklep, da žu- pan ne podpiše pogodbe o brez- plačnem prenosu več kot 22 tisoč kvadratnih metrov zem- ljišč za gradnjo avtoceste Arja vas-Vransko. Vodstvo bivše skupne Občine Žalec se je na- mreč sporazumelo z DARS, da bodo ta zemljišča odstopih brezplačno, vodstva novona- stalih občin - naslednic pa so se dogovorila, da razveljavijo sporazum in zahtevajo od dr- žave ustrezno odškodnino. Vranski občinski svet je tako pooblastil župana Sušnika, da z DARS sklene pogodbo o pro- daji omenjenih zemljišč. Župan je svetnikom predla- gal tudi sprejem odloka o po- dehtvi koncesije za graditev in upravljanje omrežja z zemelj- skim plinom v občini. Po nje- govih besedah je koncesionar, ki ga je izbrala nekdanja Obči- na Žalec, presegel vse razum- ne roke za gradnjo, na Vran- skem pa je vse bolj očitno pomanjkanje novih energet- skih virov. Ob tem se je sproži- la razprava, kaj bo s projek- tom daljinskega ogrevanja z lesnimi sekanci, o katerem v občini razmišljajo že nekaj časa. Po županovih besedah; prve anahze pokazale, menda zbrali premalo sekancev za učinkovito riščanje biomase. Med razp vo se je izkazalo, da občina ima ponudbo Petrola, ki želi koncesijo za phn. To sprejel tudi, če bi se oM odločila za gradnjo omet nega toplovodnega sistema Svetniki so sprejeli še n( povprečno gradbeno ceno li dratnega metra koristne sta vanjske površine, zmanjš; za stroške komunalnega ur nja in za vrednost zemljišča znaša 141.510 tolarjev. Izbrali so tudi dobitnike t občinskih grbov in dveh | ket. Grbe prejmejo Radol pus. Vlado Rančigaj in Fri Dobnik, plakete pa Ivan 1 šnik in Franc Urankar. SEBASTUAN KOPUŠ Višek šentjurskega jurjevanja v Šentjurju, imenovanem po sv. Juriju, ki je ubil zmaja, so slovesno obeležili deseto, jubilejno jurjevanje. Po različnih revijah otroških, mladinskih in odraslih zborov in drugih pevskih skupin ter regijski folklorni reviji, je bil konec tedna višek letošnjega jurjevanja. V soboto, med celodnevnim Jurjevim sejmom, je bila obenem Jurjeva revija pihalnih orkestrov in godb s Celjskega (na fotografiji). BJ, Foto: G. K. Praznični maj v Občini Vransko v maju Občina Vransko praz- nuje občinski praznik. Tako se bodo ves mesec vrstile različne prireditve, vrhunec pa bo 14. maja, na dan, ko so Vranskemu leta 1868 podelili trške pravice. Po besedah župana Franca Su- šnika bo v tem mesecu pričela delovati tudi informacijska pi- sarna Upravne enote Žalec, ki bo odprta dva dni v tednu. Praznovanje se bo začelo 4. maja, ko bodo v tamkajšnji os- novni šoli pripravili medobčin- sko revijo šolskih pevskih zborov, dan pozneje pa dan eko šole. Isti dan bodo ob 19.30 v Kulturnem domu Vransko odprli razstavo kiparskih del Franceta Dobnika, v soboto, 6. maja, pa ob 10. uri v poslovni stavbi Inde gasilski mu- zej. Športniki bodo na svoj račun prišli v nedeljo, 7. maja, ko bo rekreacijski kolesarski maraton na Čreto. Start bo ob 9. uii Vranskem trgu, cilj pa pri pl^ skem domu na Čreti. Teden dni kasneje, 12., 1^ 14. maja, bodo v šotoru na a busni postaji ročk koncerti Vi sko 2000, samo v soboto in n' Ijo pa bodo uživali ljubitelji si motociklov. Na 2. mednafC cestnohitrostni dirki bodo p* domačih motoristov nastopil di lastniki dvokolesnih vetera iz Nizozemske, Italije, Nefli' Švice in Avstrije. Prireditve se bodo nadalje 18. maja z medobčinskim n< metnim turnirjem, v petek, maja, pa bo ob 20. uri v gos^ Filač-Slovan slavnostna seja činskega sveta. Na njej ^ podelili letošnja občinska f nanja in predstavili ponatis* ge Dogodki v župniji Vransl^' Št.18.-4.mai200i 0mm DOGODKI 3 Tabor dobil grb in zastavo Najmanjša občina v Spodnji Savinjski dolini ima obetavne razvojne načrte občina Tabor je konec ^jšnjega tedna praznovala drugi občinski praznik. I je bil tokrat še posebej ^esen, saj so Taborčani tej priložnosti dobili novi ji, in zastavo, v nedeljo pa uidili tradicijo nekdanjega ^^iiiskega sejma, po nekda- jjni imenu kraja imenova- Šentjurski sejem. f,- ...... jobotna slovesna občinska ja sicer ni napolnila dvora- ,v domu krajanov, a to ni jotilo slavnostnega razpo- ileiija županje Vide Slakan, dmih svetnikov in častnih gtov ter povabljenih. Po (odnem kulturnem progra- 111 so svetniki prejeli svetniš- priponke, županji pa so dleg nje nadeli še župansko .[igo, simbol »zaupanja idstva in hkrati odgovorno- i,ki jo ima njen nosilec ozi- ima nosilka«, je poudaril aldt Jurečič iz društva He- idika, ki je sooblikoval vsa bva obeležja. Županja Slakanova se je v jvnostnem nagovoru naj- ej spomnila zgodovine fare ■nekdanje občine ter vsega ila, ki so ga opravili, odkar jiajo spet svojo lokalno sa- [oupravo. V pogovoru za ' ' '''dnik pa je predstavila /a prihodnji razvoj Ob- pi^labor. Tako so med naj- membnejšimi cilji spre- lembe in dopolnitve pro- torskih aktov, s katerimi bi v iboru dobili dve novi zazi- Ijivi območji. »Eno bi bilo imenjeno gradnji desetih do ^setih stanovanjskih hiš, a drugem pa bi nastala lanjša obrtna cona. Na ta ačin bi radi dosegli, da bi se tebivalci nehali izseljevati, tena pa bi zaradi svoje lege lepem in čistem okolju po- Županja Vida Slakan je prvič razvila novo občinsko zastavo. stala zanimivo tudi za prise- ljence. Po dokončanju avtoce- ste bo Ljubljana oddaljena le slabih trideset minut vožnje,« pravi Slakanova. Do srede aprila so med ob- čani opravili anketo, s katero so dobili po dve najbolj pri- merni lokaciji za obe zazidalni območji. Županja upa, da bo- do v enem letu opravili javni razpis za podjetje, ki bo pri- pravilo ustrezne prostorske akte, in dobili »žegen« vseh ustreznih ministrstev. »Celot- na občina leži na prvem kme- tijskem območju, tako da smo v absurdnem položaju, ko ni mogoče skoraj ničesar zgraditi drugače kot na črno,« opozar- ja Slakanova. V občini, ki pretežno živi od kmetijstva, je nezaposle- nost sicer pod savinjskim povprečjem, prav tako se ne ubadajo s hujšimi socialnimi težavami. Slovensko vključe- vanje v Evropsko unijo pa bo gotovo boleče zarezalo v so- cialno strukturo prebivals- tva. »Večina kmetij je meša- nih, vsaj en član družine je v službi. Med hmeljsko krizo je šest ali sedem kmetov na- jelo več zemlje, kar je morda zametek nastanka velikih kmetij,« pravi Slakanova. Na vstop v EU se pripravljajo z aktivnim sodelovanjem v programu celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Sodelovanje so razdelili na višinsko in nižin- sko območje občine. Za prvo, ki obsega naselja Črni Vrh, Loke in Miklavž pri Taboru, so s pomočjo ljub- ljanskega podjetja ZOP mana- gament že pripravili projekte za devet najbolj obetavnih kmetij od 21 prijavljenih. Teh devet se jih bo letos prijavilo na vse ustrezne razpise. Na občinski ravni pa pripravljajo izdelavo učne gozdne poti. Ta se bo vila po hribovitem pasu, ki kot podkev objema občino, na njej pa bo predstavljena cela vrsta naravnih, zgodo- vinskih in tehničnih znameni- tosti. Nižinski del občine je ta hip v uvajalnem obdobju, s pomočjo podjetja Landart iz Ljubljane pa še iščejo ustrez- ne programe. Grb, ki so ga oblikovali s pomočjo podjetja Heraldi- ka, ima na modri podlagi tri simbole občine. V spod- njem delu je obzidje okoli farne cerkve sv, Jurija, po katerem sta ime dobila kraj in občina, zvonec v sredi poudarja stoletno tradicijo petja v teh krajih, nad njima pa je zastavica farnega za- vetnika sv. Jurija. Občinska zastava je enake modre bar- ve kot grb, med dvema preč- nima belima progama pa ima dva simbola z grba, ob- zidje in zvon. Slakanova pravi, da bodo s pomočjo programa CRPOV izdelali dolgoročni načrt razvoja Občine Tabor, nji- hov cilj pa je pripraviti prebi- valce na vstop v EU, zagoto- viti večjo socialno varnost in dvig gospodarske moči ter ohraniti kulturno dediščino in okrepiti kulturni utrip ob- čine. SEBASTIJAN KOPUŠAR Z OBČINSKIH SVETOV Čisti računi ŽALEC - Svetniki so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna Občine Žalec za leto 1999, prav tako pa so pregledali lansko poslovanje javnih zavodov s področja negospodarstva. Strinjali so se tudi s predlogom, da povečajo sredstva za izplačilo delovne uspešnosti v treh javnih zavodih. Zdravstve- nem domu. Ljudski univerzi in v Žalskih lekarnah. (SKO) VzdrŽevanje gozdnih cest ŽALEC - Sprejeli so program vzdrževanja gozdnih cest v občini, ki ga je pripravila strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije. Zaradi dodatnih sredstev iz občinskega proračuna so v načrt vzdrževanja vključili še tri dodatne cestne odseke. Revirni gozdarji so v svojih predlogih upoštevali tiste odseke, ki so v najslabšem stanju. (SKO) Prispevki Icot dotacija ŽALEC - Občina bo letos vsa sredstva, zbrana s prispevki za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, nameni- la kot dotacijo Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Porab- ljena bodo za odkup zasebnih zemljišč, na katerih stojijo črpališča in vodni objekti, ter za financiranje primarnega vodovoda v nastajajočo obrtno območje Arnovski gozd. (SKO) Borci in veterani praznovali dan upora Na predvečer dneva upora 'foti okupatorju so se v žal- ^''em domu IL slovenskega '^bora zbrali borci in udele- '«nci NOB Spodnje Savinj- doline, žrtve vojne ter Nstavniki območnega ^^ruženja veteranov vojne ^ Slovenijo. Več kot tristo ""li sta nagovorila podžu- žalske občine Ferdi- "^id Haler ter častni gost dr. Matjaž Kmecl. Haler je v svojem pozdravu *''anim poudaril, da »mora- vsem, ki so nam 'storili [v odpustiti, ne pa pozabi- Slavnostni govornik prof. u Kmecl je najprej navedel j^2ove besede Francetu '^^ernu, ko je slednjega .''^zarjal, da Slovenci ne mo- ' preživeti kot narod, saj u 1^ premalo. »Ustanovitev llttJodilne fronte pa je bila poguma, ki nas je v ^nih vodil izpod vseh ^^torjev,« je poudaril Bpi in ob tem spomnil na p^ihre, ki so jih previharili Spodnjesavinjčani. Od pogro- ma proti protestantski skup- nosti pred stoletji, do sloven- skih taborov, pa Maistrovih in Malgajevih borcev, žrtev med^ 2. svetovno vojno, Savinjske čete, do vojne za samostoj- nost, v kateri žalska teritorial- na obramba ni predala orožja jugovojski. Opozoril je, da počasi po- zabljamo na tiste, ki so žrtvo- vali življenja v boju za boljšo prihodnost in so »velika, svet- la kolona, prednja straža svo- bodne Slovenije«. »Kdo se še spomni Jožeta Turka, ki se je jeseni 1941 ranjen na bregu Savinje sam zabodel, da ga sovražnik ne bi ujel?!« Zbrane je navdušil tudi s trditvijo, da »je med nacizmom in komu- nizmom za Slovence vesoljna razlika, saj so predvojni ko- munisti prvi padali za sloven- ski narod, nacizem pa nas je hotel izbrisati z zemeljskega obličja«, nato pa jih je prepu- stil kulturnemu programu. SEBASTIJAN KOPUŠAR ' PO SVETU Italija dobila 58. vlado Pred italijanskim pred- sednikom Ciampijem je za- prisegla že 58. povojna vla- da, ki jo vodi Giuliano Ama- to. Levosredinska vladna koalicija je po pričakova- njih že dobila podporo v parlamentu; proti njej sta glasovali desničarski opozi- cijski stranki Naprej, Italija! in Severna liga. Vlada, ki jo sestavlja kar osem strank, od nekdanjih ko- mimlstov, marksistov, nekda- njih krščanskili demokratov. Zelenih in centrističnih strank, si je za prvo nalogo zadala izpeljavo referenduma o spre- membi volilnega sistema. 21. maja bodo Italijani tako odlo- čali o večinskem volilnem si- stemu, ki naj bi dodobra zde- setkal sedanje število politič- nih strank, več kot 40 jih je, poleg tega pa naj bi pripomo- gel k bolj enotnim koalicijam in stabilnejšim vladam. Seda- nja je tako na primer že tretja v tem mandatu po parlamentar- nih volitvah leta 1996. Zato je Amato ob izvolitvi izrazil željo, da bi ta vlada obstala do konca mandata pomladi 2001. Opozi- cija na čelu z Berlusconijem meni, da bi bile predčasne voli- tve boljše. Po njihovem je Amatova vlada le kopija prejš- nje pod vodstvom D'Aleme; zamenjal se je le premier, zato gre za šalo na račun volilcev, še dodaja Berlusoni. Sedmi predsedniški vrh V madžarskem mestu Sze- kesfehervar je potekalo že sedmo srečanje 12 predsed- nikov srednjeevropskih dr- žav. Zaradi notranjepolitič- nih razmer se srečanja ni udeležil italijanski predsed- nik Ciampi, pa tudi sloven- ski predsednik Kučan je za- radi vladne krize domov prišel predčasno. Predsedniki so se na sreča- nju izrekli za širitev Evropske unije. Vendar pa so se ob tem zavzeli, da se evropsko pove- zovanje ne bi omejilo le na gospodarsko sodelovanje. Razširilo naj bi se tudi na var- nostno, kulturno in civilizacij- sko sodelovanje. Tema sed- mega srečanja je bila Temelji našega sobivanja v 21. stoletju. Predsednik Kučan je opozoril, da je nujen pogoj za mir in blaginjo v Srednji Evropi člove- kovo dostojanstvo in pravica narodov, da si sami izberejo svojo pot. Pri tem pa ne smejo posegati v enako pravico dru- gih. Kučan je še menil, da so različnost, strpnost, sodelova- nje in dialog temeljni pogoji, da bo Evropa zaživela kot sku- pen varen dom vseh ljudi, na- rodov in držav Evrope. Strah pred jedrsko vojno V New Yorku se je začela konferenca o jedrskem orožju, ki bo trajala vse tja do sredine maja. Njen na- men je pregled izvajanja do- ločil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ta je zače- la veljati že pred 30-imi, kljub temu pa je današnje Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv stanje precej porazno. Od petih velikih jedrskih vele- sil jo spoštujejo le tri. Takrat je pet držav z jedr- skim orožjem (ZDA, Rusija, Ki- tajska, Velika Britanija in Fran- cija) obljubilo, da si bodo priza- devale za zmanjšanje in po- stopno odpravo zalog orožja. Države brez jedrskega orožja pa so obljubile, da ga ne bodo skušale pridobiti. Po 30 letih je podpisnic te pogodbe kar 187. Žal pa med njimi ni nekaterih držav, ki so v tem času močno razvile jedi-sko orožje - Indije, Pakistana, Kube in Izraela. O jedrskih potencialih, ki jili ima- jo Irak, Iran in Severna Koreja lahko le ugibamo. Na konfe- renci velike kritike letijo tudi na ZDA zaradi njihove počasnosti pri jedrskem razoroževanju. Te se branijo, da je njiliov sistem protijedrske obrambe omejen in je namenjen le nepredvidlji- vim državam. To pa pomeni novo oboroževalno teknio, saj Rusija in Kitajska nimata nobe- nega razloga za zaupanje. Zato ne preseneča nova ruska vojaš- ka doktrina, ki v sili predvideva tudi uporabo jedrskega orožja proti morebitnemu agresorju. Krvavi obračuni v Beogradu V Beogradu sta se v zad- njem tednu dni zgodila kar dva krvava obračuna. Najprej so neznanci v središču Beo- grada ubili generalnega di- rektorja letalske družbe JAT Žika Petroviča. Dva dni zatem pa je prišlo do pravega film- skega prizora, obračuna med posadkama dveh hitro voze- čih avtomobilov. Pri tem sta jo skupila Zoran Uskokovič in njegov sopotnik Miloš Steva- novič. Prvi je bil poslovnež sumlji- vega izvora, ki naj bi imel go- stinske lokale v Španiji, Grčiji in na Švedskem. Njegov sopotnik pa je bil policist, trenutno na bolniški, sicer pa v disciplin- skem postopku. Uskokoviča so nekateri povezovali z umo- rom zloglasnega Arkana, ven- dar je sam vsakršno vpletenost v to zanikal. Kdo je streljal na Uskokoviča in Stevanoviča ni znano, policisti so našli le zaž- gan avtomobil napadalcev in dve avtomatski puški. Ravno tako še ni znano, kdo je streljal na direktorja JAT. Po besedah pravosodnega ministra je bil' žrtev državnega terorizma, or- ganiziranega v tujini. 61-letni Petrovič je bil zvest zaveznik predsednika Miloševiča, prav tako njegov »zemljak« iz Poža- revca, bil pa je tudi pomemben član Socialistične stranke Srbije. Žrtve zadnjih umorov so se tako pridružile kopici nereše- nih primerov, med katerimi je bilo največ članov beograjske- ga podzemlja, nekaj podjetni- kov in nekaj vidnejših članov političnih strank. SI. 18.-4.»^ aooo 4 DOGODKI Če se že prepiramo, se dajmo o tem, kako naprej! Dobro obiskani prvomajski shodi na Celjskem - Praznik dela tudi priložnost za druženje »Demokracija ne sme služiti zgolj ciljem političnih elit, ki imajo prepogosto edini cilj, kako priti na oblast in kako ostati na oblasti. Demokracija mora pomeniti tudi pot za skupno iskanje odgovorov na vprašanje, kako naprej, kako priti do novih tovarn, kako ustvariti nova delovna mesta, kako zaposliti mladino po koncu šolanja. Da - če se že moramo prepirati, se dajmo o teh vprašanjih,« je zbrane de- lavce in občane na 1. maja dan na Celjski koči nagovoril Ladi- slav Kaluža, sekretar območ- ne organizacije Zveze svobod- nih sindikatov Celje. Zborovanja in shodi v Slove- niji so ob 111-letnici čikaških dogodkov, na katerih temelji praznik dela, minila mirno. V znamenju druženja in sprošče- nih pogovorov, zabeljenih z na- govori sindikalistov, ki so v os- predje postavljali boj za pravice delavcev. Za tiste, ki so v Slove- niji že uveljavljene, in tiste, za katere bo treba še poskrbeti. Kljub napovedi slabega vreme- na, je nebo zdržalo do poznih popoldanskih ur, to pa je bil tudi čas, ki so ga udeleženci prvo- majskih shodov preživeli v kle- petu, ob golažu in kozarcu ter zvokih glasbe. Za razliko od delavskih praznovanj po Za- hodni Evropi, kjer ni manjkalo nemirov ter protestov Na Celjskem se je na organi- ziranih zborovanjih zbralo veli- ko ljudi, več, kot prejšnja leta, ugotavljajo sindikalisti, ki so bili veseli zlasti večjega deleža mla- dih. In kaj so jim sindikalm akti- visti ob prazniku dela položili na srce? Ladislav Kaluža, sekretar Območne organizacije Celje ZSSS na Celjski koči: »V letu 1990, v letu velikih sprememb, ki so zajele Sloveni- jo, je bila delavstvu ponujena možnost, da se na novo organi- zira v sindikalno centralo, v ZSSS. Tista leta niso bila lahka ne za delavke in delavce ne za naše aktiviste. Rušilo se je tisto, kar se je zrušiti moralo, in rušilo tisto, kar se ne bi smelo. Mno- žično so se zapirale tovarne, uničevala industrija. Na tisoče ljudi je vsak mesec izgubilo de- lo. Država je to opravičevala kot normalno posledico tranzicije. Edina organizacija, ki se je upi- rala takšni usodi, je bila sindi- kat, so bili sindikati... ...Sindikati, združeni v ZSSS, želimo, da bi čim več ljudi imelo delo, pošteno plačo, ki bi omo- gočala človeka vredno življenje, želimo, da bi bilo med Ijudini več solidarnosti. Slovenija mora postati prijaznejša do tistih, ki so pomoči potrebni. Postati mora država, ki varuje človeko- vo dostojanstvo - prav vsakega, ne le bogatega ali vplivnega po- litika, zlasti človeško dostojans- tvo preprostega človeka, ki živi v svetu minimalnih plač ali v svetu brezposelnosti.« Marjan Ferčec, sekretar le- snega in gozdarskega sindika- ta Slovenije, na Graški Gori: »Ob 111. praznovanju prazni- ka dela je ta še vedno živ in tak bo ostal tudi v bodoče, čeprav so ga nekateri ob uvajanju de- mokracije v Sloveniji poskušali ukiniti. Res pa je, da je danes 1. maj nekam trpek. Prva leta no- ve države in sistema so zazna- movali stečaji in nezaposlenost, 10 let kasneje ni dosti bolje, še vedno je 13 odstotkov nezapo- slenih, še vedno se vrstijo steča- ji. Le v Velenju in Mozirju je bilo lani konec leta brez dela 3.418 ljudi. Zaradi močnega industrij- skega zaledja bodo morda do- bili prej delo kot drugod. Člove- kove pravice so tudi dediščina boja delavskega razreda, del njih so ekonomske in socialne pravice. Država jih ne zna in ne zmore braniti. Delavci so v pod- jetjih brez vsake zaščite, sodišča pa meljejo prepočasi. Plačilo postaja volja lastnika, ne rezul- tat dela, država pa kot da ne ceni in ščiti ustvarjalnega dela. Delavci postajajo bgasterbaj- terji< na domačem dvorišču... ...Kršitve normativnega dela kolektivne pogodbe in statu- snih pravic delavcev zahtevajo oster odgovor. Prižgimo kreso- ve upora, pokažimo povzpetni- kom svojo odločnost! Sindikat se mora spet začeti boriti za osnovne pravice delavcev. So- cialnega pakta ne bo brez us- trezne zakonodaje o delu, vsi sindikati bomo skupaj zastavili boj za 4 zaliteve (3 so že uresni- čene): neplačevanje dohodnine za delavce z najnižjimi dohodki, enotna višina neto regresa, us- klajevanje plač z rastjo inflacije in uskladitev plač 1. tarifnega razreda na ustrezno raven.« Srečko Čater, predsednik sindikata kmetijstva in živil- ske industrije Slovenije, na Boču: »Naše prizadevanje za ohra- njanje tistih temeljev pokojnin- ske zakonodaje, ki imajo kore- nine v medgeneracijskem spo- razumu, in dosežen konsenz pri starostnem pragu, ki se kombinira z delovno dobo, je dosežek, ki ga spoštujejo tudi sindikalne centrale sirom Evro- pe. Dobljena je bitka, ki je poli- tiki dokazala, da je sindikalno organizirani delavec še vedno dovolj močan za obrambo ti- stih pravic, ki izvirajo iz rezul- tatov njegovega dela. Žal dob- ljena bitka ne pomeni dobljene vojne, kar se lepo kaže pri predlogu sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki poizku- ša delavca degradirati v delov- no živinče, katerega edini smi- sel je preživeti politiko in delo- dajalca, pa čeprav za ceno last- nega uničenja... ...Pred nami je vroče poletje in zagotovo še bolj vroča jesen. Politiki, ki v želji po oblasti ne izbira sredstev in dela z denar- jem davkoplačevalcev kot svi- nja z mehom, bo treba dopove- dati, da ne bomo plačevali za- pitkov za ponesrečene poroke v preteklosti niti v sedanjosti. Nazdravljanje napuhu, nečimr- nosti, laži in prevari je lahko metoda dela in oblika delova- nja, vendar le na lastne stroške, kajti skrajni čas je, da pokaže- mo do kod sega naše potrplje- nje in kje je prag demokratične tolerantnosti... Komedije v parlamentu bo- mo drago plačali - od nas pa je odvisno, kako drago... Zaen- krat z gotovostjo govorimo le o direktnih stroških, ki so takšni, da bi za ceno ene izredne seje, na kateri so se oblastiželjniki v parlamentu interpelirali ali po povzročenem razsulu konsti- tuirali, lahko peljali 286 otrok za 14 dni na morje.« Marjan Bari, sekretar sindi- kata delavcev kemične, neko- vinske in gumarske industrije Slovenije, na Šmohorju: »Evforije in iluzije o demo- kraciji je konec, večina se nas je zbudila iz sanj v kruto realnost kapitala in njega zakonitosti - v čas, ko je le denar vladar, ko so človeške vrednote postale nič. Spoznanje, da smo namesto blaginje za vse, dobili le peščico bogatih in množico vedno rev- nejših, ki jih druži stiska, obup in spoznanje, da bomo preživeli le združeni, solidarni v sindika- tu in z njegovo pomočjo... Čas pred nami nas opozarja, da bo še težje, način in razmiš- ljanja politikov kažeta svojo po- dobo naših nasprotnikov ali do- brotnikov, volitve, ki so pred nami, zahtevajo obljube, želje, sporazume, garancije za prido- bitev ljudi, nas vseh, ki nas po štirih letih zopet rabijo, kajti le mi smo tisti, ki bomo izbrali enega izmed njih, mu dali pravi- co in čast vladati, upravljati dr- žavo z našim denarjem in de- lom.« ■IVANA STAMEJČIČ, SEBASTUAN KOPUŠAR Foto: GREGOR KATIC PO DRŽAVI Takse dol in go^ LJUBLJANA, 25. ap| (Delo) - Pravosodno mixii| tvo je na novo določilo viSj nekaterih taks, spremem pa naj bi parlament sprejel hitrem postopku. Tako je m drugim sodne takse za vly^ bo in predznambo lastnini pravice v zemljiško knjj spet znižalo na 75.000 tolaij prej je bil znesek 300 tiso kov, zvišale pa naj bi se taks večini zadev, ki se znajd pred upravnim sodiščem. Večinski sistem spet padel UUBUANA, 25. api (Delo) - Predlog zakona uvedbo dvokrožnega več: skega volilnega sistema tu( četrtem poskusu ni dobil dostne podpore poslane državnega zbora. Za skl da je zakonski predlog j meren, je glasovalo 40 | slancev, 20 jih je bilo pr( Zakonodajni postopek za predlog zakona je bil ta končan. Rubežniki že delalo UUBLJANA, 26. ap^ (Delo) - Prvih petdeset zasj nih izvršiteljev, ki bodo I mesto sedanjih sodnih iz\^ teljev poskrbeli za prisilno; vršitev več kot 200 tisoč pr nomočnih sodnih odločb za zavarovanje terjatev, je _ pričelo delati. Postopek izvrš- be naj bi tako postal bolj učin- kovit, plačila rubežnikom pa so več kot spodbudna. Sporazum podpisan UUBUANA, 28. april; (Delo) - SLS+SKD Slovenski ljudska stranka in socialde mokratska stranka sta p( daljšem usklajevanju le pod pisali sporazum o koalicij skem sodelovanju. Spora zum je sicer pripravljen z< večinski volilni sistem, a j pomemben tudi za nadaljnji dogodke pri volitvah noveg mandatarja. Tretji krog UUBUANA, 28. april (Delo) - Državni zbor se j odločil, da bo tretji krog vol tev za predsednika prehodn vlade do jesenskih rednih vc litev 3. maja. Za zdaj je edif kandidat Andrej Bajuk, ki tc krat za izvolitev potrebuje n' vadno večino poslanskih gl' sov. V prvem krogu je o potrebnih 46 glasov dobil ^ v drugem krogu pa ga je poc prio 43 poslancev. Če no^ predsednik vlade ne bo iz^'^ Ijen, bo moral predsednik ^ zave razpustiti parlament i razpisati predčasne volitve. Inflacija raste LJUBLJANA, 1. maj (STA) - Aprilski dvig cen ži^ Ijenjskih potrebščin je bil 1' tos naj skromnejši, a kar z tretjino večji kot aprila lai^ Cene na drobno so se i^' m.reč dvignile za 0,8 odsto ka in so bile za 3,5 odstot^ višje od lanskih decemt^ skih ter celo za 11,1 odstot^ višje od lanskih aprilskih- Sentiment starih dni Scefrana slovenska zastava, ki jo je na prvomajskem mlaju na Graški gori bičal veter, je bila kot naročena prispodoba za misli prenekaterega udele- ženca slavja ob prazniku dela: »Lepo je, da smo tu, a ni več tako kot včasih«. Čeprav so se nad goro jurišev zbrali črni oblaki, da je grmelo in treska- lo kot v dneh slavnih bojev, je na prvomajsko prizorišče tako ali drugače prišel poldrugi ti- soč mladih in starih, ki so uživali ob golažu, sindikalnih nagovorih, >plehmuzki< in har- moniki. Ivan Tamše: »Prvi maj praz- nujem na Graški gori že od vsega začetka, ko je bila v začet- ku petdesetih let tukaj prva pro- slava. Od takrat naprej smo prišli na vse in tudi današnja je prav prijetna. Moram pa reči, da so bila včasih praznovanja pr- vega maja, kako naj rečem, bolj socialistična, bolj bratska, ljudje so bili bolj enotni in povezani drug z drugim, več je bilo vese- lja med njimi. Novi časi so nas preveč razdelili in odtujili, vsi imajo tako čudne izraze na obrazih, kot da bi jih >fehtal za jurjaprenesejo< tudi delav- ci in da bo stroške ogrevanja odslej zaračunavalo Javno ko- munalno podjetje. Taka odloči- tev se mi zdi precej sporna, saj smo določila iz pogodbe izpol- njevali, poleg tega pa je iz po- godbe tudi jasno razvidno, kdaj in pod katerimi pogoji lahko pogodbeno razmerje preneha - to nikakor ne vključuje sklepa občinskega sveta.« Kdo lahko odloča? Razumljivo bi bilo, je bila mne- nja Jezernikova, če bi bil sprejet sklep o začetku postopka za raz- veljavitev pogodbe ali kakršen- koli drug postopek glede prevze- ma kotlovnice, nikakor pa ne takšen sklep, ki ga podjetje Bis trade ni prejelo niti teden dni po seji. Pogovori o prenosu lastniš- tva naj bi sicer potekali že nekaj časa, a o dokončni odločitvi po besedah Brgleza in Jezernikove do sedaj še ni bilo govora. Prese- neča jih zlasti to, da občina posega v njihove odnose s komu- nalnim podjetjem in da se s sklepi svetnikov razveljavljajo medsebojne pogodbe. »Pri vsem tem nas zelo motijo tudi povsem napačne informa- cije, zlasti kar se tiče našega dolga,« je dejal Brglez in dodal, da so se težave v povezavi z upravljanjem stanovanj pričele že po podpisu pogodbe, s katero se je Bis trade zavezal, da bo odvajal sredstva po obračunani realizaciji, kar pa je za podjetje pomenilo veliko težavo. Ker se z občino niso mogli dogovoriti o sprejetju aneksa o plačilu po izvršenih terjatvah, so bili po besedah direktorja prisiljeni, da prekinejo pogodbo z občino. Br- glez zanika tudi izjavo župana Jazbeca o dolgu 16 milijonov tolarjev, ki naj bi bil sedaj 2,3 milijona, od tega 1,7 milijona za najemnine. »Če pri tem upošte- vamo še obveznosti občine gle- de kompenzacij ter plačilu dele- ža za investicije v mestno kopa- lišče, tako ne dolgujemo dejan- sko ničesar,« je zatrdil Brglez. »Sprašujem se, zakaj svetniki raje ne vprašajo, koliko občina dolguje drugim,« je še dodal. Konjiški župan Janez Jazbec na to odgovarja s pojasnilom, da je kotlovnica Prevrat občinska last in da lahko na osnovi tega sami odločajo o upravitelju, ki naj bi bilo javno podjetje, v tem primeru komunala. Le-ta lahko nadalje sklene koncesijsko pogodbo s po- dizvajalcem del, ki bo kakovostno in ekonomično poslovalo. Kar pa zadeva dolg podjetja Bis trade, naj bi bil ta manjši kot so o tem poročali mediji. To poglavje po vsej verjetnosti še ne bo zaključeno, saj se na- merava vodstvo Bis tradea v kratkem pogovoriti s predstav- niki Javnega komunalnega pod- jetja in županom, ki naj bi jim predstavili svoje poglede na ce- lotno dogajanje. BOJANA JANČIČ Praznik na Skomar ju člani KUD Vladko Mohorič iz Zreč in drugi organizatorji so v nedeljo na Skomarju pripravili sklop prireditev ob dvesto- deseti obletnici rojstva velikega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika in v počastitev dneva upora. Ta dan je bila Skomarska hiša odprta za vse obiskovalce, zgodaj popoldne pa se je v njej začelo še drugo srečanje pesnikov Južnega Pohorja in Dravinjske doline. Prisluhnili so predavanju dr. Marka Terseglava, sodelavca Glasbene narodo- pisne sekcije pri SAZU iz Ljubljane. Predstavil je poglavitne značilnosti ljudske pesmi, ki so v večji meri povezane tudi z glasbo. Na zaključni prireditvi v počastitev dneva upora proti okupa- torju in prazniku dela je vse prisotne pozdravil predsednik krajevne skupnosti Skomarje, Jože Hartman, slavnostni govor- nik pa je bil župan občine Zreče Jože Košir, ki je poudaril pomen slovenskega uporništva. Kulturni program je bil v duhu ljudskih pesmi Jurija Vodovnika. Nastopili so folkloristi iz Skomarja, mladinski pevski zbor Skomarje, cerkveni pevci, mlade pevke in Ljudski pevci s Stranic. Skozi ves dan je dogajanja povezoval in vodil Martin Mrzdovnik, dober pozna- valec Vodovnika in idejni oče večine prireditev, ki se dogajajo na Skomarju. A.K. Turnšek ostaja resen kupec Ema Če do 10. maja ne bo denarja za kupnino, bodo v Celju preostala zemljišča v kompleksu razparcelizirali in prodali drugim kupcem Po pogodbi, ki jo je za od- kup kompleksa Emo ob Ma- riborski cesti Mestna občina Celje sklenila s Slovensko raz- vojno družbo, zapade po anui- tetnem načrtu 1. obrok v pla- čilo letošnjega 30. junija. Obrok je treba plačati v roku, saj so sicer zagrožene visoke kazenske in zamudne obre- sti, v Celju pa so si do 10. maja vzeli čas za dokončno odločitev, kako priti do po- trebnega denarja. Po informacijah, ki jih je na aprilski seji mestnega sveta svetnikom posredoval podžu- pan Zdene Podlesnik, ostaja- ta Emo ETT in Elektro Turn- šek - skladno s pogodbo, skle- njeno z Mestno občino Celje lanskega decembra - resna kup- ca tega kompleksa. Janko Turnšek je dan pred zaseda- njem mestnega sveta, v sredo, 19. aprila, predstavnikom ob- činskega vodstva zagotovil, da so v obeh podjetjih še vedno zelo resni kupci in želijo reali- zirati plačilo kupnine v višini 400 milijonov tolarjev, zaradi obsežnosti zadeve in cenitev, ki je potrebna zaradi zavaro- vanja, pa postopka še ni bilo možno končati. Turnšek je pri- čakoval, da bodo do konca aprila podpisali kreditne po- godbe in zatem občini takoj nakazali kupnino, pri tem pa občinsko vodstvo in svetnike zaprosil, naj še enkrat pokaže- jo razumevanje za njihova pri- zadevanja. Nenazadnje, gre za nekaj več kot 250 delovnih mest in ohranjanje proizvod- nje v Emo ETT. Celjski svetniki so ugotav- ljali, da bi morala biti kupni- na plačana že do konca marca, v maju pa se resnično iztekajo kakršnekoli možnosti za po- daljševanje roka, saj so po pogodbi s SRD v Celju dolžni plačati 1. obrok konec junija. Podjetniku Janku Turnšku so ugodiU v toUko, da je s plači- lom kupnine občina počakala do konca aprila, oziroma do 10. maja dokončno preveri, ali obstojajo dokazi o skleni- tvi kreditne pogodbe, po kate- ri bosta kupca Emo ETT in Elektro Turnšek lahko porav- nala kupnino. V nasprotnem primeru, so se strinjali tudi svetniki, bodo v Emo ETT in Elektro Turnšek izgubili naj- manj pravico do odkupa preo- stalega dela zemljišč kompleksa Emo ob Mariborski in Beži- grajski cesti. V strokovnih služ- bah pa se bodo seveda lotili parcelizacije teh zemljišč ter iskanja novih kupcev. ■■■■■■■■ I. STAMEJČIČ - ' —- ~~ ~ ' "mmn MODRI TEpH)N Poklicali so nas stanoval- ci iz Aškerčeve ulice 1 v Ce- lju, ki jih moti večja jama na cesti pred njihovo stavbo. Zlasti kadar vozijo po njej tovornjaki, se v bližini vse hudo trese, se pritožujejo. Za rešitev njihovih težav ni potrebno veliko denarja, za- to pričakujejo, da bodo od- govorni jamo odpravili. Ker odgovora pristojnih na to vprašanje zaradi prvomaj- skih praznikov ni bilo mogoče dobiti, ga bomo poiskali do naslednjega tedna. Vladna kriza in regionalna razvitost Ob prazniku krajevne skupnosti Mozirje je kraj obi- skal predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Udeležil se je javnega razgo- vora s političnimi predstav- niki tega območja, ki ga je vodil državni poslanec Slo- venske ljudske stranke Ja- kob Presečnik, največ časa pa so namenili trenutnim po- litičnim razmeram v državi. Po Podobniku je vladna kri- za v parlamentarnih demokra- cijah povsem normalen pojav, potrebno je pač zagotoviti ne- moteno delovanje države. Dr. Franc Zagožen, predsednik no- ve stranke SKD+SLS Sloven- ska ljudska stranka, je v Mo- zirje prišel naravnost s pogo- vora s predsednikom države Milanom Kučanom o možnih rešitvah poUtičnega zapleta. Po Zagožnovih besedah bi se moral Kučan aktivneje vklju- čiti v reševanje volilnega siste- ma, saj številni pravniki meni- jo, da korektura ustave ponuja možnost za spremembo pro- porcionalnega sistema. Hkrati pa je Zagožen poudaril, da je vsako razmišljanje o bojkotu volitev v škodo demokracije, saj je voUlna pravica temeljna pravica državljanov. Dr. Jože Zagožen, poslanec Socialdemokratske stranke, ro- jen na Ljubnem, je poudaril, da je potrebno poiskati reši- tev, ki bo upoštevala ljudsko voljo. Po mnenju socialdemo- kratov je teh možnosti več. Zdi se torej, da v tej stranki ne vztrajajo več kategorično na izvedbi dvokrožnega volilne- ga sistema. Precej besed je bilo name- njenih tudi razvoju oziroma stagnaciji, odvisno od glediš- ča razpravljalcev. Zgornje Sa- vinjske doline. Župan Mozirja Jože Kramer je prepričan, da je moralni in gospodarski raz- voj doline skladen s pričako- vanji prebivalcev. Čeprav bo verjetno potrebno pritrditi tu- di mnenju, da Zgornja Savinj- ska dolina infrastrukturno, tu- ristično, gospodarsko in še kje zaostaja za slovenskim pov- prečjem. EDI MAVRIC Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Marjela Agrež. Na telefonsko številko 031 569 581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Občinska uprava se ne bohoti Na zahtevo svetnika Stanislava Hrena (SDS) so v občinski upravi Mestne občine Celje pripravili pregledni- co o gibanju zaposlenosti občinskih uslužbencev v zad- njih dveh letih. Po zbranih podatkih je bilo 1. januarja 1998 v celjski občinski upravi zaposlenih 99 uslužbencev, leto kasneje pa natančno 100 uslužbencev. Lani januarja je število zaposle- nih poraslo za 13 na račun prerazporeditve zaposlenih v krajevnih skupnostih oziroma mestnih četrteh v občinsko upravo, konec letošnjega marca pa je bilo na občinski plačilni listi 115 zaposlenih. Iz preglednice je še razvidno, da so lani in v prvih letošnjih mesecih novozaposleni občinski uslužbenci imeli zvečine VII. stopnjo izobrazbe. IS ^ V Mozirju nov most cez Savinjo Minuli konec tedna so ob prazniku krajevne skupnosti Mozirje v Lokah slovesno odprli nov ^ost eez reko Savinjo, ki bo skupaj s cestnimi priključki in urejanjem struge stal okroglih 145 "^''ijonov tolarjev. Denar za investicijo je skoraj v celoti zagotovila občina Mozirje. sinovim mostom se bo izboljšala poplavna varnost 150 stanovanjskih hiš v mestnem naselju. ^f3di posebnega načina gradnje - most je obešen na jeklene vešalke - v reki ni več podpornih '^^brov, tako da se je povečala pretočnost struge in zmanjšala možnost poplav Ob prisotnosti p^sednika državnega zbora Janeza Podobnika sta most predala namenu župan in predsednik ^ievne skupnosti Mozirje Jože Kramer in Roman Čretnik. EDI MAVRIC Foto: CIRIL SEM 8.-4. maj 2000 6 GOSPODARSTVO Avto Celfe lani uspešno v Avtu Celje so kljub veliki konkurenci med av- tomobilskimi trgovci lani poslovali bolje kot prejš- nja leta. Prodali so preko 1.300 avtomobilov, kar je za dobrih 30 odstotkov več kot predlani in tudi občut- no več kot je znašalo pov- prečje v Sloveniji. S prodajo so ustvarili 3,6 milijarde tolarjev prihod- kov, čisti dobiček pa so po- trojili in znaša blizu 48 mi- lijonov tolarjev. Kljub na- povedim, da bo letos v Slo- veniji prodaja avtomobilov slabša kot lani, v Avtu Ce- lje, ki je pooblaščeni pro- dajalec avtomobilov Fiat, Ford, Lada in Peugeot ter tovornjakov Iveco in trak- torjev Same, načrtujejo 10- odstotno rast prodaje. V po- sodobitev in razširitev pro- dajaln in servisov namera- vajo vložiti kar 400 milijo- nov tolarjev. V Celju so že začeli graditi nov salon in servis za vozila Peugeot, po- sodobili bodo prodajalno tovornjakov Iveco, v začet- ku leta pa so že odprli salon za Fiatove avtomobile v Ve- lenju. JI Zmerni optimizem slovensicega veiilcana Uspeh Gorenja Velenje bodo tudi letos krojili droge surovine in pritiski trgovcev za znižanje cen - Priložnosti v novih programih in na obnovljenih trgih Skupina Gorenje, za katero nekateri menijo, da je edini pravi slovenski koncern, je lani ustvarila 111,9 milijarde tolarjev prometa in 2,5 milijarde tolarjev dobička. Dobrih 93 milijard tolarjev prihodkov predstavlja prodaja gospo- dinjskih aparatov, za 13,6 milijarde tolarjev je bilo storitev, preostanek prihodka pa so prinesle strojegradnja, orodjarstvo in ostale dejavnosti. V Velenju ocenjujejo, da je bilo preteklo poslov- no leto eno boljših in da ga bo zaradi visokih cen surovin težko ponoviti. »Za slovenske razmere smo dosegli zelo dobre rezultate, vendar se z njimi ne smemo preveč hvaliti,« pravi predsednik uprave Gorenja Jože Stanič. »Sem sicer zmerni optimist, vendar ne uporabljam rad gorečih besed. Panoga bele tehnike je namreč že vrsto let v tako zreli fazi, da so stopnje rasti tudi med najvišjo konjunkturo zelo nizke, po drugi strani pa lahko nenadna podražitev surovin v hipu izniči vse uspehe. Kljub izrednemu uspehu v zadnjih letih naša firma še vedno ni stabilna. Nimamo še zadosti rezerv.« Temeljne značilnosti poslovanja Gorenja, pravi Jože Stanič, so bile v preteklem letu krepitev konkurenčne prednosti, pove- čevanje tržnih deležev, vlaganja v proizvodnjo, prestrukturiranja podjetij in skrb za kakovost iz- delkov. »Na svetovnem gospo- darskem trgu je na naše poslo- vanje vse leto močno vplivala koncentracija proizvajalcev in trgovcev gospodinjskih apara- tov, ki se je čutila zlasti v močnih pritiskih na znižanje cen, pa tudi doma razmere niso bile nič kaj prijaznejše. Tu mislim zlasti na davčne obremenitve, pove- zane z drago državo.« Kljub takšnim razmeram so v Gorenju izdelali in tudi prodali 2.100.000 velikih gospodinjskih aparatov. V obratu zamrzovalnih skrinj, na primer, so od leta 1972, ko so začeli izdelovati zamrzovalne skrinje, naredili lani petmilijonti izdelek. Stanič meni, da je to izjemen uspeh, saj prodaja skrinj zaradi spreminjanja prehram- »Z dobrimi rezultati se ne smemo preveč hvaliti,« pravi predsednik uprave Gorenja Jože Stanič benih navad močno upada. Ju- lija so prodali za-6,8 milijarde tolarjev gospodinjskih aparatov, kar je najvišja mesečna prodaja v zgodovini tovarne. V Gorenju so lani ustvarili za 10 odstotkov več prometa in za 38 odstotkov več dobička kot predlani. Donos na kapital je bil 6,8-odstotni, do- dana vrednost na zaposlenega pa 4,3 milijona tolarjev. To je sicer več kot je znašalo povprečje v Sloveniji, vendar za več kot polo- vico manj kot v razvitih državah. »Višji dobiček je zlasti posledi- ca večje prodaje in produktivno- sti, pa tudi naše prodajne politi- ke, ki je usmerjena k še bolje opremljenim izdelkom in k pou- darjanju oblikovne dovršenosti,« ocenjuje Stanič. »Lahko bi bil še večji, vendar so bili pritiski na ceno preveliki, zaradi nenormal- ne podražitve cene nafte na sve- tovnem trgu pa so bili zelo visoki tudi stroški materiala in energije. Na takšne neugodne okoliščine smo se odzvali z motiviranjem naših strokovnjakov k dinamični prenovi izdelkov in kakovostni izboljšavi notranjih poslovnih pro- cesov, lotili smo se tudi reinženi- ringa v informatiki, nabavi in logistiki. Pri tem smo se začeli opirati tudi na znanje zunanjih strokovnih družb, kar nas bo sicer veliko stalo, vendar bodo finančni učinki veliki.« V Gorenju tudi letos ne bodo porabili dobička za izplačilo di- vidend. Uprava bo predlagala delničarjem, da ga polovico us- meri v rezerve, druga polovica pa bi ostala nerazporejena. Iz- plačilo predvidevajo šele v pri- hodnjem letu, če bo letošnje poslovanje prav tako uspešno. Večino do sedaj ustvarjenega dobička so namenili za naložbe. Le-te so samo lani znašale sko- raj 11 milijard tolarjev, od tega je največ denarja šlo za izgradnjo nove tovarne hladilno-zamrzo- valnih aparatov ter za nove ge- neracije gospodinjskih aparatov z boljšim delovanjem, večjo funk- cionalnostjo ter z bolj privlačno in uporabno obliko. Veliko so vlagali tudi v obnovo tržišč v jugovzhodni in vzhodni Evropi, v Pragi in Sarajevu so odprli nova poslovna objekta. Gorenje izvaža v šestdeset dr- žav po vsem svetu, saj je po razpadu bivše Jugoslavije nji- hov naravni domači trg Evropa. Največ, kar 39 odstotkov gospo- dinjskih aparatov prodajo v se- verni in osrednji Evropi, nato v Sloveniji in v jugovzhodni Evro- pi, v jugozahodni Evropi proda- jo 17 odstotkov izdelkov, zaradi krize na ruskem trgu znaša pro- daja v vzhodni Evropi le 10 odstotkov, le 6 odstotkov apara- tov pa prodajo v čezmorskih državah. Letos naj bi prodajo povečali še za 10 odstotkov, kar jim bo glede na rezultate v prvih mesecih tudi uspelo. Priložnost vidijo zlasti v oživljanju evrop- skih trgov in obnovi tržišč v državah jugovzhodne Evrope. »Čeprav je bela tehnika zrela branža, še naprej ostaja naša temeljna strateška usmeritev,« pravi Jože Stanič. »Pri tem se zavedamo, da bodo tržne raz- mere tudi v prihodnje zelo zaple- tene, da bo konkurenčna bitka še bolj ostra in da bomo morali nenehno obvladovati stroške.« ■■■■ JANJA INTIHAR ■■■ Foto: GREGOR KATIC BAROMETER STC odgovor jo m ponudbo v skladu z zakonom o pj, zemih je direktor STC Mai Brezigar javno odgovoril na. nudbo Intereurope za odi, delnic tega celjskega podje Poudaril je, da sta družbi do« uspešno sodelovali, vendar sta nikoli sklepali kakšnih si razumov o morebitnem po zovanju. Vodstvi sta se dogo rili, da bo imelo celjsko podj« v okviru koprskega koncei status samostojne pravne o be, zaradi večje učinkovite poslovanja pa bodo potrei nekatere reorganizacije pos vanja. Brezigar meni, da jej nudba Intereurope, ki že inj lasti preko 50 odstotkov de| STC, korektna, zato ne naij rava ponuditi svojega odstoj Šfirikrot večji dobiček Celjsko Klasje je objavilo5 vidiran izkaz stanja za prete leto, iz katerega je razvidno) je imelo podjetje lani nekaj 1 kot 3,3 milijarde tolarjev | hodkov. V rednem posloval so imeli za dobrih 245 milijoi tolarjev izgube, ki pa sci pokrili z odprodajo dela prer ženja, tako da so v zaključn računu zabeležili 16,9 milijci tolarjev čistega dobička, kar štirikrat več kot v letu 1998. Certifikat v Prebold Tekstilna tovarna Prebold, je uspešno zaključila lansko poslovno leto, bo jutri, 5. maja, pripravila na Venišah krajše slovesnost, na kateri ji bode podelili certifikat kakovosti ISG 9001. Ob tej priložnosti bo pred stavila tudi nekaj novosti i2 svojega programa. Zo rezerve 36 milijonov Konec meseca bo skupščin; delničarjev Zdravilišča Laško na kateri bodo med drugin razpravljali o predlogu direktor ja Romana Matka, da bi dobi ček zadnjih dveh let, ki znaš; skupaj dobrih 36 milijonov to larjev, razporedili v rezerve. Vo lili bodo tudi nov nadzorni svet za katerega so predlagani Jože Pušnik, Olga Jakhel, Andrej Ve senjak in Edvard Staroveški. Kmečka družba v Bosni Bošnjaška družba za uprav Ijanje ABDS, ki je v40-odstotii lasti Kmečke družbe, je pr^i kratkim kot tretja dzu v Bosni ii Hercegovini dobila dovoljeni za delovanje. Ta mesec naj t pričel delovati še pooblaščen investicijski fond, ki bo z ja^ nim vpisovanjem delnic skus^ zbrati čim več certifikatov ter njimi pokupiti delnice tistih po^ jetij v BiH, ki lahko s svojih] programom nastopajo na tu)'' trgih. Poleg Kmečke družb ima dzu ABDS še 52 manp lastnikov. ^ Varčevalni ukrepi v premogovnilcu v Premogovniku Velenje naj bi letos odkopali 3.850.000 ton premoga. To je sicer več kot lani, vendar je vlada v elek- troenergetski bilanci Slovenije določila za pol marke nižje odkupne cene. V premogovni- ku zato na vseh področjih po- slovanja že napovedujejo var- čevalne ukrepe. Program ukrepov naj bi nad- zorni svet družbe sprejel še ta mesec skupaj z letošnjim delov- nim načrtom. V premogovniku načrtujejo letos bolj enakomeren delovni ritem kot lani, ko je na odkop premoga v veliki meri vpli- val štirimesečni remont Termoe- lektrarne Šoštanj, opravili pa so tudi že vse glavne montaže in demontaže odkopne opreme. V prvih treh letošnjih mesecih so bili odkopni rezultati sicer neko- liko slabši od načrtovanih, ven- dar so se, kot je povedal tehnični direktor mag. Marjan Koleno, že v aprilu razmere izboljšale. Ko- nec marca so namreč pričeli z odkopom v jami Pesje, kjer bo glavni odkop za vso letošnjo proi- zvodnjo in kjer je kakovost pre- moga bistveno boljša, boljše pa so tudi odkopne razmere v juž- nem krilu jame Preloge. JI Skupščina Cometa konec maja Zreški Comet je prejšnji teden objavil revidirane in konso- lidirane računovodske izkaze za leto 1999 ter za 29. maj sklical skupščino delničarjev. V Cometu so lani ustvarili preko 311 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je za dobrih 74 odstotkov več kot leta 1998. Približno tolikšen presežek so ustvarili tudi leta 1997, ki ga ocenjujejo kot nadpovprečno uspešnega. Uprava in nadzorni svet bosta na skupščini predlagala, da lanskega dobička ne bi razporedili, vendar to ne pomeni, da bodo delničarji ostali brez dividend. Zanje naj bi namreč namenili del nerazporejenega dobička iz preteklih let, tako da bi dividenda znašala 45 tolarjev na delnico. V zreški družbi načrtujejo letos za več kot 400 milijonov tolarjev naložb. Kupili naj bi nekaj nove opreme ter ustanovili mešana podjetja. Že sedaj jih imajo pet, in sicer na MaUi, v Avstriji, Franciji, Nemčiji in ZDA, nova pa nameravajo ustano- viti še v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Iranu in na Madžarskem. V državah, kjer prodaja ni mogoča, če tam nimaš tudi proizvod- nje, bodo podjetja proizvodna, drugod bodo ustanovih le trgovsko-distribucijska podjetja. JI Predsednik uprave Polzela d. d. Alojz Došler in lastnik Trgovskega podjetja Cajka Tonko Vasilj pri otvoritvi prve prodajalne v Rusiji. Polzela na ruskem Irgu Prejšnji teden je Polzela, tovarna nogavic d. d., odprla v ruskem mestu Orehovo - Zujevo, svojo prvo prodajalno nogavic. Do konca septembra naj bi jih v Rusiji odprla še deset. Pri prodaji nogavic bo ta največji slovenski nogavičar sodeloval z rusko trgovsko firmo Čajka. Vrednost naložbe za opremo trgovin bo dvesto tisoč dolarjev, predvidena letna prodaja pa 1,1 milijona parov nogavic v vrednosti en milijon dolarjev. Kot je povedal predsednik polzelske delniške družbe Alojz Došler, vidijo v ruskem tržišču velike možnosti. T. TAVČAR m TEDNIK GOSPODARSTVO 7 Dobiček dvakrat ^ presegel izgube ^etja na Celjskem so imela lani 15,6 milijarde tolarjev dobička in za 7,5 milijarde tolarjev izgub - Najboljši in najslabši v predelovalni dejavnosti po podatkih celjske agen- jjje za plačilni promet so (pspodarske družbe v regiji [i„ele lani že drugo leto za- pored več dobička kot izgub, (^primerjavi z letom 1998 se je realno povečal za slabo fetrtino in je znašal 15,6 mi- jjarde tolarjev, medtem ko jO se izgube zmanjšale za 27 jdstotkov in so bile za dobro jolovico manjše od čistega lobička. Lani je s čistim dobičkom )oslovalo 1.743 podjetij, od ega je skoraj polovico dobička zkazalo 342 družb s področja iredelovalnih dejavnosti, v ka- erih je zaposlena dobra polo- fica vseh delavcev v regiji. Naj- fišjo, kar 743-odstotno rast, je abeležilo deset podjetij za os- (ibo z elektriko, plinom in (odo, ki so imela skupaj 519 nilijonov tolarjev dobička, naj- ločnejše občine po obsegu do- )ička pa so bile tudi lani Celje, Laško in Žalec, saj se nanje nanaša skoraj 70 odstotkov ce- lotne vsote v regiji. Tako kot pri dobičku so bila podjetja iz predelovalnih de- javnosti na prvem mestu tudi po višini izgube, saj je nanje odpadlo 47 odstotkov celotne vsote. Izgube so se močno po- večale na področju javnih, skupnih in osebnih storitev ter v izobraževanju. Čeprav sta se lani zmanjšala tako število zgu- barjev kot teža izgub, je po- Gospodarske družbe v celj- ski regiji so lani ustvarile 7,2 odstotka celotnega čiste- ga dobička v državi, njihov delež izgub pa je 6,5-odsto- ten. slovno leto zaključilo z rdeči- mi številkami 752 gospodar- skih družb, ki zaposlujejo sla- bo petino vseh delavcev v regi- ji. Od skupne izgube, ki znaša blizu 7,5 milijarde tolarjev, je največji, 37,4-odstotni delež, odpadel na 308 podjetij v ob- čini Celje. Sledi žalska obči- na, kjer je imelo 92 podjetij za 1,4 milijarde tolarjev izgub, v občini Štore pa je izguba dva- najstih podjetij znašala kar 1,1 milijarde tolarjev. Za 601 mi- lijon tolarjev so imeli izgube v občini Rogaški Slatini, sledijo Radeče s 507 milijonov tolar- jev in Šentjur z 293 milijoni, najmanjši obseg čiste izgube pa so zabeležili v občini Bi- strica ob Sotli, kjer so lani imeli le enega zgubarja z do- brima dvema milijonoma to- larjev izgube. JANJA INTIHAR Novi pralni stroji v Gorenju so začeli izdelovati nove pralne stroje blagovne znamke Prological. V prvih dneh so na klasični montažni liniji izdelali po 200 pralnih strojev za naročnika z Danske, kmalu pa l^odo te aparate začeli izdelovati tudi za domači trg. Nove stroje iz f^orenja ne odlikujejo le lepo oblikovane in posodobljene linije, '^mveč tudi veliko funkcionalnih izboljšav in novosti. HJ Zamenjava v vrhu zdravilišča Včeraj je vodenje Zdravilišča Rogaška prevzel Edvard Lesnik, ki je bil doslej pomočnik direktorja Hotelov Bernardin v Portorožu. Kot je znano, je dosedanji predsednik uprave Franc Horjak že pred dobrim mesecem odstopil. Rogaško Slatino pa je zapustil 30. aprila. Kakšna bo nadaljnja usoda delniške družbe za sedaj, vsaj uradno, še ni znano, zagotovo pa bo že kmalu prišlo do korenitih sprememb. Prejšnja uprava je namreč konec marca predlagala prisilno poravnavo, jutri pa bo Dotekel rok, do katerega Slovenska razvojna družba sprejema vloge za odkup 57-odstotnega deleža, ki ga ima v Zdravilišču Rogaška. Poleg tega je v preteklih mesecih prišlo do velikih lastninskih sprememb slatinskih hotelov, ki jih upravlja podjetje Grand hotel, hčerinska družba Zdravilišča Rogaška. Tako novi kot »stari« lastniki napovedujejo, da se zdraviliš- ču obetajo boljši časi, kar naj bi med drugim, dokazovala tudi izredno dobra zasedenost hotelov v času velikonočnih in prvomajskih praznikov. V tem času je namreč Rogaško Slatino obiskalo več kot 1000 gostov, med katerimi je bilo kar 70 odstotkov tujcev, večinoma Italijanov. V prvih štirih mesecih so tako v zdravilišču zabeležili za desetino več nočitev kot v enakem obdobju lani, tolikšno rast pa naj bi ohranili kar skozi vse leto. JI Javna delitev dovolilnic avtoprevoznikom Na pobudo OOZ Slovenske Konjice so se lani na Celjskem začeli srečevati predsedniki in sekretarji območnih obrtnih zbornic, v regijsko delo pa se vključujejo zbornična vodstva iz Celja, Laškega, Mozirja, Slo- venskih Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Velenja in Žalca. Osrednji namen srečanj je, da s sprejetimi sklepi enotno nasto- pajo pred lokalnimi oblastmi in OZS kot matično organizaci- jo, v katero je združenih več kot 50 tisoč obrtnikov, in tako sku- šajo ustvariti boljše pogoje za poslovanje svojih članov. V prvem delu aprilskega sre- čanja, sestali so se v Šentjurju, so spregovorili o aktualni prob- lematiki in v Nadzorni svet Re- gionalne razvojne agencije pred- lagali Zvonka Juterška, v dru- gem delu pa so se posvetili problematiki avtoprevoznikov, saj so gostili sekretarja sekcije za promet pri OZS Bojana Pečni- ka. »Delitev dovolilnic avtopre- voznikom,« je poudaril Pečnik, »je v zadnjem času naloga OZS in GZS. Zbornici sta to prevzeli od ministrstva za promet in zve- ze, ki je zaradi nerealnih in netočnih podatkov, na osnovi katerih so v zbornici delili dovo- lilnice, tudi krivo za težave, na- stale ob delitvi za prvo delilno obdobje.« Zaradi tega je samo v OZS prispelo več kot 900 pri- tožb, približno polovica jih je bila vloženih pravočasno in opremljenih s koleki. Te je OZS odstopila v reševanje resorne- mu ministrstvu, ki te dni odgo- varja na pritožbe. Od sredine aprila je zagotovljena tudi jav- nost delitve, saj je na straneh OZS objavljen seznam razdelje- nih dovolilnic in elektronskih točk po prevoznikih. Od ostalih aktivnosti sekcije se je Pečnik dotaknil še proble- matike parkirnih mest, potreb- nih za pridobitev Učence. Ve- ljavni pravilnik ne ločuje javne- ga parkirnega mesta od parkir- nega mesta za lastne potrebe in za vsa parkirna mesta določa iste kriterije. Kljub številnim ur- gencam na pristojno ministrs- tvo, odgovora zaenkrat še ni. Prevozniki opozarjajo, da so do- volilnice poleg hcenc zanje do- voljenje za delo, zato brez njih ne morejo izpolnjevati pogod- benih obveznosti. Pohvalili so način delitve nekritičnih dovo- lilnic glede na potrebe prevoz- nika, seveda v okviru razpolož- ljive kvote, moti pa jih neureje- nost evidenc, saj nekateri pre- vozniki, ki nimajo pridobljene Učence, še vedno prejemajo do- volilnice. Tu pa bi moral izdaja- telj licence, ki je sedaj tudi deli- lec, seveda ukrepati. IS Ocenjevanje prodajaln Te dni se bo pričelo ocenje- vanje urejenosti prodajaln, ki ga je že drugo leto zapored pripravilo Združenje za tr- govino pri Gospodarski zbor- nici Slovenije. V projekt se je poleg območnih gospodar- skih zbornic vključila tudi Tliristična zveza Slovenije Lani je bila akcija poskusna in so se vanjo lahko vključili le trgovci v turističnih krajih, letos pa so jo razširiU tudi na večja naselja, tako da v projek- tu sodeluje 65 mest in krajev. Ocenjevanje bo potekalo v dveh krogih. V prvem bodo proda- jalne obiskale petčlanske ob- močne komisije, v drugem kro- gu pa bo ocenjevanje najbolj- ših iz posameznih območij iz- vedla še posebna republiška komisija združenja za trgovi- no. Ocenjevala bo zunanji iz- gled prodajaln, prodajni pro- stor in osebje. V združenju za trgovino ugo- tavljajo, da trgovci radi sode- lujejo v ocenjevalni akciji, saj si tudi na takšen način lahko pridobijo mnenje o tem, kje so njihove slabosti in kje pred- nosti. JI Hmelj hitro raste Letos vegetacija prehiteva običajno za deset dni. Tudi v hmeljiščih se to pozna, zato je hmelj že dokaj razraščen. Hitijo ga čistiti in napeljevati na vodila. Ker je to delo treba opraviti v nekaj dneh, je prišlo v Savinjsko dolino kakih tisoč sezonskih delavcev, največ iz sosednje Hrvaške. Letos je zaradi neugodnih tržnih razmer hmelja manj kot doslej. T. TAVČAR Potrošnik ne bo delil dobičkcP Trgovsko podjetje Potrošnik iz Celja, ki je eno redkih (še) samostojnih v regiji, je za 25. maj sklicalo skupščino delničarjev, na kateri bodo med drugim odločali tudi o delitvi lanskega dobička. Potrošnik je lani ustvaril s prodajo za dobre 4,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je približno toliko kot v letu 1998, čisti dobiček pa se je v primerjavi s predlani povečal za dva in polkrat in znaša 7,9 milijona tolarjev. Uprava družbe predlaga, da dobička ne bi razporedili. Na skupščini bodo delničarji tudi razrešili dosedanji petčlanski nadzorni svet ter imenovali novega tričlanskega, v katerem bosta dva predstavnika lastnikov in en predstavnik delavcev, sprejeli pa naj bi še pogodbo o obvladovanju in prenosu dobička. Neživljenjskosf V praksi z letošnjim januarjem je v '•^Iju začel veljati Pravilnik " podaljšanju obratovalne- P časa v gostinskih loka- "l^. njegove določbe pa so se mnenju občinskih stro- kovnih služb, ki so se prete- štiri mesece ukvarjale z ^'ogami gostincev za podalj- šanje obratovalnega časa, v {•^sksi pokazale kot neživ- '^•ijske in zavirajoče. 'cestnim svetnikom so tako ^aprilsko sejo predlagali, naj špfejiTiejo sklep o prenehanju ^^Ijavnosti pravilnika, le-tega nadomestijo z odredbo, ki 'f" lahko sprejme župan sam. ^^dnost odredbe bi bila v da se močno skrajša po- £Pek pridobivanja dovolje- P Za podaljšanje obratoval- nega časa, kot glavni očitek sprejetemu pravilniku pa so v strokovnih službah navajali njegovo vkalupljanje posamez- nih lokalov v kategorijo, za katero so registrirani. »Nesmi- selno oziroma neživljenjsko je, da tip lokala določa oziro- ma omejuje tudi obratovalni čas v njem,« je menil načelnik občinskega oddelka za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo Ivan Pfeifer ter dodal, da bi z odred- bo župana posamezne prime- re lahko veliko bolj učinkovi- to in hitro reševali. Na območju Mestne občine Celje je registriranih 227 go- stinskih lokalov, od tega pa so za izdajo soglasja o obrato- valnem času zaprosili v 168 lokalih. V skoraj petini oziro- ma 32 primerih so izdajo od- ločbe zaradi določb pravilni- ka zavrnili, 19 gostincev pa se je na to pritožilo. V strokov- nih službah še ugotavljajo, da so se prijavi obratovalnega časa izognili v kar četrtini celjskih lokalov, z ustanavlja- njem klubov namesto regi- stracije gostinskega lokala pa se vse bolj uveljavlja še en način, kako zaobiti veljavne predpise. Mestni svetniki so kljub na- štetim argumentom menili, da je pravilnik najprimernejši na- čin za zagotavljanje reda glede obratovalnega časa v gostinskih lokalih, in pobude strokovnih služb niso podprli. Namesto z odredbami župana, kakor je po- dročje obratovalnega časa go- stinskih lokalov urejeno tudi v Ljubljani, bo delovnik gostin- cev v Celju še naprej urejen s pravilnikom. Svetniki pa so stro- kovne službe pozvali, naj v pri- meru, da so posamezne določ- be pravilnika res tako neživ- Ijenjske, pripravijo predloge za njihove spremembe. IS KULTURA Prodajna razstava Skupine 83 v velenjski galeriji Fori so prejšnji teden odprli prodajno razstavo devetih članov Skupine 83 iz Druš- tva šaleških likovnikov. Na dražbi so prodali deset od osemnajstih razstavljenih del, ves izkupiček, dobra dva milijona tolarjev, pa so namenili za gradnjo vars- tveno delavnega centra Je- žek v Velenju. Svoja dela so kakšnim sto- petdesetim gostom predsta- vili Jurij Godec in Stanislav Stojanovič iz Celja, akadem- ski slikar Alojz Zavolovšek iz Mozirja, Slovenjgradčan Pe- ter Petrovič, Šoštanjčan Ivan Kolar ter Viktorija Meh, Os- kar Sovine in Marcelj Med- ved iz Velenja. Na odprtju razstave je nastopila tudi do- mačinka Tina Žerdin, ki štu- dira harfo na Dunaju. LO V knjižnici se dušijo Križi in težave šentjurske knjižnice - Pred rešitvijo v novem bloku? šentjurska občinska knjižnica je v zadnjih dveh desetletjih osrednje prizo- rišče kulturnega dogajanja, saj imajo poleg redne knjiž- nične dejavnosti zanimive nastope in razstave. Pri tem imajo hude prostorske teža- ve, o katerih je zadnji čas veliko govora. Tako je v knjižnici za upo- rabnike približno 160 kvadrat- nih metrov prostora, vsega skupaj imajo približno 300 kvadratnih metrov, po mini- malnih standardih pa naj bi imeli vsaj 1200 kvadratnih me- trov, opozarja ravnateljica jav- nega zavoda Tatjana Cmok. V Knjižnici Šentjur delajo poleg nje še štiri knjižničarke. Na okrogli mizi v šentjurski knjižnici, kjer so v začetku aprila govorili o njeni prostor- ski stiski, je dr. Silva Novljan, svetovalka za splošno izobra- ževalne in šolske knjižnice iz Ljubljane opozorila, da bi jo v primeru strogega upošteva- nja predpisov lahko celo za- prli. Sicer pa v občinski stavbi, kjer so ustanovitelji knjižnice, prav tako menijo, da bi potre- bovala več prostora. Tako so pred leti izdelali projekt za gradnjo prizidka in prenovo obstoječega dela; med čaka- njem na rešitev so v knjižnici ugotovili, da je stavba z lese- nimi stropovi dotrajala ter po- staja nevarna. Od takrat vidijo rešitev le še v novih prostorih. V Šentjurju razmišljajo o novih prostorih občinske knjižnice že precej časa, zato so med drugim iskali rešitve v zgornjem nadstropju priča- kovane gradnje avtobusne postaje, v morebitnem prizid- ku občinske stavbe ter še kje. V zadnjem času se govori predvsem o pritličju načrto- vane gradnje stanovanjskega bloka v Ulici Valentina Orož- na. Kaže, da bo to najverjet- nejša rešitev. Šentjurski občinski svet je v drugi polovici aprila odločil, da se za potrebe knjižnice takoj pristopi k izdelavi pro- jektne dokumentacije, v ob- činskem proračunu za leto 2001 pa zagotovi sredstva za začetek gradnje. Pri tem raču- najo seveda tudi na pomoč države. BRANE JERANKO Prvi orgelski koncert Zreška družina Kolping in KUD Vladko Mohorič bosta v naslednjih mesecih organizirala serijo orgel- skih koncertov v zreški cerkvi. Posamezen nastop bodo poleg organistov po- pestrili še drugi instru- mentalisti in pevci iz Zreč in iz drugih krajev. Prvi koncert, ki je bil v soboto, 29. aprila, je bil pos- večen 10-letnici orglarstva Škrabl, ki je izdelalo tudi zreške orgle, nežne in mo- gočne zvoke pa je iz kraljice instrumentov tokrat izvab- ljal priznani organist Hel- muth Luksch iz Avstrije. V programu je sodeloval tudi mešani cerkveni pevski zbor Sv. Egidij iz Zreč. ZI Fotografska razstava v petek, 5. maja, bo ob 19. uri v Savinovem likovnem salonu otvoritev razstave fo- tografij Francija Horvata z naslovom Vode. Franci Horvat se je rodil v Celju, s prvo kompaktno ka- mero pa se je srečal že pri osmih letih. Njegovo življenje je povezano z dvema ljubez- nima. Ljubi gore in eksotična potovanja, vselej ima pri sebi fotografski aparat, s katerim beleži trenutke, ujeta razpo- loženja, ki lahko že naslednji trenutek izginejo. Ceni in ljubi vodo kot poče- lo sveta, kot enega štirih ele- mentov, brez katerega na svetu ne bi bilo življenja, vo- do v njenih neslutenih pojav- nih oblikah v potokih in jeze- rih, v tolmunih, v očarljivih slapovih, vrtincih, vodo, ki se razliva v nekakšnih tančicah, kot pajčolan, preplet bogate- ga naravnega daru. Na otvoritvi bodo sodelova- li likovna kritičarka Marlen Premšak, vioUnistka Tanja Mi- klavc in kitarist Srečko Lavbič. Razstava bo odprta do 22. ma- ja. SABINA KRANJEC Oder v Mali Brezi je oživel Dvorana Strelskega doma v Mali Brezi pri Laškem je bila pred mesecem dni premajhna za vse, ki so si hoteli ogledati igro, ki so jo pripravili člani tamkajšnjega Strelskega društva in njegova sekcija za kulturno dejavnost, zato jo bodo to nedeljo, 7. maja, ponovili. Oder je po nekaj letih ponovno oživel z domačimi, že prekaljenimi amaterskimi igralci, ki so se jim pridružili še novi in prijetno presenetili. Vilijem Videč in Marjan Ocvirk sta sestavila tekst in scenarij za dramaturško dobro zasnovano igro z naslovom V vaški gostilni. V njej poleg komičnih situacij ne manjka glasbenih vložkov - tako zabavnih kot narodnozabavnih. Avtorja pa sta odigrala tudi obe glavni vlogi. VLADO MAROT GUTENBERGOVA GALAKSIJA 0 potrebnosti škandala Razvpiti hrvaški časopis Fe- raltribune v eni zadnjih številk poroča o knjižničarskem škan- dalu v Zagrebu. Leta 1992 je država Hrvaška sprejela obve- zujoča knjižničarska navodila, po katerih so v hrvaških knjiž- nicah izvedli obsežno čistilno akcijo izločanja »neprimernih« knjig. Bržkone si lahko mislite, katere knjige so morale v kon- tejnerje in v ogenj, najbolj groz- ljiv pa je podatek v zvezi z otroško in mladinsko literatu- ro, saj so navodila zavezujoče priporočala, naj hrvaški osnov- nošolci zrastejo bolj ali manj izključno ob knjigah domačih avtorjev. Ena od podpisnic na- vodil je bila nedavno imenova- na za direktorico zagrebških mestnih knjižnic. Na srečo ne- katere spomin še ni zapustil in so zadevo javno škandalizirali. Epilog še sledi. Podobne reči so se na Slo- venskem dogajale že pred sto leti in še tudi kasneje, lahko bi celo rekli, da vsak državni si- stem, ki so mu interesi državlja- nov odveč, ena- ko slabo ravna s knjigami, umetnostjo in svojimi državlja- ni. Če v tej luči pogledamo primer celjske knjižnice, lahko ugotovimo, da so se odpisne akcije izvajale tudi v tej ustano- vi in se še izvajajo, le da nimajo ideološkega predznaka, am- pak so v največji meri izraz prostorske stiske (če pustimo ob strani desetine metrov sa- moupravljalskih in marksistič- nih knjig). Sledi retorično vpra- šanje z nekaj podvprašanji: V čem je vrednost neke knjižni- ce? V količini knjig in drugega knjižničnega gradiva, ki ga hra- ni za potencialne bralce? V ka- kovosti knjižničnih storitev? V preseganju zgolj izposojanja knjižničnega gradiva? In odgo- vor: Seveda v vsem navede- nem. V čem je torej kleč? V tem, da je knjižnica kontinuiran proces, ki sicer funkcionalno mora zadovoljiti trenutne po- trebe uporabnikov. Potrebe so časovna spremenljivka, naj- večja referenca knjižnice pa je bogastvo gradiva, ki je v vsa- kem trenutku na razpolago. Za kaj takega knjižnica potre- buje dovolj prostora. Naši ga zmanjkuje, mesto ocenjuje, da mora bolj kot za knjige za svoje prebivalce poskrbeti za njihove železne konje. Tak je trend. In ni pričakovati, da se bo kaj obrnilo drugače. Če bi hoteli doseči kaj takega, bi bili podobni vsem zgodovinskim Sizifom, ki jih je na koncu ved- no bolela glava. Edini izhod je torej škandaliziranje proble- ma v javnosti. Hrabro, ostro in dostojanstveno. Država in mesto, ki je pomanjšana razli- čica prve, obstajata zaradi službe svojim državljanom in prebivalcem. Bibelj ZAPISOVANJA Ogledalo časopisa Piše: TADEJ ČATER Večkrat sem se že sam spraše- val, kaj je v resnici »ogledalo« časopisa. Kaj je torej tisto, kar nekemu časopisa oziroma me- diju podeljuje blagovno znam- ko? In nikoli nisem našel prave- ga odgovora. Ko sem nekaj let urejal revijo magazinskega tipa, se s tem vprašanjem nisem niko- li ukvarjal. Ne vem, morda je za to nismo uspeli prodati več kot pet tisoč izvodov. Vsaj tako sem mislil še dolgo časa po tistem, ko sem iz tistega posla izpregel. Mislim, da sem se motil. Da je »ogledalo« medija nekaj po- vsem drugega. Vzemimo na pri- mer kakšen bolj cehovski časo- pis, ki ne cilja na naklade preko stotisoč izvodov, ki mu je dovolj prodati kakšen tisoč ali dva iz- vodov, ki cilja na natančno defi- nirano občinstvo. »Ogledala« mu ne more in nima pravice podržati oddelek za prodajo, pač pa vsebinska jasnost in kon- sistentnost. Podobno je bilo s tistim našim magazinom. Kar je ta trenutek zelo nepomem- bno. In vzemimo spet primer kakšnega rumenega časopisa, ki mu »ogledalo« drži izključno prodaja. Vsebinska zasnova je kajpak temu prirejena in temu primerna. Prodajni oddelek je tisti, ki časopisu narekuje lastno podobo v »ogledalu«. In nihče drug. Kar spet pomeni, da sem se vendarle motil. Ni le vsebina tista, pač pa tudi prodaja, ki narekuje blagovno znamko, ki definira podobo medija. Toda, če vzamete v roke pariški Le Monde, če prelistate Vogue, v katerikoli izdaji, če preberete Der Spiegel, sem prepričan, da boste nujno tudi prebrali uvod- nik. Ker tudi uvodnik je tisti, ki definira podobo časopisa, ki že s samo vsebinsko zasnovo uvod- nika in z mnenjem uvodničarja, ki je največkrat »editor-in-chief« časopisa, podeljuje svojemu me- diju svojevrstno blagovno znam- ko. Kar spet pomeni, da je uvod- nik zelo občutljiva točka, da je urejevati časopis zelo odgovorno in delikatno opravib, da ni do- volj zbrati nekaj sponzorjev in oglaševalcev, napisati nekaj tek- stov, jih urediti, oblikovati in izdati časopis, ter se v kolofonu podpisati kot urednik. Morda za tistega, ki cilja na dve ali tri številke v zgodovini časopisa, morda za tistega, ki v založniš- tvu vidi le hiter zaslužek, za svojo blagovno znamko pa mu je bolj malo man Če pogledate v kioske, se poli- ce šibijo pod težo raznoraznih časopisov in revij, za katere ni- ste še nikoli slišali in najbrž tudi ne boste. Gotovo ste pa že slišali za Delovo prilogo Ona, za revijo, ki izhaja kot Delova priloga in cilja na bralstvo, ki je predvsem ženskega porekla. Za prilogo oziroma revijo, ki je povsem spodobna, ki ne prinaša nič kaj takega, kar bi sicer pogrešali, jo je pa fino prelistati. Le uvodnike je treba spustiti. Ker v nasprot- nem primeru, bo - upam si trditi - vsaj polovica bralk One revijo za vselej zalučala v koš za smeti. O čem govorim? Predvsem o tem, da je uvodnik tisti, ki nago- varja bralstvo. Skozi katerega se zrcali profil in podoba časopisa. In, če sodimo po uvodniku, ki se je pojavil kakšne tri tedne nazaj, potem je Ona namenjena le ti- stim ženskam, ki hodijo ob j stih zvečer spat, ki ne hodiM^ osmi uri zvečer več ven, ki n nakupujejo v trgovinah. { obratujejo štiriindvajset ur n dan, ki skratka živijo v mesti obnašajo se pa še vedno kot^ so tja pribežale s trebuhorjii kruhom iz najbolj zakotnih venskih vasi. Ja, revija Ona] potemtakem namenjena le brn kam, ki prihajajo iz ruralne^ okolja. Ki ne razumejo, da se mestih živi tudi po osmi m zvečer Da s polnočjo še ne min nujno tudi dan. Da ima mea svoj ritem, ki ne pristaja n dejstvo, da se morajo vse trgov, ne zapreti ob sedmi uri zveta gostilne pa ob devetih, ko mon lokalna natakarica na avtob}]\ da bo pravočasno prispela n zadnji vlak v dolini, ki jo k odpeljal v kakšnih deset kibm trov oddaljeno domačo vas. h\ po vas prosim! Časopis, fci namenjen ženski publiki, ki > ša tudi emancipirati tisto, kaj. ni emancipirano, ki na swf straneh objavlja kolumne, kii skregane z ruralno logiko, I tudi modno zapoveduje, pa n za na njivo ali za v hlev ali zan vaško veselico, ki objavlja kroii ko družabnega življenja, si m rete misliti, ki se ne konča d osmih ali enajstih zvečer, ki i drzne v svojem uvodniku sv4 bralstvo nagovoriti v smislu, & je treba hoditi s kurami spat, & se zvečer ne splača hoditi ven ker je treba zgodaj vstati (n vem, vsem pač ni dano afi" bilo dano, da bi zgodaj zjM morali napojiti živino), ki p vi, da so trgovine, ki so odp^ ponoči, rezerurane le za pijani- pri čemer s pijanci posredno ($ tudi na vse tiste ženske, ki grd v trgovino po osmi zvečer td po pralni prašek aH po Delo. | katerem se skriva pribga Of^ svoje bralke podcenjuje. Še vd- se z njih norčuje. Jim skuša vsili- občutek krivde: češ, če nakupi jete ponoči, ste pijanke, pfl'* vam je to všeč ali ne. Pravi Ce^^ šlo za kolumno, ki je oseb^ mnenje kolumnista, ki ima p^^ vico zapisati tudi tisto, kart skregano z vsemi logikami, uredniške do poslovne, časop sa, bi naskakovali za vrat ^ lumnista. Od urednika bi odvisno, ali ga bo zamenjal i| ne. Ko pa gre za besedo ure^ ka, ki stoji za časopisom, ^ časopisu s svojimi uvodniki ob'^^ kuje tako notranjo kot zw^ podobo, potem je nekaj zelo robe. Si predstavljate medn^ recimo levičarske revije Left view. ki v svojem uvodnika pl^ va po levičarjih, ki so kai^'^ bedne kreature samega sebs^^ poveličuje desničarska gibi^^.^'. Težko! Pa vendar; če prebe^^^ uvodnik revije Ona, potef vam bo zazdelo, da je tad- mogoče! mi TEDNIK KULTURA 9 Baletna Sneguljčica Iko Otrin o predstavi in delu z mladimi baletniki pgg{^\-4^................................................................ pijaki Srednje baletne šo- Maribor so za laške os- ij^ošolce pripravili dve jj(istavi o Sneguljčici, za ^teri je po motivih bratov jfjmm scenarij napisal 'j^nani dirigent in sklada- jlj Kruno Cipci, za koreo- falijo je poskrbel Iko Otrin, ■ je predstavo tudi režiral, ^tumi in scena pa so delo lordane Gašperin. Balet, poln liričnih m komič- jli prizorov, je primeren za se starostne stopnje. V njej je jstopilo .^1 plesalcev, med ka- jimi sta bila tudi Zala Pezdir iGaj Žmavc iz Celja ter peda- pgi Srednje baletne šole Mari- or Tamara Orel, Edi Dežman i Nikolaj Šilnikov. O predstavi in delu šole smo ovprašali tudi znanega slo- enskega koreografa in reži- erja Ika Otrina. »Na Srednji aletni šoli vsako leto pripravi- jo vsaj en program, da lahko itroci pokažejo, kaj so se nau- Sliin da s tem dobijo tudi nekaj idrske prakse.« Dijaki prihaja- p iz cele Slovenije - Kopra, Celja, Murske Sobote in od iiugod, po mnenju prof. Otri- 53pa bi jih lahko bilo še več, če bibili za njih urejeni internati. Brez žuljev nI rezultatov »Ljudje, ki pridejo na pred- !lavo, uživajo in hvalijo, kako je lepo, ne zavedajo pa se, Uiko dela je vloženega. To predstavo smo pripravljali pol ba, saj si mora plesalec za- pomniti vsak korak, pri tem pa ni pomembno le, kakšenje rezultat, če se lahko tako izra- zim, ampak v prvi vrsti izgled oziroma kakovost koraka,« je povedal prof. Otrin in nadalje- val: »Plesalci se morajo nauči- ti, da iz svojega telesa naredijo dober inštrument. Violinist ima violino, pianist klavir, ple- salec pa ima le svoje telo kot svoj inštrument. In če ta in- štrument ni dobro šolan, če ni izražen, ne bo nič. S telesom mora plesalec znati pripove- dovati!« je dejal prof. Otrin, ki se s koreografijo ukvarja že skoraj 60 let. Kar pa zadeva maturo, je po njegovem le-ta nekoliko omejila plesalce in glasbenike, saj imajo sedaj preprosto premalo časa za svoj glavni predmet - ples in glasbo. »Menim, da bi morala biti matura na umetniških šo- lah oziroma gimnazijah prila- gojena. Glasbeniki lahko vadi- jo tudi doma, plesalci pa ne morejo skakljati okoli mize,« je hudomušno dejal prof. Otrin. Vsakodnevno garanje »Veste, talenti se ne najdejo za vsakim vogalom, poleg tega mnogi ne zdržijo napora. To je najmanj osemletno vsakod- nevno garanje, pri čemer ni pomembno le, kako visoko dvigne nogo, da se zna obrniti in podobno, ampak kako v celoti pleše - da pleše kako- vostno, izrazno, da zna njego- vo telo povedati, kaj hoče. In zelo malo je takšnih, ki vse to zmorejo. Slovenci smo majhen narod, zato se glede izbire ne moremo kosati s tujino. V Rusi- ji imajo na primer 700 kandida- tov za baletno šolo, od katerih jih sprejmejo 70, konča pa jih morda le 17. Pri nas smo veseli, če se jih prijavi čimveč, pa če so nadarjeni ali ne. Sam sem v baletno šolo sprejemal tudi otroke, ki niso tako nadarjeni, za katere sem vedel, da ne bodo poklicni plesalci, bodo pa vedeli, kako težak poklic je to in bodo dobro izobraženo ba- letno občinstvo.« BOJANA JANČIČ Foto: CIRIL JAGRIČ Pretresljiva odrska izpoved Ob koncu marca so člani ^ubiteljskega gledališča Te- ''^rje že osemnajstič (če Upoštevamo tudi predpre- "liero) v režiji Petra Simoni- % zaigrali enodejanko Zor- Simčiča Leta nič, en dan potem. Tokrat so nastopili Ponikvi, poprej pa razen Teharjah še v Celju, Voj- "'•^u, Topolšici, Velenju, ^^ntrupertu nad Laškim in v ''"Ihovem Gradcu. Avtor Zorko Simčič je eden j^fednjih slovenskih pisate- in dramatikov, ki je us- '^^rjal v Argentini, zdaj pa Novno živi in dela v domo- Njegova igra je v tisku '^^'a leta 1996. Na prvi pogled '^^'^oliko nejasen naslov po- "^^■li čas dogajanja: godi se ^^itireč en dan po Kristuso- ^^'^ rojstvu ob robu Betlehe- Jjj' Dejanje se snuje med J^lado nosečo Judinjo Debo- j|^(Mirjana Kelavič), njenim J^aposlenim nezadovoljnim J,°2em Lamehom (Matej j'^'^3t), njeno delavno in jf.^fgično materjo Noemo n^dmila Conradi) ob sode- ^'^iiju Jožefa (Peter Simo- niti) in Marije (Mojca Krajnc), ki dobi z Jezuščkom kratko zavetje pri tej družini. Ob srečanju z Marijo in malim Jezusom doživi Lameh katar- zo, očiščenje: nezadovoljnež, i pomalem vdan pijači, ki ne j mara otroka in sili ženo k j splavu, se zgrozi ob spozna- i nju, da je tudi odprava še ■ nerojenega otroka umor, in se odloči za življenje. Ob tem preobratu so se nastopajoči izognili morebitni ganljivosti, pač pa so gledalce zagrabili in pretresli s poudarkom o sve- tosti življenja. K močnejši gle- dališki izpovednosti je poma- galo tudi glasbeno ozadje pa scena in kostumi z masko (Peter Napret, Božidar Šču- rek, Cvetka Fidler, Vinko Tajnšek, Janko Novak, Ivan Plevčak). Morebiti bo tudi ta igra po- stala uspešnica Ljubiteljskega gledališča Teharje, kakor je to bila dramatizacija novele Al- me Karlin Pod košatim oče- som. Obe, čeprav zelo odda- ljeni, nosita globoko etično izpoved. BOŽENA OROŽEN Plesni teater Igen Studia za ples Celje pred antičnim gledališčem u turškem Efesu. Igen v petih državah Plesalke Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje so v Turčiji nastopile na 22. sve- tovnem otroškem festivalu plesa in ljudskega izročila. Do sredine maja bodo plesalke Igna nastopile še v Italiji, Ko- reji in Srbiji, pred odhodom v Turčijo pa je Mojca Majcen nastopila v avstrijskem Celov- cu. Mojca Majcen, Anja Poz- nič, Klara Jurak, Alja Vouk, Neja Jelen, Katarina Melik, Viktorija Jančar, Tina Do- brave, Saša Fidler in Urška Kovše so se predstavile s ko- reografijo Vrnitev k naravi, v kateri ponazarjajo pobeg od računalniškega sveta in elek- tronike nazaj k igračam in cvet- ju. V Italiji so plesalke Igna z noviteto Nocturno v koreogra- fiji Igorja Jelena sodelovale na 21. festivalu Spomin baletu, že zdaj pa se veselijo tudi gosto- vanja v Koreji, kjer bo do 10. maja svetovni festival plesa mladih. Celjski plesalci se bodo predstavili s štirimi koreografi- jami; Aleksandra Vučkovič bo zaplesala Spomin na Evo Pe- ron, Mojca Majcen Memorian- dum, skupaj z Anko Rener, Vojko Krevh, Majo Hrovat, Aj- do Habjan, Urško Hohnjec in Majo Urbancl pa še Children! Stop the war! Z odlomki iz novitete Tri sestre, ki jo bodo v Ignu premierno uprizorili pole- ti, pa se bodo predstavile še Mojca Majcen, Aleksandra Vučkovič in Anka Rener. Sled- nje bodo takoj po Seulu odpra- vile v Beograd, kjer bodo na- stopile na tamkajšnjem festiva- lu združenja baletnih umetni- kov Srbije. IS PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG 4. 5. ob 11.30 Ubijalci muh, za abonma Gimnazija Lava II. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 9. 5. ob 17. uri pred- stava Sneguljčica, dramske sekcije Mavrica pri OŠ. Šem- peter. Kulturni dom Zarja Tr- novlje 6. 5. ob 20. uri 7. Nova- čanova gledališka srečanja: premiera Dobri vojak Švejk, komedija v izvedbi amater- skega gledališkega ansambla KUD Zarja. KONCERTI Narodni dom Celje 4. 5. ob 19.30 celovečerni koncert na- rodnih in umetnih pesmi Pev- skega društva upokojencev Celje. 5. 5. ob 19.30 redni letni koncert Mešanega pevskega zbora Celeia Celje. 9. 5. ob 19.30 koncert Zagrebških so- listov, za abonma ZKP in iz- ven. 10. 5. ob 11. uri koncert Ljona Jenča, za abonma mla- dinski ZKP in ob 18. uri kon- cert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje Center in Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter iz Ljub- ljane. Osnovna šola Ljubečna 7. 5. ob 16. uri pevska prireditev »Zakaj bi veselo ne peli«, v organizaciji ŽPZ KUD Ljubeč- na in Osnovne šole Ljubečna. Osnovna šola Vransko 4. 5. ob 16. in 18. uri območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Dom krajanov Tabor 6. 5. ob 20. uri letni koncert Meša- nega pevskega zbora Tabor. Farna cerkev Griže 6. 5. ob 19. uri koncert Ženskega pev- skega zbora Svoboda Griže. RAZSTAVE Galerija Mozaik 5. 5. ob 18. uri otvoritev razstave aka- demskega slikarja Petra Beu- sa. Savinov likovni salon Ža- lec 5. 5. ob 19. uri razstava fotografij Francija Horvata »Vode«. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. V okviru razstave bo 10. 5. ob 10. in 16.30 uri demonstracija obrtnice - modistinje Marte Žohar. Kulturni dom Šentjur raz- stava Društva likovnih ustvar- jalcev Šentjur. Knjižnica Šentjur razstava Jožeta Vodeba. Osrednja knjižnica Celje Razgledi našega mesta. 8. 5. bo ob 18. uri organiziran og- led, pod vodstvom avtorice razstave Tatjane Kač. Kulturni center Laško Da- rinka Pavlerič - Lorenčak. Savinova hiša likovna dela Klavdija Palčiča. Banka Velenje, ekspozitu- ra Šoštanj Jože Svetina, do 31.5. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje. 10. 5. bo od 16. do 17.30 delavnica Jaz, vitez Celjski, ki jo bo vodila zgodo- vinarka Barbara Kozmelj. Galerija Riemer Sloven- ske Konjice Milan Todič. Občasni prostori Muzeja novejše zgodovine 100 let Leona Štuklja - Ave, Triump- hator. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Galerija Volk Jurij Godec, do 31. 5; Galerija Borovo Ida Šprah, do 8. 6.; Etol humani- tarna razstava likovnih del članov Likovnih samorastni- kov Ljubljana in Koroških li- kovnikov, do 31. 5.; Optika R&R Vlado Renčelj-Ver, do 15. 5.. OSTALO Kulturni center Laško 5. 5. ob 17. uri srečanje folklornih plesnih skupin iz vrtcev Laš- ko, Rimske Toplice in Sedra- ža, KUD Lipa Rečica - predšol- ska skupina, podružničnih šol Sedraž in Jurklošter ter KUD Lipa Rečica ia KD Anton Tanc Marija Gradec - šolski skupini. Mladinski center Celje 4. 5. ob 20. uri potopisno preda- vanje o Egiptu ip Jordaniji, Ivana Župiča; 5. 5. od 15. do 18. ure likovna delavnica, od 18. do 20. ure angleška delav- nica, ob 19. uri otvoritev raz- stave olj na platnu Aleša Než- maha; 8. 5. od 15, do 18. ure ustvarjalna delavnica; 9. 5. od 18. do 20. ure račualniška de- lavnica; 10. 5. od 18. do 20. ure računalniška delavnica; 11. 5. od 18. do 20. ure računalniška delavnica in ob 20. uri potopi- sno predavanje o Nepalu, Ka- tarine Vidmar. Levstikova soba Osrednje knjižnice 10. 5. ob 18. uri predavanje dr. Nika Boriča: Nasveti za pohodništvo, v ok- viru Univerze za III. življenj- sko obdobje. • 10 NASI KRAJI IN UUDJE ljubezen do železne ceste v Šentjurju adpirajo zanimiv železnišl Arhitekt Nande Korpnik je s tem projektom na zelo pre- prost in duhovit način rešil vsem arhitektom dobro znan antagonizem, da želijo ljudje, ki se vozijo v najnovejših av- tomobihh, stanovati v najsta- rejših hišah, pravijo strokov- njaki in dodajajo, da je iska- nje kompromisa med na- prednim in zaostalim v pre- težno suburbani Sloveniji, kjer se urbana kultura ne mo- re uveljaviti, toliko pomem- bnejše. To je Korpniku odlič- no uspelo, kar mu je arhitek- tonska srenja tudi priznala. Med več kot tridesetimi pro- jekd, ki so kandidirali za Pleč- nikovo nagrado, so prišli v ožji izbor mogočna stavba Gospodarske zbornice Slove- nije, knjižnica v Novi Gorici, ki je s skrbjo za podrobnosti nastajala več let, in hiša v Grižah. Strokovna komisija je nagradila slednjo, kar je ne- katere načrtovalce »velikih« projektov dodobra užalilo. Urejena Icot žensica oblačila Boris Stropnik pravi, da so hoteli objekt z izjemno ureje- nim videzom, ki bi odražal njihovo proizvodnjo ženskih oblačil. »Iskali smo najbolj us- trezno zunanjost in se nazad- nje odločili za pločevino. Ko je bila narisana, me je kar bolelo, tako skladna in ureje- na je bila videti. V nasprotju s klasičnimi objekti s pločevi- nasto fasado, ki imajo ureje- no samo eno stran, na drugi pa koprive, je pri nas vse us- klajeno do potankosti, vseh šest stranic. Med montažo fa- sade smo dobesedno uživali, ko so pločevinasti kosi eden za drugim legali na skelet in je pred nami nastajala celota. Zdelo se mi je fantastično in vredno vsega truda.« Tega je bilo precej, saj so morali sami iskati tehnične rešitve grad- nje. Običajni ponudniki pona- vadi niso imeli ustrezne reši- tve, ali pa so bili občutno pre- dragi. Zato je projektant sam izrisal načrte za vsak kos plo- čevine posebej, kar ga je stalo enega arhitekta sodelavca, ki je obupal in zamenjal službo. »Cene ponudnikov so bile as- tronomske, ker je bil projekt neobičajen. Pa smo jim doka- zali, da je v Sloveniji možno narediti karkoli in ni treba ničesar voziti iz tujine.« Miselni preskok Po letu dni človeka še ved- no presune, ko se sredi sa- vinjskega podeželja kot ču- dež pred njim nenadoma po- javi pločevinasta gmota. Stropnik je med prepričeva- njem odgovornih za izdajo gradbenih dovoljenj v navdu- šenju dejal, da bodo tam mi- mo speljali avtocesto, samo da si jo bodo lahko ljudje ogledali. Tudi po letu dni je še vedno enako navdušen, »pj tastična je, nekaj posebnec V svetovnem merilu ni ta^ Počasi se je zalezla tudi zavest okoličanov, navajej na običajne podeželske grj nje. »Sosedje pravijo, jim nekaj manjkalo, če ne bilo hiše. Morda pa so saj prijazni. Pred dnevi, ko sc bil na upravni enoti v žal( mi je nek uradnik dejal, da| mnenju nekaterih hiša ne; di v podeželsko okolje. K kamnosek (!) je ob pogle na pločevinasto zunanjšft dejal samo: O ne, pleha pa ne, to pa ne.« Hiša je okoUco razbuijj že med samo gradnjo, ko je zemlje rasel betonski skel »Enega tistih dni sem sedel sosednji hiši, ko sta po klan prikolesarila zakonca sr njih let. Mož je bil že ta jezen, ker je moral kolo po skati v strmino, ob pogle na gradbišče pa je izbruhu iz njega: >Glej, sam prekli beton!<. Nekateri so meni da bo gospodarsko poslop] tretji so govorih, da bo in Stropnik laboratorij, pijanci gosdlni trideset kilometri stran pa so se pogovarjali, bo to zagotovo hladilnica,! ima velika vrata za tovon^ ke,« se spominja Stropnik. Delavci, ki so gradili hišo odhajali na kosila v bližnje j stilne, so morali ves čas odi varjati na vprašanja, zakaj g dijo na takšen način, ali je ceneje in hitreje, ali je bolj Potem j d monter pločevina fasade videl v kleti sistem ci tralnega ogrevanja z osmi pretočnimi črpalkami. To je lo preveč tudi za gostilničai ki je zasopihal v hrib in si pri ogledati >Acmanovo čudo<. Ogledati bi si ga moralo i več ljudi, strokovnjakov »laikov«. Acmanova hiša miselni preskok, ki odp oči, srca in misli. In ravno da je zrasla v nekem podei skem kotu, bi morala 1 spodbuda za ta »kot«, za di no, za vso državo. SEBASTUAN KOPUŠ Foto: GREGOR KAl Cista in do bolestnosti natančna fasada se vseeno mehko razlije v prostor in spoji z okolico. Boris Stropnik je zaupal arhitekta Nandetu Kropniku in za 1.400 nemških mark na kvadratni meter dobil sanjsko hišo. »Med gradnjo smo dobesedno uživali, ko so pločevinasti kosi eden za drugim legali na skelet in je pred nami nastajala celota,« pravi Boris Stropnik. Novo in staro, moderno in tradicija. Acmanova hiša posname obliko kozolca, nato pa v prihodnje tisočletje. W\ tedniki! NASI KRAJI IN UUDJE 13 Slolcena stebla mozirskih tulipanov r^covo neurje, ki se je ^^ivjalo po nekaterih slo- '^^gkih krajih, je med dru- L zelo prizadelo tudi Mo- ^jki gaj, kjer so ravno v ijfek zapirali vrata izjemno ijpešne in odmevne razsta- j Cvetje in ideje 2000. ^podoba enega najlepših lovenskih kotičkov je bila po ifkovem neurju s točo pre- ji žalostna - stolčena stebla jezštevilnih tulipanov brez yetov in listov, uničene rože, ,so kvišku molele gola ste- belca, po tleh pa listi in cveto- vi... V sredo dopoldne so se upravljavci parka vrtnarjev. Ekološko hortikulturno druš- tvo Mozirski gaj, odločili, da parka ne bodo zaprH za obi- skovalce, saj ni bil cel gaj ena- ko in popolnoma poškodo- van. Tako park ostaja odprt, o nižji vstopnini so upravljav- ci v sredo še razmišljali, takoj pa so se lotili intenzivnega zasajevanja parka s poletnim cvetjem. Že v teh dneh so gredice, ki jih je toča najbolj uničila, obnovili in na novo zasadili. Tako bo Mozirski gaj kmalu spet vzcvetel in zadeh- tel. Sicer so v Mozirju zelo za- dovoljni z obiskom med 10- dnevno razstavo Cvetje in ideje, saj je park obiskalo 35 tisoč obiskovalcev, ki so ro- žam in idejam namenili pre- cej pohvalnih besed. V vseh dvaindvajsetih letih, odkar park obstoja, si ga je ogledal že poldrugi milijon obisko- valcev. Vstopnico z okroglo številko 1.500.000 so ravno v času pomladanske razstave med prvomajskimi prazniki prodali Alojziji Tacelj iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah. US, EM Foto: MP Pohod in gorskilek Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta pripravila 18. pohod in 6. gorski tek po mejah krajevne skupnosti Liboje. Pohod, ki se ga je udeležilo okoli tristo pohodnikov iz raznih krajev, se je začel pri mostu čez Savinjo v Kasazah in končal pri koči na Brnici. Proga za tek je bila dolga 7 km, udeleženci pa so nastopili v štirih kategorijah. V kategoriji od 20 do 30 let je zmagal Matej Krebs iz Gornjega Grada, od 30 do 40 Igor Mernik iz Celja, ki je dosegel tudi najboljši čas proge - 27,17, od 40 do 50 let Zvone Kemperi iz Komende in nad 50 let Toni Kitek iz Liboj. T. TAVČAR Četrta salamiada v Braslovčah Turistično društvo in Lov- ska družina Braslovče sta pod pokroviteljstvom domače ob- pripravila 4. salamiado. Zanimanje za prireditev je iz ^ v leto večje, tako je letos Neslo na oceno svoje izdelke p ljudi. Komisija, ki so jo se- stavljali Ivan Rakun, hmeljarski starešina in župan občine Šmartno ob Paki, mesar Drago Volk z Gomilskega in lovec Filip Završnik iz Grušovelj, je ocenila 34 salam in osem želodcev To- krat je največ točk prisodila sa- lami, ki jo je izdelal Marjan Mandeljc z Gomilskega, na dru- go mesto se je uvrstila salama Simona Dovečarja iz Rakovelj in na tretje mesto salama Marja- ne Prezelj iz Grušovelj. Pri že- lodcih pa je prvo mesto osvojil Franc Bošnak iz Poljč, drugo Ivi in Danica Mogel iz Podgorij in tretje Ida in Jože Rojnik iz Pod- vrha. T TAVČAR Vabilo ^ prostorih projektne pisar- • Celje zdravo mesto bo v ^^frtek, 4. maja, ob 16. uri, '^dno srečanje skupine za Wporo dojenju. AB Za cvetoče in zeleno Celje ^ Celje in vseh 10 mestnih četrti pripravlja skupaj z mestno ^no ter ob pomoči Vrtnarstva in Cinkarne Celje tradicional- ^ ^kcijo ocvetličenja mesta, ki se je začela v drugi polovici P^^la, zadnja delitev sadik in zemlje pa bo 12. maja v Gaberju. j^anes, v četrtek med 11. in 13. uro, sadike in zernljo delijo pri g^^žu MČ Lava na Iršičevi, jutri dopoldne še v MČ Karla Jj^tovnika Kajuha. V MČ Center bodo v soboto razdeljevanje ?^žili s tradicionalno cvetlično tržnico. V središču mesta bo J^hno med 9. in 12. uro; ob stanovalcih mestnega jedra, ki bodo ^0 dvignili naročene cvetlice in zemljo, bodo po znižanih j^^^h sadike, zemljo in ostale izdelke Vrmarstva Celje in Cinkar- L Celje lahko kupovali tudi drugi. Prireditev bo spremljal L|J^o-zabavni program, za nastop ansambla Journal, Celjske •Klorne skupine ter ostalih skupin pa bodo poskrbeli v celjski ^°mffl8^W^ RS za ljubiteljsko kulturo. IS^ Dolina sreče Fortuna je konec aprila s širokim zamahom segla v Savinjsko dolino. V pičlih dveh dneh sta dva srečnika postala milijonarja, trije se bodo naokoli prevažali z no- vim avtomobilom, eden pa si bo s kaloriferjem grel misel, da je bolje vrabec v roki kot... Velikonočna nedelja si je letos za počitek očitno izbrala Savinjsko dolino. Njeni daro- vi so bili tako obilni, kot so v teh krajih ponavadi samo še poplave. Najbolje se je s srečo spogledoval 24-letni Nazar- jan, ki je na po koncu pom- ladnega 3x3 bled obsedel z zmagovalno srečko v roki. Kar naenkrat je postal boga- tejši za celih petdeset milijo- nov tolarjev, ki mu jih bodo dacarji sicer oklestili po svoji meri, a ostane še vedno čed- na vsotica za gromozansko veselje. Nič kaj dosti manj se ni veselil lastnik loterijskega Ust- ka, vplačanega v Žalcu, na katerem se je bleščalo vseh sedem izžrebanih številk. Njegov račun bo debelejši za dobrih 46 milijonov sloven- skih tolarjev, od katerih bo seveda še treba odšteti da- vek. Na srečo so bili naročeni tudi v sosednjih Grižah, kjer so pridno kupovali komplete kartic igre pomladni 3x3. To- krat se jim je zanemarjanje pregovorne savinjske škrtosti bogato obrestovalo, saj se bo- sta kar dva izmed izžrebanih avtomobilov bleščala na tam- kajšnjih cestah. S pločevino imajo v tej vasi res izjemno srečo. Če k vsemu temu prišteje- mo še izžrebani avtomobil v Celju in Andražana, ki je kot kupec srečk na žrebanju do- bil kalorifer, je treba priznati, da je bila bera več kot obilna. Vsi preostali Savinjčani pa morajo stisniti pesti, zmoliti nekaj očenašev in pljuniti čez ramo, da muhasta gospa ods- himal ne bo povsem pozabila na njihovo doUno. SKO Redakcija Schmetterlinga na Bodenskem jezeru. Metuljčki v Singnu Pred dnevi so se dijaki Gim- nazije Celje - Center odzvali povabilu singenske gimnazije Fridrich Wohler Ginmasium in za teden dni odpotovali v nemško mesto ob Bodenskem jezeru. Triletno sodelovanje med šolama je neposredno po- vezano s šolskim časopisom v nemškem jeziku, celjskim Schmetterlingom in singen- skim Tintenfassom. Dijaki so teden preživeli pri prijaznih gostiteljskih druži- nah, spremljala pa sta jih nji- hova mentorja, profesorica nemškega jezika Ivana Med- ved in asistent za nemški je- zik Štefan Lettner. Singenski dijaki so celj- skim gimnazijcem pripravili pester program. Poleg nekaj ur vsakodnevnega hospitira- nja pri pouku so se odpravili tudi na nekaj zanimivih izle- tov, si v tamkajšnji mestni hiši ogledali razstavo o tovarnah Maggi, Georg Fischer in Alu- Singen ter obiskali nenavad- no gledališče »Die Farbe«, kjer so si ogledaU predstavo o značilnih problemih južnoa- meriških držav. Zabave jim ni manjkalo, saj so spoznali tudi tamkajšnje nočno življenje. Kot ustvarjalci šolskega ča- sopisa so se posebej razvese- lili srečanja s člani redakcije tamkaj snega šolskega glasila Tintenfass. Izmenjali so iz- kušnje, ideje in se dogovorili za sodelovanje ter izmenjavo člankov. Konec tedna so pre- živeh z družinami, zadnji dan pa so jim polepšali slapovi Rena v švicarskem mestu Schaffhausen in poslovilna zabava pri eni od družin. Celj- ski dijaki se že veselijo obiska singenskih gostiteljev v pri- hodnjem šolskem letu. AUA TIHLE ^.18.'4.mai2000 14 NASI KRAJI IN UUDJE Franc Zbašnik, dr. vet., pri cepljenju. Cepili bodo tri tisoč psov v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline se vrstijo cepljenja psov proti steklini. Cepljenje je obvezno, opravljata pa ga v občinah Žalec, Polzela, Braslovče in KS Vinska Goi Savinjska veterinarska postaja Žalec, v občinah Vransko, Tabor in Prebold pa veterinarsl postaja Farma Podlog. Veterinarji bodo cepili okrog tri tisoč psov po razporedu, ki so ga dobi lastniki psov skupaj z obvestilom o cepljenju. Tisti, ki bodo cepljenje zamudili, ga bodo lahk opravili na najbližji veterinarski postaji. Cepljenje stane pet tisoč tolarjev, pri čemer je upravi takse 3.030 tolarjev, davka 313 tolarjev, veterinarska storitev pa stane 1.655 tolarjev. Glede nat( da je cepljenje obvezno, marsikdo negoduje zaradi tako visokih dajatev. T. TAVČH Nasprotja se privlačijo Anton in Marico Lojlor iz Dobrove pri Celju še soma ne moreta verjeti, da je že 50 let skupnega življenja mimo Prijetna sogovornika živi- ta v hiši ob cesti na Šmartin- sko jezero, v hiši, obdani s cvetjem in grmički, ki so re- zultat pridnih rok mame Ma- rice. Marici je največji uži- tek saditi, urejati vrt in oko- lico, največje darilo pa so čudovite rožice, ki krasijo njun dom. Vanj sta se vselila pred 43 leti in to kar po hitrem postop- ku, pravita. Prej sta sedem let živela pri Marici doma, potem pa je hiša kmalu postala prete- sna za vse. Tako sta si v bližini svojih domov našla to parce- lo, na kateri je že stala delno pozidana hiša. Lajlarja sta bila pravzaprav soseda že vse živ- ljenje, saj je bila med njunima domačijama le ena hiša. Mari- ca izhaja iz družine s štirimi otroki, v kateri je imel glavno besedo oče, ki je delal v Cin- karni. Ker njegov zaslužek ni- kakor ni bil majhen, ali kot pravi Marica vreden ene kra- ve, so doma kar dobro živeli. Nekoliko težje so se prebijali v takratni Kraljevini Srbov, Hr- vatov in Slovencev pri Anto- novih doma. Osem otrok ni mačji kašelj! Anton je bil četr- ti po vrsti in že kot 17-letni fantič odšel v partizane. Iskrica je preskočila z Antonom sta se bolje spoz- nala po koncu vojne, ko je prišel na dopust med služe- njem vojaškega roka. »Ja, kaj je pa to za ena, sem vprašal očeta,« se spominja Anton, ki Marice ni videl tri leta. »V tistem času se je ravno najbolj razcvetela in tako mi je takoj padla v oči,« pravi. Marica se spominja, kako sta šla istoča- sno po vodo, ki jo je takrat primanjkovalo. »Tone je dal konja kar bratu in ga poslal domov, sam pa me je spremil do doma,« pripoveduje Mari- ca in z nasmehom na obrazu pove, da ga je takrat nadvse vzljubila in da je tako še da- nes. Prejšnjo soboto je bilo na- tanko 50 let, kar sta si prvič uradno obljubila zvestobo. Ta- krat sta bila že oba dve leti zaposlena v Metki, kjer je Ma- rica delala kot tkalka, Anton pa kot barvalec in kasneje kot belilec. Delo ni bilo enostav- no, pravita. Da, včasih še ma- hce niso imeh. Najtežje pa naj bi bilo, ko sta dobila naraščaj, najprej sina, 12 let kasneje pa še hčerko, ki si jo je Marica tako želela. Delala sta v treh izmenah, tako da je vedno lahko kdo pazil na otroka. »Veste, takrat nismo imeli no- benega varstva ah pa vrtca, pa smo prav tako preživeli. Pa na gruntu je bilo treba tudi dela- ti. Dela sva bila oba vajena, zato sva rada skrbela za zem- ljo, ki sem jo podedovala od očeta. Tako je bilo pri hiši vedno dovolj živeža. Imela sva tudi nekaj živine, ki pa sva jo pred tremi leti prodala, saj Tone ni več tako pri močeh, pa tudi sama ne zmorem vsega. Imava še kokoši, to je pa tudi vse. Ko je človek starejši, mo- či pojenjajo in tako skrbim le še za svoje cvethce in vrt.« Marica je lani dobila tudi priz- nanje krajevne skupnosti za najlepše urejeno okolje in vzor- no negovano cvetje. Ob mladini jima ni dolgčas Lajlarja preživljata dneve ve- činoma doma v krogu svojih bližnjih. Imata štiri vnukinje, stare od 5 do 20 let, ki jima krajšajo čas. V ponos jima je zlasti najstarejša vnukinja, štu- dentka medicine v Mariboru. Kot najboljša dijakinja Sred- nje medicinske šole Celje je bila oproščena mature, mar- ljiva pa je tudi sedaj, na fakul- teti, kjer končuje prvi letnik. Največ preglavic imata dedek in babica s svojima najmlajši- ma vnukinjama, ki, kot pravi- ta, ne zdržita niti pet minut brez kreganja. Sobotna poroka v cerkvi sv. Duha je bila zanju posebno doživetje, ki ga nikoh ne bosta pozabila. Marica meni, da je bila celo lepša kot tista prva, pred 50. leti. Na gostiji je bilo 45 povabljencev, ki so se po uradnem zaključku zabavali do zgodnjih jutranjih ur ob dru- žabnih igrah, glasbi in plesu ter ju tako pospremili v novih 50 let skupnega življenja. BOJANA JANČIČ Avto šole po novem 1. maja je začela veljati vr- sta določil Pravilnika o delu avto šol, ki ga je na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa izdal minister za šols- tvo in šport decembra lani. Vsaka avto šola bo odslej mo- rala imeti v uporabi neprometno površino, poligon, na kateri bo izvajala prve začetne vaje pri učenju vožnje. V rednem delov- nem razmerju s pokiim delov- nim časom bodo morale avto šole zaposlovati najmanj dva voz- nika inštruktorja in vodjo avto šole. Imeti bodo morale učikii- co s primemo opremo in multi- medijskim programom za pri- kaz učne vsebine teoretičnega dela programa usposabljanja. Za usposabljanje iz vožnje motornega vozila za B katego- rijo bo morala avto šola imeti taka vozila, ki morajo imeti pregledane vse dodatno vgraje- ne naprave. Na tri vozila bo moralo biti vsaj eno vozilo s klima napravo. Predpisana je tudi največja starost: za vozila A, B in H kategorije največ pet let in za vozila C, D in F največ 10 let. Pri tovornih motornih vozilih in pri priklopnih vozi- lih je predpisana nadgradnja. Na novo je predpisana dodatna oprema na motornih vozilih. Precej novosti je tudi pri izvajanju preverjanja in oce- njevanja ter pri vodenju evi- denc in dokumentov. Vsak kan- didat bo moral biti pri teore- tičnem delu usposabljanja pri- soten najmanj 15 šolskih ur. Kandidat se ne bo smel udele- žiti preizkusa znanja brez us- treznih dokazil o prisotnosti na predavanjih. Vse avto šole morajo takoj po prvem maju z vlogo zaprositi za vpis v regi- ster avto šol pri ministrstvu za šolstvo in šport, priložiti mo- rajo vse predpisane dokumei te, ki se nanašajo na izpolia vanje pogojev. I Ministrstvo za šolstvo in špa zanika namigovanja, da naj moral vsak kandidat po 1. m ju prevoziti najmanj 50 učn ur in da se bo izjemno poviJa la cena učne ure. Ministrstvo sporočilu za javnost opozarji da nima namena predpisoval najmanjšega števila učnih u vožnje, cene pa so v pristojne sti samih avto šol. SABINA KRANJEI mamm. mmmmmmammmmammmam Mladi Slovenci so za f olklord v Rogaški Slatini bo jutri, v petek, 5. maja, že četrti slovenski folklorni festival ljudskih pesmi, plesov in obi- čajev, z naslovom Pika poka pod goro, v soboto pa še na- stop »Unescove« skupine iz Ukrajine. Na parketu Kristalne dvora- ne se bodo ves petek predstav- ljale številne slovenske'foklor- ne skupine. Na predstavi z začetkom ob 11. uri bodo med nastopajočimi iz Prekmurja, Gorenjske, Bele krajine in ma- riborske regije tudi osnovno- šolci iz Dobja, Kostrivnice, Zibike in Lesičnega ter otroc iz vrtca Dramlje. Na popoldanski predstavi po 15. uri, se bodo med dm gim pridružili še osnovnošol ci iz Koroške in Dolenjske tfl srednješolci iz Ljubljane, ii celjske regije pa osnovne šoli Kozje, Anton Aškerc Velenje Kristan Vrh, I. osnovna šol< Rogaška Slatina, glasbena šol< Radeče ter vrtec Kozje. Letos bo folklorna revija p' vič kar dva dneva, saj bo' soboto, 6. maja ob 20. uri, ^ samostojni nastop folklorne skif pine Pyssanka iz Ukrajine. ^ Boj proti zasvojenosti in gledališka igra v konjiški Lokalni akcijski skupini, ki se preventivno ukvarja z bojem proti vsakovrstni zasvojenosti, bodo v začetku maja na okrogli mizi predstavili svoje delovanje in govorili o mladih in drogi. V začetku maja bodo za učence višje stopnje vseh štirih osnovnih šol v občini organizirali tudi gledališko predstavo, ki bo na ogled še za srednješolce in za izven. Gledališko delo nosi naslov Naučimo in pustimo jih živeti in je začinjeno z dobrim humorjem. , ^ ^ , A.Mr. 15 Perfektni Pelikani faCelje Pelikan je v svoji ^sezoni v 1. slovenski ligi uga nogometa prišel do jpva državnega prvaka. Če- j^soCeljani pred začetkom 0 napovedovali boj za jtaiiek, so se jim uresničile i^jg Fantastičen uspeh je ^ trdega dela, velikega pri- ,jljstva v ekipi, odlične orga- jjcije kluba, nepopustljivo- jn neustrašnosti. pelikani« so v liiialiiein dvo- j[i s favorizirano in bogatejšo industrijo iz Litije že na 0-n srečanju nevtralizirali jprotnikove »prednosti«, v 3^ tekmo so klonili, na odlo- jjpa dobesedno razbili naj- $e moštvo zadnjih let pri j in mu odvzeli državni na- i',Ob polčasu je bilo še tesno 1^ potem pa je eksplodirala Ijska »bomba«. Gostje v pani- niso več izbirali sredstev za istavljanje nasprotnikovih letov, posledica prevelikega . vila prekrškov, so bili kazen- ^ 1 streli Celjanov z 12 metrov, iialska desnica Denisa Dela- = meje pa je bila Pelikanovo glav- no orožje. »Odlično smo igrali, to je vse kar laliko rečem, kajti najprej bo potrebno strniti vti- se,« je bil kratek mozirski bom- barder, ki je veliki nogomet za- čel igrati v Elkroju, potem pa ga je pot vodila skozi Publikum, Bistrico, Šmartno in Nafto na malonogometna igrišča, kjer mu je uspelo to, kar mu na travnatih ni niti približno. Ena ključnih figur je bil skozi vso sezono tudi Zoran Lazič, vir- tuoz, umetnik »hakla«, kakr- šnega trenutno ni na slovenskih tleh. Tudi v odločilnih trenutkih finala je znal umiriti igro, z atraktivno potezo navdušiti 500 gledalcev in predvsem igrati ko- ristno - za ekipo. »8 mesecev smo garali, sedaj vemo zakaj. V celi sezoni smo izgubili sa- j mo 4 srečanja, vštevši tudi celj-'] sko ligo. Hvala soigralcem, tre-1 nerju, vodstvu kluba, navija-! čem, vsem, ki so kakorkoli pri-! pomogli k podvigu,« je preudar- j no izjavil Lazič. Najbolj zbran je ; bil po osvojitvi naslova Andrej ■ Dobovičnik, vodja moštva, ki je bil podobno kot Lazič že držav- ni prvak z Milo Juventusom, toda tokrat je bil naslov slajši, saj ga je osvojil s »svojim« Peli- kanom. Steber celjske obrambe je moral zaradi rdečega kartona na odločilni tekmi počivati, s tribune je vseskozi bodril soi- gralce, dajal nasvete in izgubil ogromno živcev. Toda EM Celje Pelikan je moštvo, ki je s srč- nostjo prikrilo tudi odsotnost »Doca« in zmlelo nasprotnika: »Na začetku je bila igra slaba, potem pa je stekla. Fantje so igrali skoraj idealno, težko bi bolje. Videlo se je, da so zaradi moje odsotnosti še bolj motivi- rani, kar je pozitivno. Ekipo ne sestavlja 5 dobrih posamezni- kov, temveč so za zmage in poraze odgovorni ali zaslužni prav vsi,« je pojasnil Dobovič-j nik, medtem ko so ostali še slavili v garderobi. Kasneje se je veselje preselilo v znano gostiš- če »Franci«, kjer je iz pokala, ki je sicer hitro ostal brez figurice nogometaša na vrhu, pritekel šampanjec. Vtisi se niso uredili še lep čas, kajti takšnega podvi- ga v celjskem taboru resnično niso pričakovali, čeprav so upali in čakali priložnosti. Ko so se jim ponudile, so jih zgrabili, če- prav so Litijani na vse načine skušali izzvati incident. Ob kon- cu odločilne tekme je bil izklju- čen Vrhovec, ki je silovito udaril Hrastnika po nogi, toda domači so ohranili mirno kri, Vrhovec pa je po koncu tekme udaril še sodnika Žuniča, ki je imel tokrat s Tivoldom resnično težko de- lo. Podobno kot vsi na klopi, ki so morali miriti temperament- nega celjskega trenerja Mira Br- gleza, ki takoj po tekmi še zda- leč ni dojel, kaj mu je uspelo: »Čestitam igralcem za borbe- nost skozi vso sezono. Hvala vsem, ki so pripomogli k naslo- vu,« je ekspresno zdiktiral Bre- glez, ki ga že jutri čaka nova pomembna preizkušnja - prva tekma finala slovenskega poka- la z istim nasprotnikom kot v finalu play-offa. Vendar prvens- tveni naslov je neprimerno po- membnejši in vrednejši, zato o pokalu »pelikani« še niso raz- mišljali. Raje so se veselili feno- menalnega uspeha in niso nase- dali na provokacije nemočnih gostov, ki se s porazom niso mogli sprijazniti še dolgo po tekmi. Celjski popolni amaterji so tokrat pokazali profesionalen odnos, kakršnega pogrešamo pri večini naših vrhunskih športnikov. »Zmagali smo po- šteno! Med sezono si niti pomi- sliti nisem upal na kaj podobne- ga, toda pred tekmo sem verjel v fante. Gremo še po eno kro- no,« je v trenutkih velikega zmagoslavja napovedal klubski predsednik Bojan Vodopivc. Zakaj pa ne? Vratarji Milko Verboten, Boris Trstenjak, An- drej Eisenbacher, igralci Branko Kovačič, Andrej Dobovičnik, Alen Benkoč, Denis Delamea, Zoran Lazič, Saiidi Hostnik, Aleš Hrastnik, Dušan Ježovnik, Andrej Kolar in najboljši strelec prvenstva Vladislav Brečko so skupaj s trenerjem, predsedni- kom in marljivim sekretarjem Sandijem Brglezom očitno šele »vzeli zalet«. TOMAŽ LUKAČ Padca pred finišem Pred slovenskimi nogomet- nimi drugoligaši je še 6 kro- gov do konca letošnjega dr- žavnega prvenstva. Predstav- nika s Celjskega sta po dvakrat zapored izgubila in si pokvari- la izhodišče pred finišem. Esotech Šmartno je klonil na domačem igrišču proti predzadnjim Črenšovcem, nato pa je izgubil še v Zagor- ju, »Vijoličasti« so se hitro po- brali in se z gostovanja pri Rogozi vrnili s polnim izku- pičkom, zato še vedno lahko računajo na osvojitev konč- nega tretjega mesta. Več seve- da ni mogoče, kajti Koper in Tabor Sežana sta si že zago- tovila prednost, ki je neulov- ljiva. Če Šmarčani izkoristijo dokaj ugoden razpored do zaključka sezone, še utegnejo prehiteti trenutno tretjeuvrš- čeni Elan, kar bi zadovoljilo apetite vodilnih klubskih funkcionarjev. V Šentjurju so po fantastič- nem startu nekoliko padli, kar je bilo pričakovano. Ne- srečen poraz v Mariboru proti Železničarju je prinesel še kartone Obrezu in Zetiču, katerih odsotnost se je v po- nedeljek še kako poznala. Takrat je namreč Aluminij kot prvi letos zmagal v šent- jurskem Športnem parku. »Zeleni« so zaradi zadnjih us- pehov neposrednih konku- rentov spet začeli nekoliko trepetati za prvoligaški sta- tus, toda le-ta najbrž ni vprašljiv. Vsaj 2 ali 3 točke bodo Šentjurčani še potrebo- vali za obstanek v drugoli- gaški druščini, te pa se bodo ponudile že v naslednjem krogu proti lendavski Nafti, ali pa kasneje proti Zagorju ali Esotechu, če ne drugje pa bo Šentjur svojo priložnost iskal v zadnjem krogu proti Ivančni Gorici na svojem travniku. 'T L, Brežičan v celjskem dresu Miro Medic tudi letos načrtuje državni rekord. Tudi rekordi? AD Kladivar bo jutri na svojem štadionu pripravil otvori- tveni miting te sezone, po prvomajskih pripravah svojih 42 atletov v Pulju in Medulinu. Celjski miting, kjer poleg domačih pričakujejo še hrvaške, italijanske in avstrijske tekmovalce, je prvi v seriji, sledili bodo še Ljubljana, Gorica (Ita), Slovenska Bistrica in Nova Gorica. Pionirje čakajo tekaške preizkušnje na 60, 300 in 1000 m, preostale kategorije pa imajo na urniku še 3000 m, 110 ovire, daljina, palica, kopje, kladivo, disk in kroglo. Dekleta se bodo merila le v osmih disciplinah. Organizator kljub začetku sezone pričakuje vrhunske rezultate in tudi kakšen rekord, saj bodo nastopili številni reprezentanti, veliko pa jih še lovi normo za Sydney. J. KUZMA, Foto: G. KATIC ŠPORTNI KOLEDAR petek, 5.5. atletika Te/je: Otvoritveni medna- kjnimiting (15.30). nogomet Liga Si.Mobil, 31. krog - ilenje: Rudar (V)-HIT Gori- :(18). košarka Liga Kolinska, finale konč- ce, L tekma - Laško: Pivo- ma Laško-Krka Telekom. rokomet 1.DRL, od 1. do 6. mesta, 7. % - Trebnje: Trebnje-Pivo- irna Laško. l.DRL (Ž), od 5. do 10. me- 8. krog - Velenje: Vegrad- urja. kegljanje Celje: Dvoboj članske in jdetske vrste Slovenije in ^vaške (12, tudi v nedeljo). jadralno padalstvo •zimske Toplice: Odprto 'p(8]. nogomet ^''iga Si.Mobil, 31. krog - CMC Publikum-Fero- Pohorje (16). ^•SNL, 25. krog - Šmartno } Paki: Esotech Šmartno- .'^^a, Gaberje pri Lendavi: l^a-Šentjur (obe ob 16). košarka Kolinska, finale konč- t^' 2. tekma - Novo Mesto: 1^^^ Telekom- Pivovarna rokomet t^^U končnica, 8. krog - r Celje Pivovarna Laško- 'se (18,30). V znamenju prihodnjih rodov 90 veslačev iz desetih slo- venskih klubov se je v soboto spopadlo s slalomsko in »smu- kaško« progo na Savinji. To- krat so na tekmovanju, ki je štelo za slovenski pokal in tra- dicionalni spust po Savinji, za- tajili hrvašld tekmovalci, ki so podobno tekmo imeli na Kol- pi, tako da je izostala medna- rodna primerjava pripravlje- nosti na začetku sezone. Najzanimivejša je bila preiz- kušnja starejših dečkov, kjer sta prednjačila Celjana - kasnejši zmagovalec Jernej Krempuš in Aljaž Muhič. Slednji je v obeh slalomskih tekih za zmagoval- cem skupno zaostal le nekaj več kot sekundo, a si je med brzicami nabral kar 7 kazen- skih točk oziroma 14 sekund pribitka, medtem ko se je ta čas najobetavnejši celjski kajakaš Krempuš (dosegel je osmi čas v absolutni razvrstitvi) vratic do- taknil le enkrat. Med oba sta se vrnila Jani Klavora (Soške elek-: trarne) in Igor Šiška (Avtohiša \ Real). Ta veslač pa se je Krem-1 pušu oddolžil v spustu od levš-" kega visečega mosta do čolna^ ^ ne in ga ugnal za borih 25 sto- tink. »Na Krempušu in Muhiču gradimo prihodnost celjskega veslaškega športa. Vsaj eden od njiju bi se moral prebiti v naj- boljšo trojko slovenskega po- kala, medtem ko na državnem prvenstvu pričakujem dve od- ličji,« napoveduje predsednik kluba organizatorja KK Nivo Celje Dušan Konda, ki je zelo zadovoljen z delom trenerja Pa- vlija Kuralta, pa tudi klubske prostore so v mrtvi sezoni us- peli vsaj za silo pripraviti in tekmovalcem tako omogočili zadovoljive pogoje za vadbo. Pokalno tekmovanje se bo na- daljevalo v Hrastniku, Novi Go- rici, na Savi Bohinki in sklenilo v Tacnu. Največ uspeha na uvodni tek- mi so imeli veslači Avtohiše Real (nekdaj se je ta klub ime- noval Rašica Tacen), Celjani so nastopili brez trenutno najbolj- šega v svojih vrstali Tomaža Javornika. Zanj je sezona zaradi bolezni bržčas izgubljena. Žal je prvomajski spust zelo izgubil na atraktivnosti. Nekdaj se je na progo podalo tudi 70 ali več čolnov, tokrat v sedmih katego- rijah le 28, med njimi tudi mla- dinski svetovni prvak v Cl in dvakrat srebrni v svetovnem pokalu kanuist Borut Horvat (Mura), ki v svojem razredu sodi med vodilno četverico na svetu - podobno kot Tomislav Crnkovič, ki je za Nivo Celje veslal v sezoni 1994/95. Rezultati, slalom, KI ml. de- klice: 1. Katja Svoljšak. KI ml. dečki: 1. Simon Artelj. KI st. deklice: 1. Kaja Puhan (vsi Avto- hiša Real). KI st. dečki: 1. Jernej Krempuš, 4. Muhič Aljaž, 9. Jor- dan Gorenjak, 12. Matija Grdina (vsi Nivo Celje). KI ml. mladin- ke: 1. Petra Stojilov (Avtoh. Real), 2. Urša Kovče (Nivo Ce- lje). KI ml. mladinci: 1. Marko Albreht (Avtoh. Real). Cl st. mladinci: 1. Peter Sršen (Ljub- ljana). Spust, KI ml. deklice: 1. Nika Mozetič (Soške Elektrar- ne). KI ml. dečki: 1. Simon Artelj. KI st. deklice: 1. Kaja Puhan. KI st. dečki: 1. Igor Šiš- ka (vsi Avtoh. Real), 2. Jernej Krempuš, 5. Aljaž Muhič, 6. Jor- dan Gorenjak (vsi Nivo Celje). KI ml. mladinke: 1. Petra Stoji- lov (Avtoh. Real). KI ml. mla- dinci: 1. Nejc Žnidarčič (Soške elekt.). Cl mL mladinci: 1. Igor Jamšek (Steklarna Hrastnik). Spust, Ki mladinci: 1. Jernej Korenjak. KI člani: 1. Jaka Jaz- bec (oba Ljubljana), 5. Andrej Oglajner (Nivo Celje). KI vete- rani: 1. Marjan Zgonc (Ljublja- na), 5. Pavle Vrhovšek, 6. Miran Šneberger (oba Nivo Celje). KI turisti: 1. Simon Jerebic (Bistri- ca). KI ženske: 1. Aleša Toma- žin (Ljubljana). C2 turisti: 1. Silvo Kovče/Andrej Vaiiovšek, 2. Boris/Peter Pocajt (vsi Nivo Celje). Cl člani: 1. Borut Horvat (Mura). PRIMOŽ ŠKERL <^mm^^.,,££^; SHERPA Jernej Krempuš - up celjskega veslanja. \ .6 ŠPORT Prvak bo nov Pivovarna Laško in Krka Telekom bosta v največ petih tekmah (6., 10., 13,17., 20. maj) navrgla novega prvaka. Laški košarkarji so v Ljubljani dosegli načr- tovano uvrstitev v finale državnega prvenstva, četudi manj pričakovano šele po podaljških. Vendar je bilo srečanje z Geoplinom Slovanom globoko v senci senzacije v novomeški dvorani Marof, kjer si je podoben uspeh srečno in zasluženo priigrala Krka Telekom. Ib pomeiu, da prvič v novodobni zgodovini Union Olimpija ne bo imela priložnost braniti prestola. Karte so zdaj na novo premešane in obeta se najbolj negotov zaključek prvenstva, kajti možnosti obeh so približno enake, skrbi pa tudi. Od poškodb zdesetkani Laščani v tej sezoni s »telefonisti« še niso klonili, čeprav so jih ob koncu rednega dela prvenstva v Treh lilijah ko- majda še ugnali za točko. V obračunu na 3 zmage Do končnice si je tekme Lige Kolinska ogle- dalo nekaj več kot 102 tisoč gledalcev. Najzve- stejše navijače ima v domači dvorani kranjski Triglav (11250), sledijo pa Union Olimpija 10350, Pivovarna Laško 10150 in Zagorje 10080 (Savinjski Hopsi 9900, Rogla Atras 8450). Največ zanimanja so na gostovanjih pričakovano vzbujali košarkarji Uniona Olim- pije, ki si jih ogledalo 18050 gledalcev (PIL 14300, Krka Telekom 9050, Savinjski Hopsi 7900, Rogla Atras, 6760). in ob prednosti tekme več na domačem igrišču pač ne bodo mogli računati na centra Lisico, najbrž je dokončno izgubljen tudi Nachbar, Haf- nar pa bi se z obilo sreče še morda utegnil vrniti. Breme bo poleg standardno zanesljivega Goljovi- ča padlo na Dragšiča, Juraka, Kunca, pa tudi Miletič in Žarko- vič bosta morala prevzeti svoj del odgovomosti. Da »laški mla- dinci« zmorejo poprijeti tudi ko gre zares, so na Kodeljevem delno že pokazali, toda Novo- meščani so neprimerno trši oreh, v popolni zasedbi in z (razumljivo) večjim razponom »kril«. Prednost jim previdno daje tudi laški trener Aleš Pipan, saj meni, da je Krka Telekom ob koncu prvenstva eksplodirala in to so prvaki hudo občutili. Pivovarji so priprave na finale pričeli v torek, zdi pa se, da bo zmagovalec tisti, ki se bo manj obremenjeval, kako bo prihod- njo sezono nosil težko krono slovenske košarke in kako bo pripravil vse potrebno za Evroli- go. Oboji bodo namreč v prime- Razmerje finalistov letošnjega DP je 5:0 za Laščane. V finalu gre vse znova. ru uspeha morali še dosti po- storiti v svojih dvoranah, pred- vsem pa globoko seči v mošnjo z denarci in v klub pripeljati takšne okrepitve, ki kovčkov ne bodo pospravljale že po nekaj mesecih, kot je bil v Laškem to primer z Giličem. Slovenija je že letos komajda zadržala »sedež« v Evroligi in če v novem tekmo- valnem obdobju ne bo ponovi- tve velikega slovenskega evrop- skega presenečenja, se bomo od elitne košarke poslovili vsaj za leto dni, razen če »zmajčki« slavijo v pokalu Saporta in tudi drugi klubi prinesejo zadostno število točk, na »wild card« pa lahko verjetno kar pozabimo. Še nekaj besed o osramoče- nih Ljubljančanih. Ti se zdaj trudijo prikazati trezno reak- cijo velikega kluba na zelo bo- leč udarec. Napovedi o velikih menjavah še ni slišati, bodo pa zagotovo prišle. Morda so imeli prav tisti, ki so bili prepri- čani, da celjski strateg na klopi kmalu bivših prvakov Zmago Sagadin pač ni trener za do- mače tekme, temveč uglajeni gospod, ki ga zanima zgolj Evropa. Tekanje po sloven- skih parketih naj bi doslej rade volje prepuščal pomočnikoma Spahiji in Mahoriču, po odho- du obeh pa se mu je zataknilo. Učenca žanjeta uspehe pri Gi- boni in Geoplinu Slovanu, oboje so letos okusili prav Laščani. PRIMOŽ ŠKERL Foto: SHERPA KOMENTIRAMO A si ti tud' notr' padu? Vsaka menjava na vrhu je stresna, še posebej za tiste- ga, ki se mora spustiti iz najvišje razgledne točke. Ko- šarkarji Uniona Olimpije so zgolj naslednji v nizu, ki jih je ali pa jih še bo doletela pravzaprav neizogibna uso- da. To se je moralo enkrat zgoditi, porečejo zmerneži in navsezadnje imajo še kako prav. Ljubljančanov niso ob- glavili, ko so bili na vrhuncu moči, se je pa mlada ekipa zelo izkristalizirala in naka- zala smernice za najvišje evropske cilje - seveda raču- najoč, da jim domače prevla- de nihče ne bo odvzel. Obču- tek nepremagljivosti pa je še kako varljiv. Tivolske viso- korasleže je pokopalo morda prav razmišljanje v smislu »kaj nam pa morejo«, če- prav so se (pre)uečkrat ope- kli (in ničesar naučili) že v ligaškem delu prvenstva, pr- vič v zgodovini izgubili celo »pole position« in to opravi- čevali z Evroligo ter običaj- nim padcem forme. Raz- plamtele so se polemike, ali je vse skupaj dobro za sloven- sko košarko in šport nas- ploh. V danem trenutku je zago- tovo nastala škoda, saj se ne gre slepiti, da bi kjerkoli bili sposobi sestaviti tako kvali- tetno in drago moštvo, kot v Ljubljani. Morda se vsi na- pori košarkarskih delavcev v zadnjih nekaj letih lahko po- drejo kot domine, še prej pa velja pogledati podobne do- godke, ki smo jim v novejši zgodovini slovenskega špor- ta že bili priča. Najbolj svež je seveda primer njihovih ko- legic iz Jezice, ki so jih po nosu dobile prav od Celjank in najbrž še niso našle kom- pasa za naprej, drugače pa je z nogometaši SCT Olimpi- je in rokometašicami Robita Olimpije. Oboji so iz jugo- lige prišli z Goljatovo dedišči- no, a dekleta iz Tivolija je kmalu zasenčil Krim, ki je lani naskakoval celo evrop- ski naslov. Slovenski nogo- metni ponos iz Bežigrada je upehal na polovici prejšnje- ga desetletja in dobil nasled- nika', ki je v enem letu v Evropi za našo državo posto- ril veliko več, kot njegov predhodnik v vseh balkan- skih ligah skupaj. Nič ni večnega, padli so tudi najmogočnejši rimski cesarji s svojimi cesarstvi vred. Nikoli se niso vrnili in tudi pri nas še nimamo omembe vrednega športnega »come-backa«. Škoda je le, da »vladarji« tako trdno prevzamejo prestol da je boj zanj povečini nezanimiv. Bo odslej drugače? V Celju ima- mo dve neupogljivi biljki. Rokometni gigant še ne kaže znakov umika, čeprav na Kodeljevem raste novi Mar- tin Krpan, nekaj lažje je keg- Ijavkam Miroteksa, ki so zaenkrat v absolutni prevla- di. Zgornje navedbe naj bo- do le opozorilo, preden kdo spet spregovori o načrtnem rušenju ustoličenega. PRIMOŽ ŠKERL Padala nad Rimskimi Toplicami Društvo za jadralno dalstvo Metulj iz Rimi Toplic bo konec ted pripravilo odprto drž^^j prvenstvo v natančnj. pristajanju z jadral^jj padali. Naslov prvait, bodo branili donia| gostje pa bodo tekmovaj iz Češke, Hrvaške, Avstt je in Italije. Organizatorji, ki so obt{ movanju tako v soboto | v nedeljo pripravili tudiij gat spremljevalni progr^ upajo na ugodne vremj ske razmere, tako da tekj ne bi bila ogrožena, sicer', prestavljena na jesen, p poln uspeh prireditve pa seveda zagotovil nov iiasl prvakov Metulja. »Najmc nejši smo kot ekipa, zato nadejamo nove zmage,; prav v jadralnem padaljsi- ni prednosti domačega tei na,« pojasnjuje najizku! neiši predstavnik Meiui Jože Senica. I NA KRATKO Celje: Kegljači Pivovarne Laško so zmagovalci celjske območne lige, s tem pa so si priborili pravico sodelovanja v kvahfikacijah za 3. državno ligo. Izidi zadnjega kroga: Ža- lec/Rogaška-Ljubno 2:6, Pi- vovarna Laško-Komcel 8:0, Kovinotehna B-Konjice mladi 6:2, Šoštanj B-Obrtnik 7: L Končni vrstni red: Pivovarna Laško 28, Konjice mladi 26, Šoštanj in Kovinotehna B 20, Žalec/Rogaška in TIM Laško 16, Ljubno 13, Komcel 6, Obrtnik 3. Celje: V soboto in nedeljo bodo imeli članski in kadetski kegljaški reprezentanti v Go- lovcu zadnjo preizkušnjo pred SP na Poljskem (člani) in v Celju (kadeti). Oboji se bodo pomerili z eno najboljših vrst na svetu izbranci Hrvaške. Mi- nuli teden so v Radencih člani ugnah Češko, dekleta pa so imela polovičen uspeh. Celje: PUV Nivo Celje in OK Dramlje vodita po spomla- danskem delu občinskega odbojkarskega prvenstva. Je- senski del se prične 2. okto- bra. Vrstni red, moški: PUV Nivo Celje 12, ŠC Celje in Vi- zura 10, OK Dramlje 6, Gerard 4, Telekom 0. Ženske, 1. liga: OK Dramlje 12, ŠD Gaber je in Klima Celje 10, Kamen in Ko- vinotehna 6, Zavarovalnica Triglav, Top Fit in Hit 95 4. 2. liga: Cinkarna 14, Cetis 12, Banka Celje 10, Oda 8, Ekokli- ma 6, Bolnišnica Celje 4, Adriaker 2, Engro Tuš 0. Domžale, Litija: Nejc Pod- krajšek in Polona Reberšak sta zmagovalca odprtih teniš- kih prvenstev štirinajstletni- kov v Domžalah in Litiji. Pod- krajšek je v finalu odpravil Novaka (Radenci) s 7:6, 6:3, Reberšakova pa je bila z 2:6, 6:2, 6:2 boljša od Ljubljančan- ke Požarjeve. Najboljša Živkova in Kastelec Na tradicionalnem 12. nočnem teku v Taboru v Savinjski dolini sta ob sicer številčno slabši udeležbi, vendar z nekaj odličnimi atleti in rekreativci iz več koncev Slovenije, najboljša časa v moškem in ženskem teku dosegla Jernej Kastelec in Anica Živko. Med mladinci in dečki so bili najuspešnejši tekači iz Celja, Podkraja pri Velenju in Vranskega. Športno društvo Partizan Tabor je ob sodelovanju številnih sponzorjev in podpori občine Tabor ter njene županje Vide Slakan še enkrat dokaza- lo, da znajo tudi v manjših krajih dobro organizirati tekaške prireditve. Tako so tekači kljub pozni uri odhajah iz Tabora zelo zadovoljni, saj so jih organizatorji presenetili s številnimi in lepimi darili, zmagovalec v moški konkurenci je z zmago- valnega odra sestopil celo s televizorjem Elektronike Velenje. Najboljši rezultati: Tek na 2 km: mlajše deklice: 1. Pika Plaznik (Velenje) 13,80; mlajši dečki: 1. Nejc Vodovnik (Vransko) 8,76; starejši dečki: Urban Kokotec (Celje) 6,78; ml. članice: 1. Martina Pintar (Grajska vas) 9,38; st. članice: 1. Anica Živko (Celje) 7,30, 2. Magda Berlot (Podkraj) 8,37, 3. Ivica Perger (Preserje) 9,63; ml. veteranke: 1. Marjana Košar (Velenje) 10,01, st. veteranke: 1. Lojzka Felicijan (obe Velenje) 9,24. Tek na 6 km: mladinci: 1. Peter Kastelic (Ljubljana) 20,25; ml. člani: 1. Jernej Kastelec (Ljubljana) 17,90, 2. Jože Čeh (Jurovski dol) 18,20, 3. Klemen Čop (Blejska Dobrava) 18,58; st. člani: 1. Romeo Živko (Celje) 17,91; ml. veterani: l.Zlatko Lah (Celje) 20,55; st. veterani: 1. Milan Vidmar (Domžale) 25,72. HINKOJERČIČ PANORAMA nogomet iOga Si.Mobil 29. krog: CMC Publikum- Dravograd 2:2 (1:0) Radosav- Ijevič 46, Goršek 90. Rudar (V)-Primorje 3:0 (2:0) Vidoje- vič 34, Lavrič 43, J. Javornik 87. Vrstni red: Maribor Pivo- varna Laško 71, HIT Gorica 45, Rudar (V) 55, Korotan 46, Primorje 45, CMC Publikum 38, SCT Olimpija in Dravo- grad 37, Domžale 34, Mura 33, Potrošnik 15, Feroterm Pohorje 12. 2.SNL 23. krog: Esotech Šmartno- Ivančna Gorica 1:3 (1:2) Dra- gic 5. Železničar Ligro-Šentjur 5:2 (0:1) Obrez 3, 73. 24. krog: Šentjur-Aluminij 1:2 (1:0) Žolek 45/avtogol. Rogo- za-Esotech Šmartno 3:4 (1:2) Arhč 14, 86, Kotnik 43, Muja- kovič 64. Vrstni red: Koper 58, Tabor 55, Elan 46, Železni- čar Ligro, Aluminij in Esotech Šmartno 43, Zagorje 35, Živila Triglav 34, Ivančna Gorica in Jadran Šepič 30, Šentjur 28, Nafta 24, Drava 22, Rogoza 20, Črenšovci 16, Avtoplus Korte 9. 3.SNL sever 20. krog: Hajdina-TIM Laš- ko 1:1. Zreče-Kovinar Mas- com 2:4. Pobrežje-Usnjar 1:0. Mons Claudius-Dravinja 0:1. Vrstni red: Paloma 45, Dravi- nja 44, Zreče 35, TIM Laško 31, Gerečja vas 30, Hajdina in Fužinar 28, Kovinar Mascom 27, Starše 25, Usnjar 23, Krško in Mons Claudius 22, Bistrica in Pobrežje 14. ^ mali nogomet 1.SLMN Finale končnice, 3. tekma: EM Celje Pelikan-LI Litija 7:1 (1:0) Benkoč 22, Delameja 32, 51,52, 55, Ježovnik 33, Brečko 60. košarka Liga KolinsIca Polfinale končnice, 1.1 ma: Pivovarna Laško-Geop Slovan 78:68 (45:38) Goljo 27, Jurak in Kune 13, Drag 11, Miletič 8, Bajramovič 6 tekma: Geoplin Slovan-Pi varna Laško 83:87 (74: 38:41) Žarkovič 18, Goljc 17, Jurak 16, Dragšič 15, Ki 11, Miletič 8, Bajramovič 2. rokomet 1.DRL Od 1. do 6. mesta, 4. ki Celje Pivovarna Laško-1 vent 31:24 (16:9) Štefani 10, Pajovič 6, Vugrinec 4,! bec, Pungartnik in Škrbi( Praznik 1. Trebnje-Gorf 30:28 (14:14) Rutenko 11,1 šek 6, Gavriloski 4, Kava Oštir 2, Plaskan in Sovič 1 krog: Prule 67-Celje Pivo na Laško 27:28 (9:16). Vr red: Celje Pivovarna La 52, Prule 67 45, Prevent Trebnje 38, Gorenje 27, mo 19. Od 7. do 12. mesta, 4. k Slovan-Radeče 38:17 (15 Vrstni red: Slovan 23, D( va 22, Inles Riko 19, Rac 16, Andor Jadran 14, Izola 4. 1.DRL (Ž) Od 1. do 5, mesta, 5. k Krim NR-Žalec 41:18 (2; Vrstni red: Krim NR 44, R Olimpija 42, Žalec 26, M gro Piran 21. PISMA BRALCEV 17 PREJELI naš kraj mica- je prijazna vas, ki iplcrog šestindvajset hiš, ^po cerkvijo sv. Marije jjalene. Zraven cerkve je jjjče, kjer ljudje najdemo j^iiega duhovnika Marka. p^ienim še organista Igo- Ijjnam ob nedeljah lepša jslužje s svojimi pevci. 03 za prizadevnost pri- ^ hvala. V okolici je še j^žnica sv. Janeza, s po- ališčem. edi vasi se nahaja gostil- gostilna - bife, kjer nam Neprijazna in vljudna to- 3 Cvetka Hrastnik, ki se približati tudi nam, starej- Ijudem. Hvaležni smo ji, poštuje tudi nas. CILKA KLADNIK, upokojenka, Voduce listilna akcija lede na naše čisto okolje la mnogo lepih besed o tej ij, smo se zavestni vaščani bierja odločili, da povemo ie mnenje o okolju preko opisa. as Tremerje, na južnem obju Mestne občine Celje, nahaja pet kilometrov iz ia. Vas je za marsikatero ebeno dobrino prikrajša- ,saj nimamo urejene kana- liie, kabelskega sistema, imd pa smo dobili šele '(/[remi leti. i čistočo v vasi in čistilne ije skrbimo vaščani sami. ikrat na leto se nas zbere aj ljudi, ki nam je kaj do i, da vas ohranimo karse- čisto. In kadar se ljudje lovarjamo o čistoči, ima- ponavadi polna usta graje račun tistih, ki onesnažuje- okolico. Koliko plastenk, pločevink drobnih smeti smo med čenjem pobrali ob cesti, ki limimo naše vasi! Takšna pač kultura mnogih vozni- 'in njihovih sopotnikov. ^ozi vas vodi tudi stara % ki se konča v »znanih« 'okih, kjer je zbirališče Iju- l^i si ne upajo ali ne smejo ''^azati v javnosti in poveda- la se imajo radi; zato se 'ovijajo tu, v gozdu, na sa- \ saj v bližini ni nobene pa še dobro je vse sku- 'skrito. Po končanem Ijub- ■^iu iz avtomobila odvržejo ji^ pripomočke, večinoma "^ke, cunje, pa tudi kondo- t, jj^ ta konec pa ljudje iz "l* in okolice vozijo tudi *jisto, kar se jim skozi leta [•^fe v stanovanjih in po p (štedilnike, gume, hla- jj'l^e, posodo, itd.). Ob na- ^ zadnjem čiščenju vasi i ob cestišču na koncu va- "^^^li tudi tri lepo zavite nske škatle, v katerih je j* Polno oblačil, steklenic, [l^di časopisov in papirja, l^aterim smo našli tudi ^■tiske ovojnice z naslo- jl^odlagalca. To družino iz p l^ngerta in vse ostale ^^''fabnike »smetišča« želi- i %ašati, kako bi se poču- j'^^ bi njihovo okolico kdo ^'"'jal za smetišče in pro- bi »ffmi.i.i.m stor za odlaganje raznovrst- nih odpadkov, ki sodijo vse kam drugam, kot pa v nara- vo. S tem pismom bi radi jav- nost opozorili, da se naj za- veda, kolikšnega pomena je za vse nas čisto okolje: neo- nesnažene reke, gozdovi in sploh vsa narava. Bil bi že čas, da jo začnemo čuvati, s tem pa tudi naše zdravje. Ne počnimo tega, kar si sami ne bi želeli, da nam počnejo drugi. VAŠČAN TREMERJA (naslov je v uredništvu) Odpoved dediscim Od svojega očeta in matere javno zahtevam, da me v ce- loti razdedinita. Razlogi za to zahtevo so osebne narave in naj nikogar ne brigajo. Sem uspešen in priznan strokovnjak na po- dročju ročk glasbe, in kot tak si s tujim premoženjem no- čem mazati rok. Človek se rodi sam in umre sam. In tisto, kar vmes sam ustvari, naj mu budi samos- poštovanje. Preklet je, kdor ga izgubi ali ga nikoli ne naj- de. ALEX BASS, producent in glasbenik, Celje Izjava za javnost Območna organizacija Združene liste socialnih de- mokratov Celje je ob 1. maju, mednarodnem prazniku de- la, pripravila razpravo na te- mo: Boj za socialne in delav- ske pravice - za ohranitev in spoštovanje pravic delavcev, upokojencev, brezposelnih in socialno ogroženih. Naš namen je bil »narediti inventuro« vseh prizadevanj stranke in njenih poslancev, ki so, oboroženi tudi s stališči našega območnega odbora, imeli nalogo, da se čim bolj argumentirano in aktivno vključijo v obravnavo zako- nodaje, ki bi lahko bistveno, v smislu zmanjševanja pravic, oslabila socialni položaj dr- žavljanov in položaj zaposle- nih. Posebej smo obravnavali sprejeto zakonodajo s po- dročja pokojninske reforme, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za- kon o delovnih razmerjih, za- konodajo s področja družin- ske politike in Jamstveni sklad, pri katerem smo z na- šo novelo zakona o jamstve- nem skladu RS uspeli bistve- no izboljšati položaj tistih, ki so izgubili delo zaradi deloda- jalca in niso uspeli uveljaviti pravic do neizplačanih plač in izplačil odpravnine ob izgubi dela. V tem zakonu pa smo uspeli urediti še eno pomem- bno izboljšanje. Vladi smo predlagali ustanovitev preživ- ninskega sklada, s katerim bi uredili izplačevanje preživnin za otroke, katerih starš le-te ne plačuje ali zahtevki niso pravnomočni. V javni razpravi smo bili enotnega mnenja, da so naši poslanci svoje delo dobro opravili, čeprav nam je bilo hkrati žal predlogov, ki v par- lamentu niso dobili zadostne podpore. Za najpomembnejšo pobu- do, ki je bila sprejeta v parla- mentu, smo ocenili sklep, da mora vlada pri zakonih, kate- rih vsebina je povezana z vpra- šanji, ki se urejajo s kolektivni- mi pogodbami ali drugimi obli- kami sporazumevanja s social- nimi partnerji, v obrazložitvi zakona izrecno navesti, ali je bil, in v kolikšni meri glede teh vprašanj, dosežen sporazum s socialnimi partnerji. 00 ZLSD Celje, predsednica Janja Romih ZAHVALE, POHVALE Hvala za kratek, a nepozaben izlet Bila sem izžrebana za Izlet 100 kmečkih žensk na morje in bila nadvse presenečena in srečna, da se je to zgodilo tudi meni, po toliko letih, ki sem jih pregarala na majhni kmetiji. Če- prav težko bolna, sem se s po- močjo vnukinje in prijateljice vneto pripravljala na ta enkra- ten dogodek - in ga dočakala. Ko me je vnukinja pripelja- la na avtobusno postajo v Ce- lju, sem bila spet prijetno pre- senečena, saj sem v trenutku občutila prisrčnost in sproš- čenost, kot da sem prišla na srečanje starih prijateljev. Hvaležna sem vam vsem neznanim organizatorjem in spremljevalcem za te nepo- zabne trenutke sreče, ko je človek lahko srečen med svo- jimi. Ta občutek me je sprem- ljal vse od Celja do Štormana in naprej do Postojne. Žal pa mi bolezen tudi tokrat ni prizanesla, morala sem pre- kiniti ta čudoviti izlet, ki se je komaj začel. Nimam besed, s katerimi bi vam lahko poveda- la, kako sem se počutila, ne- močna in nebogljena, toda od- nos udeleženk izleta, njihova skrb zame, mi je vrnilo vero v ljudi, ki jih dotlej nisem pozna- la. Vsi so mi želeli pomagati, da bi lahko nadaljevala izlet, a žal za to nisem bila sposobna. In takrat sem doživela še eno nadvse humano dejanje, ko ste mi organizatorji omogočili va- ren in brezplačen prevoz nazaj v Celje. Hvala vam, veliki in dobri prijatelji, za ta moj kratek, a vendar nepozaben izlet. Hva- la Novemu tedniku za pleme- nito akcijo »Izlet 100 kmečkih žensk na morje«, hvala medi- cinski sestri za njen trud in skrb zame, hvala vsem! JOŽICA VOVŠEK, Žabljek rojstva V celjski porodnišnici so rodile: 14. 4.: Zlatka VETRIH iz Slovenskih Konjic - deklico in Mojca DREV-URANJEK iz Prebolda - deklico; 15. 4.: Oresta OCVIRK iz Šentjurja - dečka, Simona ZORKO iz Loč pri Poljčanah - deklico. Barbara POLANEC iz Celja - deklico in Darja FELI- CIJAN z Vranskega - deklico; _ 16. 4.: Mojca SENICA iz Šentjurja - dečka, Edita PRAH-ŠINCEK iz Mozirja - deklico, Martina ŠTRAVS iz Nove Cerkve - dečka, Lidija GOLEČ iz Celja - deklico; Ma- tej ka ROŽEJ iz Rimskih Toplic -dečka in Marjetka MIKLAV- ŽIN iz Celja - deklico; 17. 4.: Mojca KUHAR iz Sev- nice - deklico, Darinka VODI- ŠEK iz Celja - deklico, Brigita KROFLIČ iz Mislinja - dečka, Damjana GROBELNIK iz Vele- nja - dečka, Mateja PODLIP- NIK iz Dramelj - dečka in Jel- ka STOJNŠEK iz Rogaške Sla- tine - deklico; 18. 4.: Andreja MUŽERLIN iz Pristave - deklico, Petra VREČKO iz Šentjurja - deklico, Silvija LEVSTIK iz Podčetrtka - deklico, Liljana LOVREN- ČAK iz Poljčan - deklico, An- tonija TOVORNIK iz Podčetrt- ka - deklico in Mojca BER- GANT z Vranskega - dečka; 19. 4.: Jožica ROTOVNIK iz Vitanja - dečka, Tatjana ZA- LOŽNIK iz Frankolovega - de- klico, Metka OČKO iz Rogaš- ke Slatine - dečka, Irena KO- VAČIČ iz Laškega - dečka, Bojana PRAH TURNŠEK iz Braslovč - deklico in Barbara KREPŠE iz Celja - dečka; 20. 4.: Romana OREHOVEC z Vranskega - deklico. Saška NERAT iz Celja - dečka, Emi- ca JURAK s Polzele - dečka, Karmen STUSEJ iz Gomilske- ga - dečka, Elizabeta ANTI- NAC iz Rečice ob Savinji - deklico, Mojca KOBE iz Celja - deklico, Darja RATAJC iz Gro- belnega - dečka, Aleksandra ARNŠEK iz Ljubnega - dekli- co, Matejka HROVAT iz Celja - dečka in Mojca PUŠNIK iz Ce- lja - dečka; 21. 4.: Mojca LONČAR iz Celja - dečka, Marija BEDE- NIK iz Rogaške Slatine - deč- ka, Jožefa ŠKET iz Rogatca - dečka, Sergeja MALE iz Laš- kega - dečka, Mateja PUČNIK iz Slovenskih Konjic - dekhci, dvojčici in Brigita ŠMAJS iz Braslovč - dečka; 22. 4.: Metka OVČAR iz Vi- tanja - dečka, Agata OSTRO- UH iz Nazarij - deklico, Janja SOPOTNIK iz Griž - dečka in Karmen FERLEŽ iz Rogaške Slatine - dečka; 23. 4.: Vanja TRAMTE MO- HAR s Ponikve - dečka, Suza- na RAVNAK iz Škofje vasi - dečka, Vanesa JUH iz Laškega - dečka, Danijela ŠOLN iz Kozja - dečka in Olga ZAPU- ŠEK iz Griž - dečka; 24. 4.: Slavica POTOČNIK iz Žalca - dečka, Marjeta KARAT iz Šoštanja - dečka. Dragica JANŽEK iz Rogaške Slatine - deklico, Saša VERHOVNIK iz Mozirja - dečka, Katarina PRAŽNIKAR iz Laškega - deč- ka, Nevenka MAKAR iz Škof- je vasi - dečka. Barbara HO- LEŠEK iz Velenja - dečka in Nataša JAVORNIK iz Vitanja - deklico; _ 25. 4.: Špela LENDARO iz Šentjurja - deklico, Doris BLAGOVIČ iz Celja - deklico, Seiko ARAKI GERL iz Celja - deklico, Karmen GREGOREC iz Žalca - deklico in Silva KOZ- MUS iz Sevnice - deklico; 26. 4.: Terezija CESAR iz Šempetra - deklico, Mojca GUNTNER KRULEČ iz Celja - deklico, Rosanda ŠTIGLIC z Ljubnega - deklici, dvojčici; 27 4.: Marjetka ŽNIDAR iz Zabukovlja - deklico. Jasna SKAZA iz Štor - dečka, Vilma MARČINKO iz Mozirja - deč- ka, Nives MATJAŠIČ iz Go- milskega - dečka in Polonca ZAKRAJŠEK iz Radeč - dečka. poroke Celje Poročila sta se Nikola KESEDŽIČ iz Šempetra v Sav dolini in Sayonara ČRETNIK iz Celja. smrti Šentjur pri Celju Umrli so: Marija DOBOVI- ŠEK iz Zlateč pri Šentjurju, 81 let, Gabrijel PEVEC iz Slatine pri Ponikvi, 37 let, Anton ROBIČ iz Celja, 48 let, Janez KRAJNC iz Šentjurja, 34 let, Karolina ŽLENDER iz Zado- brove, 75 let, Julijana KOC- MAN iz Rifnika, 96 let, Anton ČOKL iz Kamena, 85 let, Mi- lan ZAPUŠEK iz Prapretnega, 53 let, in Vojko LEVSTIK iz Podloga pod Bohorjem, 45 let. Žalec Umrli so: Rudolf ZAKOV- ŠEK iz Zabukovice, 88 let, Ma- rija BERGANT iz Loke, 78 let. Angela TURNŠEK iz Založ, 83 let, Mihael PLEVNIK s Polze- le, 57 let, Janez KRIŽNIK iz Studenc, 62 let, Ivana Stani- slava OBREZ iz Žalca, 70 let, in Darko BURGER iz Velenja, 48 let. KAM PO POMOG Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lokalna enota v Celju, Stanetova 21, tel.: 063/481 821, vsak dan v tednu 24 ur na dan. Center ponuja brezplačno pomoč vsem žrtvam kaznivih' dejanj. Krizni center za mlade Celje, Ipavčeva 8, Celje, tel: 063/486 070, strokovni delavec je na tej telefonski številki dosegljiv 24 ur na dan. Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedo- voljenih drog. Gledališka ulica 4, Celje, tel: 063/485 057, ponedeljek, sreda, petek od 8. do 14. ure, torek in četrtek od 12. do 17. ure. Ambulanta za pomoč v duševni stiski, Gregorčičeva ulica 3, Celje, tel: 063/490 91 12, ponedeljek od 13. do 20. ure, od torka do petka od 7. do 14. ure. Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje, podružnica Celje z okolico, tel: 063/707 460. Skupine anonimnih alkoholikov Celje, kontaktne osebe Alojz: tel. 063/452 511, Jože: tel. 063/771 459, Mitja: tel. 063/484 005 ah 063/845 301 (ob koncu tedna), Cveto: tel.063/702 003. AL-ANON Celje: srečanja družinskih članov vsak drugi petek od 18.30 do 20.30 v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje na Ipavčevi 18. Tel. 063/771 459. Center za pomoč na domu, Jurčičeva 6, Celje, tel: 063/435 490 ali 435 491, vsak dan od 7. do 21. ure. Hospic Celje, Malgajeva 4, Celje, tel: 063/486 011, vsako sredo od 17. do 19. ure, 063/443 342, vsak dan v večernih urah. SOS - telefon za otroke in ženske, žrtve nasilja. Skupina za samopomoč, Krekov trg 3, Celje, tel: 063/492 41 70 od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, 080/11 55 od ponedelj- ka do petka med 12. in 22. uro ob sobotah in nedeljah med 6. in 22. uro. Srečanja ob torkih ob 18. uri. ZDRAVNIŠKA POMOČ Dežurna služba Zdravstvenega doma Celje Ambulanta za nujno medicinsko pomoč in dežurna ambu- lanta delata neprekinjeno 24 ur, v pritličju levo od glavnega vhoda. Ponoči in ob dela prostih dnevih je vhod s strani (z dovozne zapornice za vozilo nujne medicinske pomoči). Njihova telefonska številka je (063) 54-34-211 Urgenca - služba za nujno medicinsko pomoč je namenjena bolnikom in poškodovancem, ko gre za nenadno hudo bole- zen ali poškodbo, ki ogroža življenje. Delajo neprekinjeno 24 ur, njihova telefonska številka je 112 ali 94 Zdravnik za obiske na bolnikovem domu dela vsak dan od 13. do 22. ure. Nujne hišne obiske opravi tudi dopoldan. Telefonska številka je (063) 54-34-211 Ambulantni zdravnik je stalno prisoten v dežurni ambulanti od 19. do 7. ure zjutraj, ob dela prostih dnevih pa 24 ur neprekinjeno. Telefonska številka je (063) 54-34-211 ali 54- 34-204 Zobozdravniška dežurna služba dela ob nedeljah in prazni- kih od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko po telefonu na številko (063) 54-34-371. Telefonske številke ostalih zdravstvenih domov in zdravs- tvenih postaj v celjski regiji so: Dobrna 778-055, Kozje 801- 010, Laško 731-233, Ljubno 841-018, Mozirje 831-421, Nazarje 734-045, Polzela 703-140, Podčetrtek 829-018, Prebold 724- 500, Rimske Toplice 736-093, Rogaška Slatina 813-621, Roga- tec 827-015, Slovenske Konjice 754-522, Šentjur 743-115, GSM 041 725-086, Šmarje pri Jelšah 821-560, GSM 041 731-704 ali 731-705, Šoštanj 881-640, Štore 425-230, Velenje 864-315, Vojnik 40-600, Zreče 762-246 in Žalec 703-130. 22 NOČNE' CVETKE • Policisti so bili 25. aprila dopoldne obveščeni, da se v Košnici dva tepeta. No, kak- šen resen pretep to ni bil, sta se pa zares grdo gledala in se na cesti prerivala Milan R. in Anton M. • Po telefonu je 25. aprila zve- čer poklical Bojan Č. iz Prista- ve in povedal, da ga je na cesti napadel sosed Franc C. in ga udaril. Soseda sta si menda že dlje časa nenaklonjena, spor med njima pa naj bi povzroča- lo zemljišče. Ker je Franc uda- ril Bojana v obraz, ga čaka obisk pri sodniku za prekrške. V soboto okrog dveh ponoči je Magda H. sporočila, da jo je v klubu Evergreen s pijačo polil in jo za nameček še udaril njen bivši fant Rado Z. • V bolnišnici se je, 30. aprila okrog treh zjutraj, nahajal pi- jani Nebojša Č., ki je tam vpil, razgrajal in zmerjal osebje. Ker ni nehal še potem, ko je imel opravka s patruljo, se je v nadaljevanju dneva treznil v policijskih prostorih. • Policisti so bili 1. maja ob- veščeni, da se na nekem dvo- rišču na Ljubljanski cesti dva ročno obdelujeta. Patrulja je potem tam našla dva pregreta občana, Mirana G. in Jolando O. Miran se tudi med policij- skim postopkom ni umiril, urno sedel v svoj avto in se odpeljal. Na tej vožnji je bil zelo kratek čas, ker pa je bil še naprej glasen in nesramen, so mu policisti odredili pridrža- nje do streznitve. M.A. Kriminalci so vse raje v združbah Storilci kaznivih dejanj postajajo vse bolj drzni in nasilni, ocenjujejo v PP Celje Varnostne razmere, kot so jih za leto 1999 ocenili v Poli- cijski postaji Celje, so ugodne, saj se je število kaznivih de- janj, v primerjavi z letom po- prej, zmanjšalo za 8 odstotkov. Uspešno so raziskali dobro po- lovico vseh kaznivih dejanj, med njimi tudi umor, kot us- peh pa izpostavljajo predvsem razkritje in prijetje (skupaj s kriminalisti UKP) večje skupi- ne preprodajalcev mamil in organizatorjev prostitucije. Poročilo Li v\inio;;niih razme- rah na območju Policijske po- staje Celje v letu 1999 so obrav- navali na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje, ki je bila "20. aprila. Najmanj 80 odstotkov vseh varnostnih dogodkov in pojavov, ki jih obravnavajo v tej policijski upravi, se namreč zgo- di na območju celjske mestne občine. Zlasti je razveseljiv podatek, da se je v minulem letu na območju Mestne občine Celje zgodila le ena prometna nesre- ča s smrtnim izidom, v kateri je življenje izgubila ena oseba. Os- tale tri so se zgodile na območju občin Štore (2) in Vojnik (1), torej na območjih (vključno z Dobrno), ki jih prav tako pokriva PP Celje. Poročilo, ki so ga obrav- navali celjski občinski mestni svetniki, vključuje policijsko de- lo in varnostne dogodke v vseh štirih navedenih občinah. V porastu so kazniva dejanja velikih tatvin in tatvin, vse po- gosteje pa se med storilci hujših kaznivih dejanj pojavljajo uži- valci mamil, ki vlamljajo pred- vsem v stanovanja in trgovine ter izvršujejo drzne tatvine in rope, da pridejo do sredstev za nakup mamil, ki jih na tržišču nikoli ne zmanjka. Stanje na področju javnega reda in miru je bilo lani nekoliko slabše kot pred- lani, a je še vedno obvladljivo. Podobno velja za prometno var- nost, kjer so na območju PP Celje v 1647 prometni nesrečah umrle 4 osebe (predlani 5), hu- do telesno poškodovanih udele- žencev je bilo 48 (56), lažje poškodovanih pa 365 (304). Preprodajalci se množijo Storilci kaznivih dejanj so vse bolj drzni in nasilni, v porastu pa so tudi kazniva dejanja, ki jih storijo odvisniki od trdih drog, katerih starost se iz leta v leto niža. Značilnost kriminalitete je v zadnjem obdobju tudi ta, da se storilci, ki so se nekoč ukvar- jali predvsem s premoženjskimi delikti in so delovali kot posa- mezniki, zdaj vse pogosteje vklju- čujejo v združbe. Nekateri med njimi so se preusmerili na kazni- va dejanja, ki sodijo v gospodar- sko kriminaliteto. Celjski polici- sti ugotavljajo, da je vse več takšnih storilcev, ki so preproda- jalci ukradenih predmetov in celo naročniki določenih kazni- vih dejanj. Z razvojem podjet- ništva so se storilci, ki so se še do nedavna ukvarjali z raznimi ta- tvinami in goljufijami, zdaj pre- levili v »poslovneže«, ki z novimi oblikami kriminalnih dejanj re- šujejo svoja propadla podjetja in posle. Med najbolj pogostimi kazni- vimi dejanji zoper življenje in telo so lani, tako kot predlani, obravnavali en umor in 16 hudih telesnih poškodb ter 55 (60) lahkih telesnih poškodb. Obrav- navali so tudi 8 (10) kaznivih dejanj zoper spolno nedotaklji- vost, med temi eno (3) posils- tvo, eno (2) spolno nasilje, pet (3) spolnih napadov na otroka in en primer, enako kot predlani, posredovanja pri prostituciji. Pri kaznivih dejanjih zoper življe- nje in telo je bila lani raziskanost 90-odstotna, pri kaznivih deja- njih zoper spolno nedotakljivost pa so raziskali prav vse primere, ki so jih obravnavali. Odkrivanje in raziskovanje kaz- nivih dejanj zoper premoženje je najbolj obširno področje dela, pri katerem je raziskanost naj- nižja. Med temi kaznivimi deja- nji je bilo lani največ, 537 (528) tatvin, 439 (444) velikih tatvin, 28 (21) ropov, 151 (232) goljufij, 16 (24) izsiljevanj, 40 (55) prikri- vanj, 74 (44) poškodovanj tujih stvari, tako kot predlani en po- žig in trije (0) primeri roparskih tatvin. Od ostalih kaznivih de- janj (s področja splošne krimi- nalitete), ki so v porastu, velja omeniti zanemarjanje mladolet- ne osebe, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi in povzro- čitev splošne nevarnosti, v bolj ali manj značilnem upadu pa so kazniva dejanja ogrožanje var- nosti, grdo ravnanje, nasilniš- tvo, kršitev nedotakljivosti sta- novanja, odvzem mladoletne ose- be in ponarejanje listin. Pri mladoletniški kriminaliteti so v PP Celje lani zabeležili skoraj tretjinski upad kaznivih dejanj. Mladoletniki so storili naj- več kaznivih dejanj premoženj- ske narave (78), od tega 31 tatvin (15) in 27 (73) velikih tatvin ter 7 (3) ropov. December in sobota ter januar in torek Kršitev javnega reda in miru je bilo lani za 12 odstotkov več kot predlani. Največ kršitev je bilo na cestah in v trgih ter v gostinskih objektih, najbolj »ži- vahni« meseci so bili december, avgust, maj in april, najmirnejši pa je bil januar. Največ kršitev javnega reda in miru seje zgodi- lo ob sobotah, najmanj pa ob torkih, najbolj problematične ure so bile med 16. in 20., najmanj pa med 8. in 12. ter med 4. in 8. Največ kršitev (694) so storile brezposelne osebe, med zapo- slenimi jih je bilo 456, med dijaki in študenti 130 in med upoko- jenci 137. Po spolu visoko pred- njačijo moški kršitelji javnega reda in miru, teh je bilo lani 1153 (1055), kršiteljic pa 265 (139), kar kaže, da tudi ženske vse bolj uveljavljajo enakost med spolo- ma, žal na napačnem bojnem polju. Od skupno 631 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru so jih policisti največ (202) opravili v zasebnih stanovanjih, 92 na cestah, trgih ipd., 96 v gostinskih lokalih, 23 v poslov- nih prostorih, 187 pa drugod. Pri intervencijah so obravnavali 598 takšnih kršiteljev, ki so bili pod vplivom alkohola. Celjski policisti so lani ugoto- vili več kršitev v zvezi z mamili in podah ustrezno število ka- zenskih ovadb in predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Tovrstnih kršitev je bi- lo 86 (54), zasegov mamil 72 (41), najpogosteje marihuane, ecstasyja in heroina ter sadik marihuane. Največ kršitev po zakonu o mamilih so storile brez- poselne osebe (30), sledijo dija- ki in študentje (17) in ostali. Najpogostejši kršitelji so tisti, ki so stari od 18 do 24 let. V letu 1999 so policisti obravnavali dva primera smrti zaradi zaužitja prevelike količine mamila. Manj ponesrečenih otrok in mladoletnikov Skupno število prometnih ne- sreč (1647) se je v letu 1999 na območju PP Celje povečalo za 3 odstotke. V teh nesrečah so živ- ljenje izgubile 4 (5) osebe, hudo telesno poškodovanih udeležen- cev nesreč je bilo 48 (56), lahko telesno poškodovanih pa 365 (304). V vseh teh nesrečah je bilo udeleženih 18 (28) otrok in 60 (63) mladoletnikov, torej lah- ko govorimo o spodbudnem po- datku, da se je število nesreč med otroki in mladoletniki zmanj- šalo za 14 odstotkov. Delo PP Celje je bilo (in je še vedno) usmerjeno k umirjanju hitrosti vozil, k nadzoru in ukre- panju zoper tiste kršitve, ki naj- pogosteje vodijo k nesrečam ter k nadzoru in ukrepanju zoper vinjene kršitelje, zoper tiste voz- nike, ki pri vožnji ne uporabljajo varnostnega pasu ali čelade ipd. Ugotovili so 696 voženj pod vpli- vom alkohola, 2777 primerov pre- koračene hitrosti, 931 primerov neuporabe varnostnega pasu ter 266 primerov neuporabe var- nostne čelade ter 230 kršitev pešcev. • Med ukrepi so najpogosteje odredili preizkus z alkotestom (3998), začasno so odvzeli 1215 vozniških dovoljenj, v 105 pri- merih so odredili strokovni pre- gled vozila itd. Policijska postaja Celje je v letu 199 sodelovala tudi v dvajsetih regijskih poo- strenih nadzorih prometa, ki so jih načrtovali v Uradu uniformi- rane policije ter v trinajstih last- nih poostrenih nadzorih. V naseljih se je pripetilo 1257 nesreč, zunaj naselij pa 390, največ nesreč s telesnimi poš- kodbami udeležencev se je zgo- dilo v naseljih z uličnim siste- mom (139) ter na regionalnih cestah 2. reda (77). Najpogo- stejši vzroki nesreč so bili neu- poštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost, neprimer- na varnostna razdalja itd. Naj- hujše posledice so nastale v prometnih nesrečali, katerih vzrok je bila neprilagojena (prevelika) hitrost vozil, saj so v teh prime- rih na območju PP Celje umrle 3 osebe, 18 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Zaradi vožnje po levi strani cestišča je lani umrla ena oseba. Alkohol kot sekundarni vzrok je bil lani ugotovljen v 148 (141) n^, , ali v skoraj 9 odstotkih ? prometnih nesreč. V vseij' srečah v prometu so bili j gosteje udeleženi vozniki^ nih avtomobilov (1666),su vozniki tovornih vozil (217) lesarji (54), vozniki koles2' torjem (54),pešci (46) invo. kov motornih koles (28), Seznanjeni z obširno prQ| matiko in nalogami, k\']\\^^ cisti PP opravijo za varnosi vseh področjih življenja in, la občanov, so občinski mg, svetniki menili, da bi ta poj^ la morala v prihodnje vsebj ti tudi informacijo o poživili intervencije, na katere sep, cisti, zato ker jih je premalo, zmorejo odzvati. Zato bodoj stojne v ministrstvu za no| nje zadeve pozvali, naj v Celje zapolni vsa policijskai sta, ki so sistemizirana, a nt MINIKRIMIČI Ukradeni nissan v noči na 25. april je nekdo ukradel terensko vozilo Nis- san Patrol, parkirano Na Oto- ku v Celju. Vozilo, ki je last Matjaža B., je rdeče barve, z registrsko oznako CE 94-33M. Okradeni Kompas v času od 22. do 25. aprila je neznani storilec vlomil v prostore Kompasa na Glavnem trgu v Celju. Ukradel je goto- vino, čeke različnih bank, vstop- nice za ogled predstave v graš- ki operni hiši, 4 avionske kar- te in 30 zavarovalnih polic Zavarovalnice Merkur. Podjetje Kompas je oškodovano za okoU 2 milijona 500 tisoč tolarjev. Po pločevinke na servis v dneh od 22. do 25. aprila je nekdo vlomil v dve hladilni omari, postavljeni na bencin- skem servisu Petrola na Ljub- ljanski cesti v Celju. Ukradel je več pločevink alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Dolgo je Štel v času od 22. aprila popold- ne do 25. aprila zjutraj se je neznani storilec zadrževal v sta- novanjski hiši v Tolstem Vrhu, kjer ga je premamila ovojnica, last Franca G., ki jo je ukradel. Ko jo je odpri, je ugotovil, da je v njej 730 tisoč tolarjev. Izginila kosilnica v torek, 25. aprila zjutraj, je Veronika B. iz Spodnjega Gru- šovja ugotovila, da se je v njeni bližini zadrževal nekdo, ki ji je ukradel kosilnico, vredno prib- ližno 100 tisoč tolarjev. iz zlobe v noči na 25. april se je neznani škodljivec lotil oseb- nega avtomobila Daevvoo, last Marije B., parkiranega na Nu- šičevi ulici v Celju. Potem ko se je oskrbel z lepilom, je zalepil ključavnice na vseh šti- rih vratih, s steklom pa je zlepil tudi brisalec na zadku vozila. Lastnica je oškodova- na za okoli 100 tisoč tolarjev. Tatvina s traktorja v času od torka, 25. aprila popoldne, do naslednjega ju- tra, je neznani storilec prišel v gozd v Zagaju, kjer se je osre- dotočil na tam parkiran trak- tor Ferguson, s katerega je ukradel dva škripca za vitel. Ker ga to še ni zadovoljilo, je iz rezervoarja za gorivo iztočil in si prisvojil okoli 20 litrov goriva. Gozdno gospodarstvo iz Brežic je oškodovano za okoli 100 tisoč tolarjev. Motorola in samsung v petek, 28. aprila okrog dveh ponoči, je bilo vlomlje- no v trgovino Europhone na Mestnem trgu v Slovenskih Ko- njicah. Neznani storilec je ukradel dva mobilna telefon- ska aparata, Motorola Time- port in Samsung. Lastnik An- ton M. je oškodovan za 183 tisoč tolarjev. 100 mobi kartic v noči na 28. april je nezna- ni storilec vlomil v Delov pro- dajni kiosk na Linhartovi uhci v Celju. Ukradel je 50 zavit- kov različnih znamk cigaret, okoli 100 kartic za mobilne telefone, 8 zavitkov tobaka in prazno kaseto za denar. Delo Prodajo je oškodoval za okoli 300 tisoč tolarjev. Razbil stekla, kradel v času od 26. do 28. aprila je nekdo vlomil v poslovne prostore podjetja Kapis v No- vem Celju. Pri tem je v štirih halah razbil okoli 100 manj- ših okenskih stekel, iz pisarn pa je ukradel računalnik,.pre- nosni telefonski aparat Sie- mens in električno uro. Last- niku je povzročil za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode. Devize in tolarji v nedeljo, 30. aprila zvečer, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti tal- cev v Vojniku. Našel in ukradel je večjo količino denarja v de- vizah in tolarjih. Lastnik Franc P. je oškodovan za približno 1 milijon 700 tisoč tolarjev. Tat je za klasike Maja je nekdo vlomil v sta- novanjsko hišo na Celjski ce- sti v Vojniku. Ukradel in odpe- ljal je zamrzovalno skrinjo, motorno žago, 100 zgoščenk s klasično glasbo in lesen stol stilske izvedbe. Lastnik Stojan P. je oškodovan za okoli 200 tisoč tolarjev. M.A. iovi tednik 23 iROMETNE fjEZGODE plolila kolesarja pokopališki ulici v Ve- .ju se je v petek, 28. aprila poldne, pripetila nezgo- V kateri je bil huje ranjen |jj,ik kolesa. M. (45) iz Velenja je jj^ila osebni avtomobil po ilfopališki proti Partizan- , cesti. Ko je pripeljala do .preglednega desnega j„Ka, je dohitela kolesar- 63-letnega Jakoba G. iz Jrjana, ki ga je voznica jhitevala, takrat pa je iz ijprotne smeri pripeljala i^nica osebnega avtomo- la Mojca U. iz Podkraja pri ijenju. Da bi se voznici jgnili trčenju, sta zavirali zavijali v desno, s čimer J trčenje preprečih. Kljub jiu pa je voznica Ana M. z izilom oplazila kolesarja, je trčil v betonski steber, idel po vozišču in se hudo lesno poškodoval. Nesreča pri prečkanju ceste Ha Mariborski cesti v Ce- 1 se je 29. aprila ponoči lodila nesreča, v kateri je i hudo ranjen pešec. Rajko Ž. (31) iz Hrastja pri ikljah je vozil osebni avto- fibil po Mariborski proti Ki- lifevi cesti. Na zaznamova- ism prehodu za pešce pri j*busni postaji je trčil v 52- taega Jožefa P. iz Grobelc, ki ■prečkal cesto z voznikove le strani. Po trčenju je voz- I peljal dalje, policisti pa so izsledili čez nekaj ur. rgubil oblast nad vozilom Na glavni cesti zunaj nase- 1 Šentvid pri Grobelnem se v ponedeljek, 1. maja po- »Idne, pripetila nezgoda, v «eri je bil hudo telesno »^kodovan voznik motor- 5ga kolesa. Blaž F. (25) iz Celja je vozil Btorno kolo iz smeri Šmarja Uelšah proti Rogaški Slati- LKo je v Šentvidu pripeljal v % levi ovinek, je izgubil ''last nad vozilom, padel po "zišču in utrpel hude telesne oškodbe. M.A. Radarske kontrole bodo ' ^ petek, 5. maja dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, ll^Poldne pa na območju Slovenskih Konjic, ^ soboto, 6. maja dopoldne, na območju Velenja, popold- ^ Pa na območju Rogaške Slatine, , ^ nedeljo, 7. maja dopoldne, na območju Celja, v popol- %kem času pa na območju Mozirja, I ^ ponedeljek, 8. maja dopoldne, na območju cestnega j^Ža (poostren nadzor), ^ torek, 9. maja dopoldne, na območju Velenja, popoldne I f^a območju Rogaške Slatine, J' sredo, 10. maja dopoldne, na območju Mozirja, popold- I P3 na območju Celja in četrtek, 11. maja dopoldne, na območju Slovenskih j^^^iic, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Strah pred morilcem Slovenska policija na nogah zaradi pobeglega kaznjenca in domnevnega morilca Da gre za zelo nevarnega človeka, je bilo celjskim poli- cistom in kriminalistom ja- sno, ko so 23. aprila izvedeli, da je mlajši oborožen moški streljal na občana iz Radeč, med zbiranjem obvestil pa so povezali predhodne podob- ne dogodke. Akcija neznane- ga storilca je nemudoma ste- kla in se rfizširila ter kadrov- sko in tehnično okrepila, zla- sti od nedelje dopoldne, ko sta bili v Zaloki nad Leskovš- kom na območju Snu-ekovca najdeni dve zogleneli trupli. Že v soboto, 22. aprila, je neznani storilec streljal na po- licijsko patruljo na območju Hrastnika, a na srečo ni niko- gar zadel. Naslednji dan v ve- černih urah pa se je neznan moški pripeljal do stanovanj- ske hiše v Radečah, kjer živi Heintje K. Ker se mu je nezna- nec zdel sumljiv, je Heintje se- del v svoj avto in zapeljal proti njemu, ga takoj dohitel in za- peljal predenj ter ga s tem prisilil, da je vozilo ustavil. Oba sta izstopila iz avtomobi- lov, takrat pa je Heintje opazil, da ima neznanec v rokah dol- gocevno orožje. V istem hipu je že počilo, a na srečo brez posledic. Neznanec se je takoj za tem odpeljal. Policisti so ugotovili, da se je neznanec pripeljal z osebnim avtomobi- lom, ki ga je ukradel na ob- močju Hrastnika. V noči na 25. april je bil v Radečah ukraden osebni avtomobil Zastava Yu- go, ki so ga naslednji dan v dopoldanskem času našli na Vranskem, vse sledi pa so ka- zale, da je vozilo ukradel isti neznanec, za katerega so med zbiranjem podatkov ugotovili, da je vlomil v vrsto objektov, kjer je iskal hrano, ter da si za krajše vožnje iz kraja v kraj začasno prisvaja vozila. O teh dogodkih je bila takoj obveš- čena javnost, hkrati pa opo- zorjena, da gre za nevarnega mlajšega oboroženega moš- kega. Sledil je njegov opis in poziv občanom, da sporočijo policiji, če ga kje opazijo. Lovec je opazil... Lovec, ki se je v nedeljo do- poldne zadrževal v Zaloki, je Pobegli kaznjenec in osumljenec dvojnega umora Damir Grdenič. postal pozoren na razmetane predmete okrog tamkajšnje vi- kend hišice, ki stoji na samem in katere okolica je bila vedno urejena. O tem je obvestil poli- cijsko postajo. Patrulja, ki je tja prispela, je v neposredni bližini vikenda našla dve zogleneli trupli, ostanke moškega in ženske. Ogled kraja je nato opravil preiskovalni sodnik, ta- koj pa je bilo jasno, da je šlo za nasilno smrt. Policisti in kriminahsti iz celjske policijske uprave so imeli v naslednjih dneh v ro- kah dovolj podatkov za sum, da gre za istega neznanega storilca. PrejeH so tudi infor- macijo, da se je neznan moški podobnega opisa kot tisti iz Radeč, v noči z 28. na 29. april zadrževal tudi v Belih Vodah, kjer je z orožjem v rokah grozil lastnikoma neke do- mačije, ki sta se rešila verjet- nih hudih posledic srečanja z njim tako, da sta mu obljubi- la, da ga ne bosta prijavila poUciji. Med ljudi, zlasti tiste, ki ži- vijo na odmaknjenih zgornje- savinjskih in sosednjih ob- močjih in v osamljenih hišah, pa se je naselil strah. Ljudje, ki so opazili kakšno osebo, ki je bila količkaj podobna tisti iz policijskega poziva, so to sporočali na policijske posta- je in na številko 113. Nazad- nje je bil opažen na območju Velike planine. Iskalna akcija je postala široka, vključile so se še druge policijske uprave ter specialci notranjega mini- strstva, v zraku sta krožila dva policijska helikopterja, na tleh so iskali psi, nevaren in težko prehoden teren so poli- cisti premagovali tudi na ko- njih. Do torka zvečer, ko smo zaključili redakcijo, storilca še niso našh. Zdaj se je tudi že vedelo, kdo je osumljenec vlomov, ta- Idilična brunanica na tihem in samotnem kraju, kjer seje zgodil dvojni umor. tvin, ogrožanja in dvojnega umora. Gre za hrvaškega dr- žavljana Damirja Grdeniča (21) iz Gornje Stubice, ki je 12. aprila pobegnil iz zapora v Sla- vonski Požegi in ki ima kar zajeten dosje. Do zdaj je imel na vesti le vlome in tatvine, torej premoženjske delikte, zaradi katerih so ga zaprli v omenjeni zapor. Očitno je na nek način povezan s Slovenijo, saj govori precej dobro slo- vensko, seveda pa ga izdaja hrvaški naglas. Osumljenec, ki ga iščejo, je vitke postave, vi- sok okoli 170 cm, je temnejše polti, svetlorjavih nazaj poče- sanih las, ima pa značilen (»or- lovski«) nos. Tisti, ki so imeli z njim opravka, so povedali, da je bil oblečen v daljšo temnej- šo jakno iz tanj šega blaga, v temen pulover z belim vzor- cem, na glavi je imel temnejšo baseballsko kapo z našitkom na sprednji strani. Obut je bil v črne ponošene čevlje, na ro- kah pa je imel črne rokavice z odrezanim prstnim delom. Kaže pa, da med begom spreminja svojo podobo, saj so ga na območju Velike planine opazili v rdeči vetrovki. Policisti ves čas opo- zarjajo, kako nevaren je osumljenec, zlasti pa vsem, ki bi prišli z njim v stik, svetujejo, naj ostanejo prisebni, mirni, naj se mu ne upirajo ali kažejo kakršne koli znake, da so ga prepoznali oziroma da ga na- meravajo prijaviti policiji. In kdo sta tragični žrtvi osumljenega Damirja Grdeni- ča? Gre za Petra in Pio P., starejša zakonca iz Celja, preiskava v zvezi z njuno na- silno smrtjo pa se nadaljuje. MARJELA AGREŽ Foto: PU Celje GORELO JE Med igro V torek, 25. aprila popoldne, je zagorelo na gospodar- skem poslopju v Pijovcih na Šmarskem, last Katarine V. Ogenj je gospodarsko poslopje popolnoma uničil, na srečo pa so domači in sosedje uspeli rešiti vso živino in kmetijske stroje. Požar so pogasili gasilci iz Šmarja pri Jelšah, Sladke Gore, Mestinja in Kristan Vrha. Požar je nastal med otroško igro, gmotna škoda pa znaša okoli 3 milijone tolarjev. M.A. Šl.18.-4.mai2000 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Spet smo med prvimi Pa smo jo dobili; med prvi- mi na svetu. Svojo uradno reprezentančno nogometno himno, ki je svoj veliki krst doživela na pariškem stadio- nu Stade de France pred kar 75.000 gledalci. Kateri slo- venski pevci se lahko pohva- lijo s takšnim občinstvom, kot so ga imeli trije muške- tirji: Zoran Predin, Vlado Kreslin in Peter Lovšin, no- vinar, seksolog, nekdanji urednik pornografske revije Private in nesojeni gostilni- čar, imenovan Pero Gnus. »Evropa, poglej, Slovenija gre naprej... S kot svoboda, L kot ljubezen. O kot oprosti- te, V kot vodimo, E kot ena- nič, N kot najboljši smo, I kot igramo, J kot jasno je, A kot zmagaaaa.« Himno »Slovenija gre na- prej« so prvič zapeli v hotelu M v Šiški, pred izbranim ob- činstvom. »Čudovit scenarij nogometnega videospota, ki ga režira Igor Šterk,« je pove- dal Zoran Predin, »bomo sne- mali na Štajerskem, pa v Ljubljani in v Parizu. Na vseh stadionih, kjer bomo imeli tri do štiriurne koncerte, bo mla- dina in marsikdo med njimi bo prvič v življenju poslušal kakšen ročk koncert.« »Prve- ga junija,« je dodal Pero Lov- šin, »bo v Ljubljani centralni koncert, na katerem bodo vsi slovenski nogometni repre- zentanti in bodo peli z nami. Sicer pa smo Srečku Katancu, če bo kje zaškripalo, ponudili tudi naše nogometno zna- nje.« Pa Pero tega ni rekel kar tako, saj vsi trije še vedno igrajo dober nogomet. No, Zoran Predin je bil ta dan vseeno na trnih. Z Rokom Šinkovcem, na Nogometni zvezi Slovenije zadolženim za novinarje in za obveščanje, je šel stavit, da bodo prodah najmanj ... kaset. Na trnih je bil zato, ker je pozabil, za koliko kaset sta šla stavit, predvsem pa ga je motilo to, da ni vedel, za koliko sta sta- vila, vendar bo, kot je dejal, če izgubi, vse pošteno plačal. In kakšna je nova himna? Nekateri pravijo, če bo igra takšna, kot je nova himna, bo v naši mreži prava toča golov, drugi pravijo, da je prava roc- kovska, tretji pa pravimo; še nekajkrat jo bomo morali sli- šati, da nam bo šla v uho. Tako kot vsako pesem. Kje jo bomo lahko slišali, razen po televiziji? Prva koncerta sta že za ve- liko slovensko ročk trojico. V petek, 12. maja, bo koncert v velenjski Beli dvorani, dan pozneje v Hah Golovec v Ce- lju, 26. avgusta pa v Žalcu. Junija pa bo sploh pomem- ben koncertni mesec, saj bo- do 18., dan pred tekmo s Špa- nijo, peli v Amsterdamu in dan pozneje v De Biltu, v Slo- venski hiši. Živel nogomet, ki je obnorel vse, ki nimajo dveh levih nog. Je pa te dni po ljubljanskih kuloarjih slišali zanimiva vprašanja, kdo vse od znanih lastnikov nekaterih gostin- skih lokalov je vpleten v mre- žo preprodajalcev mamil, ki so jih pred kratkim razkrin- kaU koprski, ne pa ljubljanski kriminalisti. Za ljubljanske se je dolgo potihem govorilo, da imajo precej masla na glavi, zato so racijo naredili kar strokovnjaki z Obale. In v jav- nost je pricurljala vest, da se zdaj marsikateri lastnik na zunaj uglednega lolfala boji za svojo kožo, saj jih je več kot deset imelo svoje prste pri mamilih, pardon, ne toliko pri mamilih, kot pri denarju, ki so ga iztržili z njimi. Med tistimi uglednimi Ljub- ljančani, ki zadnje dni nemir- no spijo, pa ne zaradi krimi- nala, je tudi predsednik upra- ve BTC, največjega nakupo- valnega središča pri nas. Pa spet ne zaradi konkurence, ki se mu bliža z velikimi koraki in to na Rudniku, kjer bo prvi odpri vrata francoski Leclerc, ki obljublja dovolj parkirnih prostorov in kar za 15 odstot- kov nižje cene od Spara (ki pa trdi, da jih bo znižal za 16 odstotkov), ampak zato, ker kot predsednik Košarkarske- ga kluba Olimpija zaradi Laš- čanov ne more zatisniti oče- sa. Če se bo zgodilo najhujše in Olimpija ne bo državni pr- vak, bodo morali spremeniti celotno upravo, pa še zame- njati trenerja in taktiko za na- slednja leta. C€« NINA KAVRAN ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM! Anica Šibanc s Ceste v Šmartno se je spet oglasila in poslala tole šalo. Selitev »Žena, nekaj morava ukre- niti, da ne botru) imeli vsako leto naraščaja. Preselil se bom v drugo sobo.« »Če misliš, da bo to kaj pomagalo, bom pa še jaz pre- stavila svojo posteljo.« TRAČNICE Zupan ob polnem krožniku Za presvetlega celjskega župana Bojana Šrota, ki že skoraj poldrugo leto krmari mestno barko, so po »plakatni aferi« zlobneži začeli namigovati, da je prišel čas poravnavanja volilnih kupčij. Večina pa radovedno čaka, ali bo župan lahko pomazal toliko, kot si je naložil. VITEZI BELEGA MESTA m TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 25 Rdeči gumb lahko reši življenje - Občutek varnosti za bolnike ^ okviru Doma upokojen- ^ nekaj časa deluje Cen- ^ pomoč na domu Mestne Celje, Vojnik, Dobrna jtore ter Informacijsko- jfdinacijski center za po- ^ na domu s službo »Halo, 0ft\«, ki skrbita za social- ^KMMMIIIM f-ta je namenjena tistim, ki jajo zagotovljenih pogojev ^vljenje ali se zaradi invalid- iti oziroma starosti ne more- jegovati sami. Gre za pomoč vzdrževanju osebne higiene, podinjsko pomoč in pomoč ohranjanju socialnih stikov. ino pomoč trenutno nudijo [upravičencem, in sicer vse I, tudi ob nedeljah in prazni- ,če je to potrebno. Druga a pomoči v bivalnem okolju priprava in dostava kosU na n, s katerimi oskrbujejo 77 avičencev. Dostava kosil je v tako mogoča vse dni v letu, učno z nedeljami in prazni- led pomembnimi in nadvse lodošlimi so storitve na da- ra, ki se razvijajo s pomočjo komunikacijske tehnologi- Tovrstno tehnologijo upo- aslužba »Halo, pomoč!«, ki ittje regijsko, pod okriljem In- lacijsko-koordinacijskega to za pomoč na domu. S ročjo posebnega telefona z !&n gumbom, ki ga imenu- itudi Lifeline, omogoča 24- K) varovanje 14 uporabni- Ji. Telefon je v prvi vrsti na- njen starejšim občanom oži- na bolnikom, ki zaradi sla- sti večkrat ne morejo do na- tega telefona, da bi poklicali !dicinsko ali drugo pomoč. Kako deluje? ' Stiski vas telefon s priti- 'm na gumb (lahko tudi na sku, ki ga je priporočljivo !fas nositi okoli vratu) pove- z dežurnim delavcem službe slo, pomoč!« v Centru za iioč na domu. Služba sprej- ' klic, prepozna telefonsko številko in omogoči, da pomoč prispe do vas. Obesek z rdečim gumbom je brezžično sprožilo, s katerim aktivirate telefon iz razdalje do 25 metrov, lahko pa ga uporabljate tudi za govor po zvočniku, ko vas kdo pokliče. Posebni telefon deluje obenem kot navaden telefon s tipkovni- co in spominom. Kadar se ope- raterju ob vašem kljcu ne boste odzvali, bo predpostavljal, da potrebujete nujno pomoč, ki jo bo priskrbel v najtoajšem času. Center je v ta namen povezan s službami, ki pridejo na pomoč v primeru neposredne nevarno- sti. Povezan pa je tudi z različni- mi izvajalci pomoči na domu, kot so dovoz hrane, pomoč pri hišnih opravilih, varstvo na do- mu in podobno. S telefonom se počuti varno Med prvimi, ki je pred dvema letoma dobila omenjeni telefon, je bila tudi huda srčna bolnica iz Celja, ki že vrsto let živi sama. O telefonu je izvedela iz medijev, ki so poročali o tovrstni napravi, namenjeni bolnikom na po- dročju Ljubljane. Pravi, da ljudje še vedno premalo poznajo ta nepogrešljivi pripomoček, ki lahko marsikdaj reši življenje. »Lifeline je stvar, ki bi jo zdrav- niki morali poznati in jo pripo- ročati svojim pacientom,« je po- vedala, »tako pa mnogokrat sploh ne vedo, kako le-ti živijo, so med domačimi ali sami. Te lefon ni namenjen le tistim, ki živijo sami, ampak tudi starej- šim ljudem, ki sicer živijo sku- paj s svojci. Vsakdo ima pač svoje obveznosti, službo, zato domači ne morejo neprestano bdeti nad vami. Lifeline daje občutek varnosti, kar psihično zelo pozitivno vpliva nate, saj veš, da je za tabo vedno nekdo, ki ti bo vsak trenutek priprav- ljen priskočiti oziroma priskr- beti pomoč. Tudi če ti je na Center za pomoč na do- mu oddaja v najem omeje- no število posebnih telefo- nov. Če pa bi ga želeli najeti, jih lahko pokličete na tele- fonski številki 435-490 ali 435-491. Cena je različna za fizične in pravne osebe ter dodatno pogojena z vrsto in količino dodatkov telefonu (hišna protivlomna napra- va, javljalnik požara, napra- va za nadzor gibanja...). Na osnovi sklenjene pogodbe s Centrom plačujete mesečno naročnino, ki znaša 4.946 tolarjev po priklopu, za ka- terega je treba odšteti 4.250 tolarjev. primer dolgčas, lahko pokličeš operaterke, in z njimi pokram- Ijaš. Če se dlje časa ne slišimo, pokličejo tudi same. Reči mo- ram, da so dekleta s Centra nadvse prijazna in ustrežljiva, kar mi zares veliko pomeni. Ne zdi pa se mi prav, da država namenja tako malo denarja za takšne in podobne službe. Pro- stovoljke, ki nam pomagajo, so prezaposlene, starejšega prebi- valstva, ki bi takšno pomoč po- trebovalo, pa je vse več.« 5 BOJANA JANČIČ Mag. Marinka Marovt in Ljubče Keverenski. Delo z nadarjenimi učenci oš Polzela je ena izmed šol v Sloveniji, ki izvaja de- vetletno izobraževanje v 1. in 7. razredu. Ankete, ki so jih opravili med učenci, uči- telji in starši, so pokazale, da so na pravi poti. Še posebej so zadovoljni z rezultati v novem 1. razredu. V tem mesecu je bila polzel- ska šola izbrana za poizkus fleksibilne diferenciacije za 8. razred devetletne šole. Tako so se letošnji sedmošolci te- den dni učili po novem. Raz- delili bu be v ui zahlevnostne ravni po učnem uspehu pri treh temeljnih predmetih, slo- venskem in angleškem jeziku ter matematiki. Pouk so spremljali svetovalci za posa- mezna predmetna področja in bili z delom učiteljev na polzelski šoli ter znanjem učencev zelo zadovoljni. Devetietno izobraževanje zahteva predvsem drugačen, sodobnejši pristop k vzgojno izobraževalnemu delu, zato na polzelski šoli izvajajo tudi več vodenih državnih projektov, med katerimi ima posebno mesto razvojna naloga Delo z nadarjenimi učenci za večjo ka- kovost dela, ki ga na šoli vodi ravnateljica šole mag. Marinka Marovt. Z njo se šola vključuje v dveletni državni projekt Spodbujanja razvoja nadarje- nih učencev, ki združuje pet slovenskih šol: OŠ Gustava Šili- ha Velenje, OŠ Vransko, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Ivana Ro- ba Nova Gorica in OŠ Polzela. Projekt vodi Tanja Berič - sve- tovalka Zavoda za šolstvo in šport, OE Maribor, ki se pri svojem delu povezuje tudi z mednarodnimi institucijami. Med strokovnimi sodelavci je tudi Ljubče Keverenski z Uni- verze v Skopju, strokovnjak za delo z nadarjenimi učenci, ki je med svojim obiskom v Slove- niji obiskal tudi polzelsko šolo. 'L.TAVČAR Uspešna pomlad Dijaki in učitelji Srednje strokovne in poklicne šole Celje so aprila organizirali že tradicionalni dan šole, ko dijaki in vajenci pokažejo svoje znanje in spretnosti na raznih tekmovanjih, razsta- vijo svoje izdelke in pripra- vijo različna predavanja ter okrogle mize. Letos so pripravili razstave na teme Čas mojih starih star- šev. Zdravilna zelišča in Pre- šernovo leto. Pripravih so tudi modno revijo Izziv 000, njen idejni vodja pa je bila Mateja Kraševec - Pogorelčnik, ki je oblikovala obleki za letošnjo najlepšo Slovenko. Novost na letošnji modni reviji je bila tudi predstava šolske gleda- liške skupine, ki je na dan šole doživela ognjeni krst. 20. aprila je bilo v Kopru tretje državno tekmovanje frizerskih šol. Najuspešnejši so bih Denis Filipovič in Virgi- nija Mileč pod rrientorstvom Olge Hohnjec ter Natalija Do- bovičnik pod mentorstvom Jasmine Pere. Istega dne je bilo v Mariboru in na Ptuju državno tekmovanje strojnih šol, kjer je dijak Bojan Horvat dosegel 2. mesto. Njegova mentorja sta bila Dušan Re- bernik in Ivan Schuller. DAMJANA HUNDRIČ Fizioterapevti v Šentjur Slovenski fizioterapevti se pripravljajo na tridnevni simpozij na temo izboljševa- nja kakovosti v fizioterapiji, ki bo prihodnji teden v Šent- jurju. Slovesna otvoritev bo v če- trtek, 11. maja, s slovesnim sprejemom šentjurskega žu- pana Jurija Malovrha v Ipav- čevi hiši. Med predavatelji bo- sta nato tudi državna sekre- tarka za zdravstvo prim. Du- nja Piškur-Kosmač in pred- sednica parlamentarnega od- bora za zdravstvo, družino in socialno politiko prim. Ana Majda Kregelj-Zbačnik. Poleg številnih predavanj bo v okviru simpozija tudi okro- gla miza o izboljševanju kako- vosti v fizioterapiji, podelili bodo diplome in priznanja, tretji dan pa zaključili z delav- nicami. Med simpozijem bodo predstavili v besedi in sliki prenovljeno Zdravilišče Laš- ko, za sprostitev pa načrtujejo zabavni večer v Celju. BJ Srečanje motoristov / Parkirišču gostilne Kladivar v Celju so se prejšnji teden zbrali ljubitelji dvokolesnih strojev iz ^ '^oto klubov. Modras, Divji jezdec in Savinja. Med kramljanjem o cestnih izkušnjah in kovanjem pološčenega kroma so si utrgali tudi trenutek za »gasilsko« obeležitev trenutka. MK, Foto: GREGOR KATIC 18.-4. moi 2000 26 Upokojenec v kvizu za pametne Mito Trefalt priznava, da je bil v prvih treh oddajah premalo sproščen - Bo kdo osvojil 10 milijonov tolarjev? - Trefolt ceni Prošnikarja, politika pa ga ne zanima Mito Trefalt, voditelj kviza Življenjska pri- ložnost za 10 milijonov tolarjev, je že tri leta upokojen in v teh letih je užival spokojni mir v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer ima hišo, nekaj vrta in rastlinjak. Je navdušen vrtnar. Pravi, da je to ljubezen podedoval po materi. Pravzaprav brez obde- lovanja zemlje in vrtnarstva nikdar ni mo- ^ mmmtmmmmmmmmmmmmmMmmm Tudi takrat ne, ko je bil eden izmed najpo- pularnejših slovenskih televizijskih voditeljev razvedrilnega programa in so ga vabili na številne prireditve po vsej Sloveniji in tudi potem ne, ko je bil urednik razvedrilnega programa na slovenski nacionalni televiziji. Kako se počuti človek, ki je bil nenehno sredi televizijskih kamer, reflektorjev, v središču pozornosti slovenske javnosti, naenkrat pa je ostal brez vsega tega, pogojno zapisano - blišča? O tem, o kvizu na Kanalu A in še o čem smo se s Trefakom pogovarjali na njegovem domu pod Krvavcem. Po upokojitvi mir, zatem nostalgija Veliko ljudi po upokojitvi navdaja obču- tek, da so se izpeli in da je njihove produk- tivnosti konec. Poznam ljudi, ki so komaj čakali, da se upokojijo, potem pa tega niso prenesli. Kako ste v začetku sprejemali upo- kojitev? Ste pogrešali blišč televizijskih ka- mer in vsega ostalega, kar sodi v ta svet, in si kdaj zaželeli, da bi se vrnili na televizijo? Vsaj kakšno leto po tistem, ko sem se upokojil, na nekdanjo službo nisem niti pomi- slil. Pravzaprav sem šele takrat spoznal, kako utrujen sem bil prej, pa ni bilo časa, da bi o tem sploh razmišljal. Še pred upokojitvijo, kmalu po tistem, ko sem kot urednik »odle- tel«, sem predlagal, da bi v oddaji Po domače nastopal kot Košnik. Lik se je v Sloveniji »prijel« že pred leti in še danes nekaj pomeni. Najprej so želeli besedila, potem pa še posku- sno snemanje. Sporočilo je bilo dovolj zgovor- no, zato v razvedrilnem programu na TVS nisem nikoli več poskušal. .V izobraževalnem programu pa sva s hčerko Špelo pripravila serijo oddaj Službeni vhod, namenjeno neza- poslenim. Oddaje so dobro odmevale, in tudi na ministrstvih za delo in šolstvo ter šport ter na zavodu za zaposlovanje so bili z njimi zadovoljni. Ko ste postali urednik, ste prenehali biti voditelj oddaj. So vam to postavili kot pogoj? Posredno so mi to dali vedeti. Tudi nekateri novinarji so se v časopisih spraševali, če sta voditeljstvo in urednikovanje združljiva. Da- nes se tega nihče več ne sprašuje. Takrat sem bil star petdeset let, potegoval sem se za uredniško mesto, voditeljstva pa sem bil na nek način že sit. V vaših časih je bilo razvedrilnega progra- ma kar precej. Občutek imam, da je bilo več oddaj, ki so nastajale v domačih logih in manj licenčnih... Razvedrilnega programa je bilo več, kot ga je sedaj. O tem govore vsi podatki. Menim, da je bil tudi spored pestrejši, kot je sedaj. Glede hcenčnih oddaj pa moram povedati, da jih imajo povsod po svetu. Treba je pač najti pravo razmerje med domačo ustvarjalnostjo in hcenčnimi oziroma odkupljenimi oddajami. Tako nekako kot v športu, kjer ima lahko športni klub, ki igra v državnem prvenstvu, največ tri tuje igralce, ostali pa morajo biti domači. Gre torej za določen odnos med lastnimi zmožnostmi in nakupom tujih zmog- ljivosti oziroma pameti. Jasno je tudi to, da je lastne ustvarjalnosti v državi, ki ima komaj dva milijona prebivalcev, manj, kot je je v večjih državah. To pomeni, da je naša, soraz- merno majhna televizija, prisiljena objavljati tudi nekaj, milo rečeno, poprečnih stvari. Li- cenčne oddaj imajo vsepovsod v svetu in prav je tako. Te oddaje je treba prilagoditi okolju, ki jih gleda. Navsezadnje lahko primere najde- mo tudi v hteraturi. Anton Tomaž Linhart je napisal komedijo Matiček se ženi po tujem Mito Trefalt: »Kviz na POP TV sem gledal le enkrat.« zgledu, presajanem v naše okolje. Linhartovo igro igrajo pri nas že dve stoletji. Vsekakor pa bi bilo prav, če bi na naših televizijah vedno povedali, da gre pač za odkupljeno, licenčno oddajo. Kakršna je kviz, ki ga vodite... Tako. Pri nas je to napisano ob koncu oddaj. Vrnitev v ring je težka Ste se sami ponudili Kanalu A, da vodite ta kviz, ali so vas povabili oni? Oni so me poiskali in hitro sem se odločil. Snemamo po tri oddaje skupaj. Priznavam, da se v prvih treh oddajah oziroma na prvem snemanju nisem mogel sprostiti. To je bila peza preteklosti. Tako imenovani come back je težak. Tako kot v športu. Kot nekdanji športni novinar bi to lahko primerjal z bok- som. Ko boksarski prvak izgubi naslov, se težko vrne v ring. Mora pač tvegati, da ga bodo nekaj časa pretepali. Treba je plačati davek zaradi prekinitve. Če človek premaga te stvari, je uspeh tu. Sicer pa se strinjam s kritikami, da sem bil v prvih oddajah premalo sproščen, ne zdijo pa se mi primerni očitki, da so vprašanja preenostavna. Morda prvi dve, potem pa so kar zahtevna. Namen našega kviza ni, da bi bil pogrošen. Zasnovan je komorno, brez show elementov in če v njem sodelujejo tudi visoko izobraženi ljudje, po- tem to najbrž že nekaj pomeni in ustvarjalce oddaje to veseh. Bolj ko naraščajo vsote, ki jih tekmovalci dobijo, bolj raste tudi napetost in to med tekmujočim, med gledalci televizije in gosti v studiu. Bolj ko tekmovalec leze po denarni lestvici navzgor, manj ima možnosti, da se približa naslednjemu milijonu. Bo kdo os- vojil 10 milijonov tolarjev? Nisem prerok. Je pa res, da kandidati poka- žejo veliko več znanja na predhodnih testih kot pozneje v oddaji, ko se začne borba zares. Malce je vmes treme, potem so tu kamere, reflektorji... Na tekmovalce vpliva tudi to, kaj bodo rekli prijatelji, svojci in znanci, če se ne bodo izkazali. Slovenci doslej nismo sloveli kot narod, ki bi ustvarjal takšne oddaje. V bivši državi so bili mojstri na tem področju Hrvati. Spom- nimo se samo kvizov Iva Hetricha. To so bile oddaje, v katerih so nastopali tekmovalci z neverjetnim znanjem, oddaje, ki so zrasle na domačih zeljnikih in brez licenc... Ti kvizi so v bivši državi pokrivali območje 20 milijonov ljudi. Slovenski prostor je deset- krat manjši. Drug razlog je treba iskati v temperamentu ljudi. Balkanci in Mediteranci niso dosti pomišljali o tem, kaj bodo o njiho- vem nastopu rekli drugi in jih obsojali, da so se pred televizijskimi kamerami pokazali kot premalo razgledani in pametni. V teh stvareh so bolj sproščeni kot smo Slovenci. Vse pa tudi ni zraslo na njihovem zeljniku. Kaj lahko poveste o vprašanjih, ki jih zastavljate tekmovalcem, njihov avtor je Pa- vle Gregorc s sodelavci. Občutek imam, da včasih nimajo zveze z inteligenco in splo- šno razgledanostjo. Razgledan tekmovalec, človek z visokošol- sko izobrazbo, se je prebil že čez milijon tolarjev, potem pa mu je spodrsnilo, ker ni vedel, kaj pomeni izraz zemljo krast. Oprostite, kaj pa to pomeni? Otroško igrico, ki je dovolj znana. Pa ne boste rekli, da to igrico poznajo povsod v Sloveniji. V različnih koncih Slo- venije se otroci igrajo različne igrice. V takšnih primerih se mi zdi, da postavljate zanke, da tekmovalci ne bi prišli predaleč in osvojili preveč denarja... Jasno je, da je zank in težjih vprašanj več, bolj ko se tekmovalec vzpenja proti večjim vsotam. To je po svoje tudi razumljivo, iskre- no pa upam, da bo kdo zares dobil deset milijonov. Večjo vsoto, ki jo bo kdo dobil, večjo gledanost bo imel ta kviz. Izbral bi Jonasa Režiserka kviza Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev je vaša žena Metka Leskošek. Se ne bojite govoric, da bodo nekateri spet namigovali na nekakšen Tre- faltov klan, tokrat sicer na drugi televiziji? Ste si vi želeli, da bi bila režiserka kviza vaša žena? Da. Iz enostavnega razloga, ker sva par in živiva ter delava skupaj. Po dolgem odmoru mi jc bila njena pomoč še toliko bolj potrebna. Ona me najbolje pozna in mi zna tudi najbolje povedati, kaj je dobro, kaj pa ne. Po drugi strani pa je lahko žena do moža manj kritična kot kdo drug... Iz izkušenj lahko povem, da je bilo njeno mnenje o mojem delu doslej vedno najbolj kritično in ostro. Povrhu vsega imava dosti časa, da se o vsem izčrpneje pogovarjava tudi po opravljenem delu, tako rekoč v prostem času. Občutek imam, da vas takrat, ko ste bili še na nacionalki, v nekaterih medijih niso rav- no najbolj marali. Ponekod so se nenehno vrstile kritike na vaše delo. Ste jih težko prenašali? Če so bile upravičene, sem bil avtorjem celo hvaležen zanje. Če niso bile, sem stvari v odgovorih argumentiral in jih podkrepil z mnogimi podatki, na katere so nekateri hote ah nehote pozabljali ali pa jih namerno zamol- čah. Mislim, da je večina obrekovanj in zlona- mernih člankov izšlo tudi zato, ker sem v hiši, kjer sem delal, zahteval red in disciphno, kar mnogim, navajenim ležernejšega življenja in dela, ni šlo v račun. Vrniva se h kvizu. Lahko primerjate kviz na Pop TV in tega, ki ga vodite vi? Po pravici povem, da sem Jonasov kviz prvič gledal 3. aprila, potem ko sem posnel že devet svojih. Z Jonasom sva poklicna igralca in oba veva, da se v času študiranja vloge ne sme gledati soigralca, ki bo nastopil v isti vlogi. Pogledal sem ga šele, ko sem popolno- ma osvojil svojo novo vlogo. Sem pa kviz poznal z internerta že prej, tujih verzij pa nisem videl. Si upate javno primerjati oba kviza? To sta zelo različna kviza z enako nagrado. Pri našem je le deset vprašanj in zato lahko s težjimi začnemo prej. Naš je komornejši, oni ima več elementov šova. Če bi bil urednik in bi moral izbirati voditelja za oba kviza, na razpo- lago pa bi imel samo dva, bi za Popovega izbral Jonasa. Kaj dela upokojenec Trefalt, kadar ne vrt- nari in kadar ne snema kvizov? Pripravljam prireditev Škrebljajo konjički gorenjski, ki bo v začetku poletja in jo organi- zirajo Konjeniško društvo Tupaliče, občina Preddvor in Gorenjski glas. Gre za velik pro- jekt, s katerim želimo obuditi spomine na nekdanje furmanske praznike. Med drugim smo že odkrili 130 let star voz, ki je nag peljal 25 ton kamna s Krasa v Trst in vhodni portal za banko Di Napoh. Predj bomo obnovljeno Titovo kočijo z Brda marsikaj. V povorki bo sodelovalo vsaj 4( Zbiramo tudi stare fotografije o furmai Tako smo med drugim že dobili fotogra šranganju na zaledenelem blejskem jezj furmanih, ki so odvažali kamenje, ko so; h ljubeljski predor in še bi lahko na! Pripravili bomo razstavo teh fotografij, vrsto družabnih iger s področja kola prevozov, sedlarstva in kovaštva. Ob 1 prireditve, ki bo 2. julija, bomo pripra\ Košnikovo gostilno na prostem. V politiko pa ne Bližajo se volitve. Stranke vabijo za kai date ugledne in tudi znane ljudi. Če bi prišli snubit iz kakšne stranke, da bi kai dirali za poslanca v Državnem zboru, sprejeli ponudbo? Delo poslanca je zahtevno. Bolj kot si p( vadi predstavljamo. Zaslužil sem si poke no, vrtnarim in delam še nekaj stvari, katere mishm, da jih dobro opravljam. Poi be, da bi kandidiral, ne bi nikoli sprejel. 1 zato, ker se s politiko in tudi gospodarsti nikdar nisem ukvarjal in na te stvari se spoznam ravno najbolj. Politika me zanim kot opazovalca. Kako ocenjujete leta samostojnosti Sli nije? Menite, da je Slovenija danes tak država, o kakršni smo sanjali, da bo? Osamosvojitev je bila izjemno dejanji slovenski zgodovini. Sedaj smo sami s odgovorni in sami odločamo o svoji usodj pa res, da smo se nekako preveč navadil, je samostojnost nekaj samo po sebi umei ga in danega. Premalo imamo nacionaln ponosa. Da o državnih zastavah, ki bi la visele pred pomembnimi objekti, niti ne g( rim. V Švici, na primer, visijo dan in noč, leto, pred vsemi hoteli. Pri nas pa jih vsi razobesimo niti ob najpomembnejših pra kih. Ob tem pa se nekako norčujemo iz H tov, ki dajo na te stvari veliko več kot mi. V primerjavi z nekdanjimi vzhodnimi socialističnimi državami, pa moram reči, smo mi še vedno daleč pred njimi in to v ^ pogledih. Še iz časov svojega športnega n narstva imam precej kolegov iz teh držai vem, kako ljudje živijo tam. Pri nas vemo, bodo pokojnine izplačane vsak mesec. V( gori, kjer sem bil poleti na dopustu, in Hrvaškem ter še marsikje drugod, upokojf ne vedo, ali bodo pokojnine pravočasno iz čane, ali bodo prejeli pol ali celo pokojnim tako naprej. Da o nizkih pokojninah v tet drugih državah niti ne govorim. Omenili ste športno novinarstvo, kjer tudi bili pravi maček. Nogomet, denimo vse bolj priljubljen tudi v Sloveniji. ^ komentirate odločitev, da nacionalna teli zija ne bo prenašala tekem s svetovn prvenstva v nogometu, prenašala pa jili Pop TV? S predpisi se ne da določiti, kakšen špor' imela na sporedu kakšna televizija. TV SLO prenašala Evropsko prvenstvo, kdaj po^ morda tudi dirke formule ena. Tudi v Nei" in drugod po Evropi različne televizije šajo različne športe, potem se stvari ' spremenijo in zamenjajo. Da je nogomet vse bolj priljubljen v Slo^ ji, imajo zasluge Mariborčani. Z lansko uV tvijo v ligo prvakov so dosegli nekaj neve' nega. Izredno spoštujem bivšega trenerja jana Prašnikarja, ki je razgledan člove''. velik strokovnjak. Očitali so mu sicer, da' Maribor preveč obrambno igro, toda tak" bilo prav. Ni prišlo do katastrofalne toče g" v mariborskih vratih. Še več: Maribor F tujem terenu iz nadaljnjega tekmovanja ključil favorita v tej skupini. To pa so že s'' ki nekaj pomenijo. Majhen narod, kakŠ^ slovenski, dosega v športu uspehe, na ie lahko ponosen. JANEZ VED^ Foto: ALEŠ FEVŽER, Ka"^ REPORTAŽA • FEUTON 27 Ko rože cvetijo fantiču Štirinajstletni vrtnar Domen je letos vzgojil osem tisoč sadik ipmen Potočnik iz Šošta- vrtnar. Mlad fant, štiri- jjl let star, res nima za vrtnarske šole, ima pa jpje, ki dosega marsikate- ,j profesionalca. Ima že jj rastlinjak, velik 100 jdratnih metrov, ki ga je j, kupil s prihranki od de- jvojih rok. Ima pa tudi lij(0 rož, ki jih sam vzgoji [ijem. Letos celo preko jm tisoč sadik balkonske- in drugega cvetja. 2e zelo zgodaj, tam med 0} v mali šoli, je Domen jobil vrtnarjenje. Njegovo fdušenje so doma podpirali mu k sreči tudi prisluhnili, iprej stara starša Rezka in Ide Kropivšek, nato pa tudi [ša Vera in Drago, ki sta (nnove prihranke usmerila v lup rastlinjaka. Majcenega, naj 10 kvadratnih metrov ve- >ga, pa vendar za Domna, ki imel takrat šele deset let, (olj velikega. V njem se je iela njegova vrtnarska pot, kateri zdaj že kot štirinajst- ni fantič trdno hodi. Znanje je iskal v priročnikih in !\tinarijah po Sloveniji. V ve- ; fflpomoč mu je Pierina Luzier ' iPortoroža, ki v fantu desetih Itividela zgolj otroka, temveč tadutila v njem tisto pravo JTsko žilico. V rastlinjaku. ki stoji zadaj za blokom, je preizkusil, kar se je naučil in kar so mu povedali. Prva zima je bila slaba. Ostala je le zelenjava, sadike pa so pomrznile. Na- slednja sezona, to je bilo leta 1997, je bila že bolj uspešna. V ogrevanem rastlinjaku mu je uspelo donegovati številne po- taknjence in sadike. Za domače potrebe in za »šenk«, kot pravi. Naslednje leto je njegovo malo podjetje že toliko zraslo, da je sadike tudi prodajal. Domačini so se radi odzvali ponudbi nje- govega rastlinjaka ter ga tudi na tak način podprli v želji po več- jem prostoru. Vse prihranke je nato vložil v nakup pravega profesionalnega rasdinjaka, ki sta mu ga pomagala opremiti stari oče in oče. V njem mu je v sezoni 1999/2000 uspelo vzgoji- ti preko 8 tisoč sadik najrazlič- nejšega cvetja, pri katerem pre- vladuje predvsem balkonsko. Pravi mali čudež, bi pomi- slili, še posebno, ker res, in to čisto zares, vsa dela opravi sam. Ure, ki jih preživi v rast- linjaku, so njegove. Tam se uči, spoznava, tam se pogo- varja z rožami. Njegova pot se bo zagotovo nadaljevala v vrtnarski šoli in z leti tudi na fakulteti. Za zdaj je le priden učenec osnovne šole, ki ima za fanta in svoja leta pač ne- navaden konjiček. Lani je bil predstavljen tudi v oddaji Na vrtu in Mladi genij, njegova želja pa je, da bi lahko vstopil v vrtnarsko združenje Slovenski cvet. Zaenkrat je še premlad, mu pravijo, a Domen bi prav zdaj potreboval znanje in izkušnje ostalih vrtnarjev. Kdo ve, kaj bo še iz fanta? Morda bo uspel iz drobnega semena vzgojiti mogočno dre- vo. In takrat bo prav gotovo splezal nanj in segel do neba. MILOJKA KOMPREJ imicuši Pripravil: Edvard Coršič spustil sem torej gimnazijo v Trstu in se napotil na Dunaj. ") oče je dobil za pot v »Marpurk« klobase in dva pinta °ke, jaz pa 25 kron. No, izpit je položen, fant ostrižen na '''n in preoblečen v uniformo starejšega datuma. Le kje so '^li za 135 novincev uniforme brez gumbov in nezakrpane? 'fej šivat! Hvaležen sem bil svoji mami, ki me je dostikrat Vsilila, da sem si kakšen gumb sam prisil: »Mar misliš, da boš '^1 vedno krojača pri roki?« Toda pri vojakih je vse drugače. °tiš se, če misliš, da kot novinec znaš šivati gumbe. Dvanajst '^dljajev je namreč premalo za rekruta in inštruktor tako j'§o suče gumb, da vse niti popokajo. Marš nazaj! Podobnih ^frkancij« z rekruti je seveda lahko kar veliko. Če opazijo ^^Pod inštruktor, da izgledaš bolj resno, da si puberteto 'ibrž že prestal, takemu je treba voljo streti, tega je treba ^'o »štucati«. Sedaj si pa zamisHte rekruta, ki je v gimnaziji pevski zbor in orkester, ki je bil pol organista, dober '°^3dec (hvala Sokolu!), no, takega je treba streti. Priznam, "ni pri tem ni šlo najbolje. Bolnišica šolskem povelju je stalo: »Odrejam, da nosijo gojenci ^^tne bele hlače do 10. decembra. Kreysa, Oberst.« Temu ^'^^h se ni mogel zoperstaviti niti cesar niti ljubi bog. Samo sem se brez povelja. Kašljal sem prav lepo in ponoči ^ Prepeval, kakor so mi rekli tovariši. Prepevanje brez ^^^^ pa pri meni pomeni znak vročine. Hajd v lazaret! Tam j'Qve odeji, stalno odprta okna, ob deseti uri mrzlo mleko, ki j^,^ kot zdrav človek nisem prenašal, vsak dan ob isti uri pa UlJ: Gospod štabni zdravnik pridejo v topli, civilni domači vprašajo s sladkim visokim glasom »Wie geht.s?« in dalje. Po enem tednu, ko sem dobil zaradi mrzlega h kašlju še drisko, mi je na viziti njegov sopranski glas rekel: »Vaše vesele oči mi potrjujejo, da ste zdrav. Fant gre danes k četi!« Kaj sem hotel? Moral sem biti zdrav. Prosil sem polkovnega zdravnika, da me oprosti od jutranjega vežbanja. »To ne gre! Vi ste lazaret zapustili zdrav!« Kaj sedaj? Ta čas, ko so drugi na dvorišču vežbali, sem se v učilnici skril za peč. Štirinajst dni sem to kar uspešno počenjal, potem so me pa le odkrili. Štiri tedne nisem smel iz vojašnice. Našemu štabnemu zdravniku sem takrat želel lahko smrt, ampak takoj! No, zaradi reda, hrane in predvsem zdravega organizma sem kmalu pozabil na svoj kašelj. Štiri leta kasneje pa so le ugotovili, da sem prebolel katar v vršičku pljuč. Tovarištvo o tem je bilo napisanih že veliko knjig. Na naši vojaški šoli je nekoč pri vzgojnem pouku kapetan vprašal, kaj je to tovarištvo. Po mnogih bolj ali manj nezanimivih odgovorih se je vendarle eden oglasil: »Pravo tovarištvo se izraža v medsebojnem spo- štovanju!« Kolikokrat se spomnim na ta stavek. Kako lepo bi bilo, na svetu, če bi se ljudje malo bolj spoštovali? Ali ni vzrok vsemu zlu zgolj v tem, da se med seboj premalo spoštujemo? V drugi svetovni vojni so besedo tovariš zlorabih. Meni se je zdela preveč politična. Nisem se mogel in se nočem privaditi na to, da mi v uradu ali trgovini mlada smrklja reče: »ŽeHš, tovariš?« Pa tudi enako staremu ne dovolim, da me nagovori z besedo tovariš, ker ne ve, kaj ta pojem pomeni. Moj tovariš je tisti, ki je služil vojsko pod isto streho, bil z mano v borbi, v Starem piskru, morda v taborišču ali drugod. Vsekakor tisti, s katerim me vežejo trdnejše vezi. Tovariš - prijatelj! Tako tovarištvo je ^ bilo doma v naši vojaški šoli. Ista vzgoja, isti interesi, ista usoda, \ ista bodočnost, enaka suknja. Bili smo pravi »komunisti«. Skupaj smo požrii vsak paket, ki ga je kdo dobil od doma, i skupaj smo varali profesorje, če je kdo kaj zagrešil, smo se kot' grešniki javili vsi. Samo primer: ko sta dva člana našega šolskega okteta kadila na stranišču, kar je bilo strogo prepove-; dano, ju nismo izdali, ampak smo se javili vsi. Tako smo bili čez j nedeljo zaprti v dveh celicah. In ko smo zjutraj ubrano zapeli budnico, nam je dežurni oficir tudi ta greh odpustil. Dostikrat smo imeli simpatične izkušnje tudi z Dunajčani. Nekoč sem šel s tovarišem v okolico Dunaja na vinotoč »Zum Heurigen«. Ljudi se je kar trlo in nisva imela kam sesti. Tedaj naju opazi postaven dunajski »purger« z ženo in odraslo hčerko ter naju povabi, naj sedeva za njegovo mizo. Hočeva naročiti vsak malo čašo piva, saj sva imela v žepu le eno krono. On pa si tega ni dovolil in ves večer sva bila njegova gosta. Še posebej je bilo veselo, ko je godba prenehala z igranjem in sem jaz sedel za klavir. Ko se je bližal za naju čas odhoda, nama je naročil fijaker, s katerim sva se na začudenje poveljnika straže pripeljala pred kasarno. Zakaj to opisujem? Tak je bil v tistih časih namreč povprečen Dunajčan. Prav malo se je brigal za politiko, pošteno si je služil svoj kruh in užival. Pri tem pa pustil tudi druge živeti in uživati. Toda to vse je minilo. 1095 dni skupnega življenja, veselja in trpljenja. 18. avgusta 1907 smo končaU naše šolanje tudi z veselim večerom, ki ga je priredil naš šolski vojaški ansambel. Razkropili smo se na enomesečni dopust po vsej državi. Le malokateri smo se pozneje še videli. Na vojaški šoli so nas učili, da je oficir prvi stan v državi. S tem prepričanjem smo tudi odšli na prvi dopust. Mnogokrat sem imel priložnost videti, kako se nas povsod upošteva. Posebno dobre izkušnje smo imeli pri postrežbah v restavraci- ji, trgovini ali pri vožnjah z vlakom, pa še kje. Kako je morala biti ponosna moja mama, ko sva šla z bratom - tudi oficirjem - z njo prvič v uniformah k maši. Ves kraj se je oziral za nami. Toda dopust je na žalost kmalu minil. v službi 28. septembra 1907 ob deževnem večeru me je praporščak Pražak pričakal na postaji Vysoke Myto in me zapeljal v vojašnico v moje nove apartmaje. Zraven četne pisarne sva imela skupno sobo. Takoj mi je seveda sporočil, da sem v osmi četi, da je moj hauptman stari brundač, da je siten kot vrag, da moram biti flegmatičen, pa mu tega ne smem pokazati, sicer bo še hujši itd, itd. Drugi dan se javim hauptmanu Seidlu v paradni uniformi. Zastopal sem »prvi stan v državi«. »No, dobrodošli! Če se zavedate, da en drek znate, bova dobro vozila. Boste pač morali pridno gledati, kaj in kako dela narednik, da se boste kaj naučili. In njemu morate biti stalno pri roki, da bo naš del vojašnice vedno v najlepšem redu, posebno umivalnica in stranišče. Tako, sedaj lahko greste, vse drugo vam bo povedal narednik!« Po tem razgovoru sem šel v svojo sobo in topo zijal v steno. A je to »prvi stan« v državi? Ali sem res tak tepec, da nič ne znam? Pride Pražak: »Hja, ti teliček! Zdi se mi, da ti je šlo preveč do srca, kar ti je povedal stari osel. Ali si že kdaj videl, da se tele razburja, če osel riga? No, torej! Pusti ga rigati, brcnil te ne bo. Osel še nobenega teleta ni brcnil« Šla sva na pivo. Ni mi dišalo. Plzensko pivo je bolj grenko... Kakor pes, ki otrese dežne kaplje raz svoje dlake, tako sem se stresel tudi jaz in v duhu že naredil seznam vseh onih, ki me vsak dan lahko »pišejo v rit.« Na prvo mesto sem seveda postavil hauptmana Seidla. Drugi dan pa spet v paradno obleko. Treba se je vsem častnikom v obednici predstaviti: »Gospod lajtnant, praporš- čak Ciril Rakuša se najpokorneje predstavlja.« »Servus, Bje-. hal.« »Gospod oberlajtnant, praporščak C.R. se najpokorneje; predstavlja.« »Servus, Wassak.« In tako naprej, saj jih je vi obednici samo 39. Paziti moraš, da se komu ne predstaviš' dvakrat, ali pa koga prezreš. Ko si opravil to dolžnost, te drugi- dan v nedeljo čaka nova naloga. Treba se je javiti na dom vseh' poročenih oficirjev. Spoznati je treba namreč tudi njihove dame, da jih boš lahko na cesti pozdravljal. ^M8.-4.moi2000 281 MOJA POKOJNINA Odgovori o upolcojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1, januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski 'sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Petrom Šalejem, vodjo od- delka za pokojninsko in in- validsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo od- govarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z ozna- ko Pokojnina. Leta 1994 sem se predča- sno upokojila. V času šola- nja na srednji šoli sem rodi- la prvega otroka, za katerega sem ob učenju sama skrbe- la. Zanima me, ali bi se mi lahko zato pokojnina spre- menila. Veljavni zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju (Ur. 1. RS, št. 06/99) vse- buje določbo, po kateri se lah- ko tako materi kot očetu šteje v zavarovalno dobo leto dni od rojstva otroka, za katerega sta v tem času skrbela. Pogoja za štetje navedenega obdobja v zavarovalno dobo sta izpol- njena, če je bil otrok v tem času slovenski državljan in je imel stalno prebivališče v Slo- veniji ter da tisti od staršev, ki uveljavlja to zavarovalno do- bo, v tem času ni bil zavarovan na drugi podlagi. Iz vašega pisma je razvid- no, da ste upokojenka, ki ni- ma odmerjene pokojnine od najvišjega možnega odstotka, to je 85 odstotkov, ker ste se predčasno upokojili. Uveljav- ljanje časa, ko ste skrbeli za otroka v prvem letu starosti, bi vam prineslo ugodnejšo odmero pokojnine za 1,5 od- stotka, če to pravico že ni izkoristil oče otroka. Opozo- riti je potrebno, da se lahko odstotno vrednoti obdobje v višini, kot to določa novi za- kon o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju, to je 1,5 odstotka letno oz. 0,75 od- stotka za 6 mesecev. Že uve- ljavljena pokojnina pa se lah- ko poveča največ do 85 od- stotkov pokojninske osnove. Rojena sem 24. 11. 1938, zaposlena nisem bila nikoU. V mladosti sem staršem poma- gala obdelovati posestvo, ko pa sem se poročila, sem skrbe- la za dom in družino (moža in štiri oti-oke). Od leta 1993 dalje sem hudo bohia na srcu in nesposobna za delo. Sama ni- mam svojega premoženja, mož ima nizko pokojnino, je lastoik nedograjene hiše ter malo zemlje z gozdom. Ah mi pripada državna pokojnina? Glede na to, da sem težek srčni bolnik, sprašujem, če mi pri- pada kakšen invahdski aU varstveni dodatek. Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju je prinesel povsem no- vo pravico, t.i. državno pokoj- nino. To pravico bo lahko pri- dobila oseba s stalnim prebi- vališčem v Republiki Sloveni- ji, če bo izpolnjevala nasled- nje štiri pogoje: - da nima pravice do pokoj- nine po slovenskih predpisih, iz tujega javnega pokojnin- skega sistema oziroma po drugih predpisih, - če njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, - če je dopolnila 65 let staro- sti in - če je med 15. in 65. letom najmanj trideset let prebivala v Sloveniji. V prehodnih določbah omenjena zakona je zakono- dajalec zapisal, da se bo pra- vica do državne pokojnine lahko uveljavljala postopo- ma, razen za tiste, ki so stari 65 let in izpolnjujejo določene pogoje za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira pre- življanja po predpisih o so- cialnem varstvu. Začetek uve- ljavljanja pravice je odložen na leto 2001. V tem letu bodo lahko državno pokojnino pri- dobili le tisti, ki bodo dopolni- h 70 let starosti ali več. V naslednjem letu, to je 2002, bodo morali upravičenci do- polniti 69 let starosti, in tako bo sledilo vse do leta 2006, ko bodo prišli na vrsto petinšest- desetletniki. Sami lahko ugotovite, da bi lahko pridobili pravico do dr- žavne pokojnine pri vašem 67. rojstnem dnevu, ob dejs- tvu da bodo izpolnjeni že opi- sani pogoji. Invalidski dodatek (po ve- ljavni zakonodaji - prišteta doba) oziroma varstveni do- datek nista samostojni pravi- ci, marveč se vezeta izključno na že uveljavljeno redno (sta- rostno, invalidsko in družin- sko) pokojnino. Uživalci državne pokojnine niso upravičeni do nobenih dodatnih pravic, marveč se vsem izplačuje enak znesek v višini 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar tre- nutno znaša 24.445,80 SIT mesečno. ZDRAVNIK SVETUJE Reiiabilitdcija srčnega boinilcd Na začetku pomladi, ko se odpira narava v vsej svo- ji lepoti in pestrosti, je tež- ko ostati telesno neaktiven. Prav neaktivnost predstav- lja samostojen dejavnik tveganja za nastanek bolez- ni srca in ožilja. Za prepre- čevanje nastanka teh bo- lezni se priporoča redno obremenjevanje srca. Pri srčnih bolnikih je ta obre- menitev specifično progra- mirana in kontrolirana. To velja zlasti za bolnike po prebolelem infarktu srca, a tudi za druge z ishemično boleznijo srca, z okvaro srč- ne mišice, okvaro zaklopk, z motnjami ritma srca in po operacijah na srcu. Rehabili- tacija srčnega bolnika vse- buje programe sekundarne preventive, ki omogočajo regulacijo dejavnikov tvega- nja in preprečuje napredo- vanje bolezni in ponavljanje srčnih napadov. Rehabilita- cija mora biti individualna, celovita, neprekinjena in vseživljenjska. Pomeni učenje življenja z boleznijo. Za vključitev v program rehabilitacije je po- trebno opraviti zdravnišk pregled, obremenitveni test, oceniti psihično stanje bolni- ka in njegovo ogroženost. Danes ne stremimo k dose- ganju velikih obremenitev Prim. JANEZ TASIČ, dr.med., spec.int. kardiolog saj so le-te v končni meri lahko tudi škodljive. Dovo- ljeno in varno stopnjo tele- sne aktivnosti odmerjamo na temelju rezultatov stro- kovno izvedenega obreme- nitvenega testa. Pri bolniku želimo doseči ustrezno vzdržljivost, ne pa čim večje moči in hitrosti. Pomembno je, da bolnika med progra- mom spremljamo in mu pri- lagajamo program obreme- nitev v skladu z njegovim doseženim rezultatom. Telesna vadba, ki jo pripo- ročamo srčnim bolnikom, vsebuje vse elemente aerob- ne obremenitve. To pomeni, da se organizem na poveča- no obremenitev prilagaja postopoma. Vaje so lahko kontinuirane s postopnim dvigom obremenitve ah pa z vmesnim odmorom. Vsaka obremenitev se pričenja s fazo ogrevanja, končuje pa s fazo sprostitve. , Programi obremenitve se pričenjajo že v postelji, ko bolnik še leži na bolniškem oddelku. Te vaje so strogo nadzorovane in jih predpiše zdravnik. Po odpustu iz bol- nišnice se nadaljuje pro- gram celovite rehabilitacije v rehabilitacijskem centru, bolnišnici oziroma v zdravi- lišču za srčne bolnike. Mar- sikje teh zdravilišč ne poz- najo. Tam vključujejo bolni- ke v program ambulantne rehabilitacije. V Slovenj tak center samo v Ljubi upamo pa, da bo kmalu v Celju. Tudi v teh centr vadba nadzorovana, oj Ija se monitoring ritma centri so opremljeni z opremo, ki omogoča ta njo pomoč. Primarna in sekundarna preventiva Zaradi krajšanja hospit faze zdravljenja je tudi ; tek rehabilitacije zgodnej intenzivnejši. Vodenje b ka zahteva individualen stop. V tem obdobju bo je bolnik sprejemljivejši z sne odločitve. Ker je boln zamudil primaren preve ni pristop, poglejmo po razlike med primarno ii kundarno preventivo. Aktivno sodelovanje ji novni princip preventive di rehabilitacije in se zac že v rani mladosti, pri boli ku pa že^Wcoronarni en^ Če imate tudi vi zdra? tvene težave in ne ve^ kako ravnati, pišite na tednik, Prešernova 19, C Ije za rubriko Zdravi svetuje in strokovnjaki Zdravstvenega doma Ce vam bodo odgovorili. Osnovni cilji rehabilita( so: preprečiti ponovni infa srca, podaljšati življenje, boljšati kvaliteto življer zmanjšati potrebo po pon nih operacijah (operacije srcu, PTCA..), zmanjšati i vilo ponovnih infarktov in ] rabo zdravil. Da dosežemo te cilje, moramo spremeniti na življenja. Poleg zdrave f hrane, opustitve kajenja,: večane telesne aktivno premagovanja stresa, je ! trebno tudi redno uži^ predpisana zdravila. Spreminjanje življenjs! navad je težko in je sest Ijeno iz različnih faz. Vei tem prihodnjič. IŠČEMO DOM Novofundlandca, starega eno leto, so našli pred Centrom Interspar. Ptičarja, starega dve leti, so našli v Celju. Dveletnega mešančka so našli v Šentjurju. Križanca, starega eno leto, so našli pri gostišču Draksler. 29 DOM IN VRT Usklajen vrt naj bo lep in urejen •g vprašanje, ki si ga vedno .^^ zastavljamo. Začetki umetnosti (tudi lep in M vrt je umetnina) segajo j.fas starih Egipčanov. Naše pye narekujejo nove in no- j3Stline, različni okusi, veli- ^ vrta in nenazadnje - raz- jgžljiv denar. Pfi načrtovanju vrta naj nam osnovno vodilo: kaj sploh jpio doseči z našim vrtom in p časa smo pripravljeni jŽiveti v njem. Pri tem ne jlim samo na čas za razvedri- temveč tudi na čas, ki ga jio namenili oskrbi rastiin. pred samo saditvijo v gro- m določimo, kakšen del vrta (HO namenili zelenjavi, sad- jiu drevju, igri in počitku. Ko jino vrt v mislih tako razde- li se lotimo najpomembnej- p opravila - izbire materialov fctUn. ilsklajen vrt ni le lepo poko- la trava in cel kup živo cveto- Irasdin, temveč je to sklad- Bt listov, trate, poti (morda alnjaka, ribnika) in cvetja. Če f nismo vešči, je morda bo- \ da na pomoč pokličemo »kovnjaka, da nam vsaj v tovi svetuje ureditev okolice, na, ki jo bomo plačali, je za- marljiva v primerjavi s stroš- ,ki jih imamo pozneje s seka- pn in izkopom rastlin, ali ptda celo s spremembo po- kifenja. ^eozrimo se le po najbližnjih pilil v okolici. Če naredimo sAitro ugotovimo nekaj zna- tosti naših vrtov. To je striže- na živa meja (ciprese-thuja, ka- lina-liguster), kamin kot prevla- dujoči element marsikaterega vrta, pa naj je ta še tako majhen (vprašajte lastnike teh pono- snih gradbenih umetnin, koli- kokrat letno ga uporabljajo) ne- kaj sadnih dreves (običajno neobrezanih) ter v zadnjem ča- su izredno popularni a kičasti labodi, palčki in Sneguljčice. Morda imam srečo, da si lah- ko ogledujem vrtove v tujini ter jih primerjam z našimi. Na Ni- zozemskem, kjer so vrtovi res majhni (eden najdražjih m^ v Evropi), sem bil tudi sam prese- nečen nad lepoto, usklajenost- jo, pestrostjo in urejenostjo teh vrtičkov. Ponekod sem celo opazil, da je več vrtov poveza- nih v skupnega, ki ga uporablja več družin. Prav tako nisem nikjer opazil gredic z enoletni- cami ali dvoletnicami. Na vpra- šanje, zakaj tega ne uporabljajo, sem dobil zelo racionalen odgo- vor: enoletnice s svojimi močni- mi barvami in kontrasti nas do- ma ne pomirjajo. Še boljši odgo- vor je bil, da so drevesa in trajni- ce res manj lepe in barvite, so pa vsako leto večje in lepše in ni jih treba kupovati vsako leto. Ravnajo torej drugače kot pri nas, kjer si svoj mali raj vsak ogradi z ograjo ali živo mejo, ter v to svoje kraljestvo posadi kup barvitih enoletnic na lepo obde- lanih pravokotnih gredicah. Ozrite se v naravo, ki ne pozna ravnih čistih linij in ne gred z eno samo vrsto rastlin. Pri saje- nju in urejevanju pustite domiš- ljiji prosto pot, da bo vaš vrt prostor počid^ in navdiha, ter da se boste v njem odpočili od napomega in stresnega dela v službi. Slika je bila narejena v zaseb- nem vrtu -na Madžarskem. Lastnika, zakonca Barabits, za svoj vrt vestno skrbita že več desetletij in pravita, da je vsako leto lepši in bogatejši. Sprehod po njem pomirja in sprošča, tako, da se čuti, kako skrbno izbrana in posajena je bila vsa- ka rastiina v njem. GORAZD MAUER Vrtnarska šola Celje MERILCI ČASA Corum Drži kot pribito, da fantje dekleta iz La Chaux de mdsa (zanimivo, koliko s priznanih - in še vedno tiraih - urarskih imen je 'iv iz tega mesteca na za- "du Švice, kajne?) izdelu- io dobre ure, ki jih njihove oda j ne in reklamne služ- f uspešno prodajajo po ce- ^ svetu. In da ne bi kdo 'mislil, da je tradicija pri "nimu narejena umetno ^ le z reklamo. Nikakor, saj 'fia tržišču kljub vsemu že ^ let, ustanovitelji, zdaj že ^lo v letih, a še vedno ak- ^i. pa so se obrti učili pri ^Pravih« urarskih moj- zgodba ima začetek verjet- prej, vendar štejemo za ^'^novno letnico urarske [•^nike Corum leto 1955, ko ■^3ston Ries, ki do takrat ni "^1 nikakršne tradicije v izde- Su ur, saj je bil »le« uspe- '"^ Urar, povabil v partnerstvo ^''i^ga nečaka Reneja Bann- ^^3. Ta je bil prej odgovoren '^^sign v razvojnih oddelkih j takih avtoritetah kot sta 1^"^ Phillipe in Omega. In '^P3j sta barko z napisom j^rn pripeljala čez čeri elek- iskeg^ razcveta sedemde- proti koncu tisočletja, ko M ^110 podjetja prevzel k'^! in sicer kar Renejev sin. I|j ^^es zaposlujejo približno ^udi in izdelajo sicer skromno število ur (cca 18.000 letno), ki dosegajo cene tudi nekaj sto tisoč nemških mark. Sami so razvili nekaj zanimi- vih oblik ohišij. Če hoče nekdo nekaj veljati v urarskih krogih, pa mora skonstruirati in serij- sko proizvesti tudi kak meha- nični mehanizem. In tudi Co- rum je, s svojim tehnološkim napredkom, pripomogel k te- mu, da je prestol vrhunskih ur še vedno v Švici in ne kje drugje. Lahko se pohvalijo, da je povprečje pri njih izdelanih ur še vedno približno 40 od- stotkov mehanike, kar je v današnjem svetu elektronike, robotike, avtomatike, prava redkost. Zaradi precej ekstravagant- nih oblik modelov pri kupcu s povprečnim znanjem in oku- som nimajo posebej zasidrane pozicije, medtem ko so pri poz- navalcih in ljubiteljih dragih po- sebnosti dobro znani. Ure Co- rum prodajajo v 65 državah po svetu, največ na Japonskem, kjer je tudi glavno tržišče za to blagovno znamko. Precej jih prodajo tudi v Evropi iz Združe- nih državah, kupite jih lahko celo v Budimpešti in Moskvi, medtem ko jih pri nas (vsaj z uradnim zastopriikom) še ni. Glavne kolekcije se imenu- jejo Les Classiques, Admirals Cup, Romulus, Golden Bridge, cene le-teh pa se začnejo pri nekaj manj kot 10.000 nemš- kih markah za osnovne mo- dele s quartznimi mehanizmi in jeklenimi ohišji, medtem ko so modeli s Tourbillion nemir- kami v zlatu in v limitiranih serijah pregrešno dragi. DAVID LEČNIK info@urar-lecnik. si KOZMETIČARKA SVETUJE Olivno olje Olivno olje ni samo zdravo, ker vsebuje nenasičene maš- čobe, pač pa odlično neguje kožo po celem telesu. Lahko ga uporabimo za najrazličnej- še težave. Proti izpadanju las: z oljem si masirajte lasišče 8 dni vsak večer, čez noč ga pustite delova- ti in si lasišče ovijte z brisačo. Zjutraj si lase umijte. Proti zelo suhi koži: vsak dan si masirajte predele kože, ki so zelo izpostavljeni zuna- njim vplivom (obraz, roke, no- ge...). Proti gastritisu, slabi preba- vi: na tešče vsako jutro zaužijte žličko naravnega olivnega olja (deviško je najboljše). Za lepe roke: vsak večer roke namakajte v toplem olivnem olju, v katerega ste dodali limo- nin sok. Roke si nato zaščitite z bombažnimi rokavicami. Tudi krhki nohti bodo postali bolj utrjeni. Kozmetičarka VESNA BIO KOLEDAR Kivi je uporabna in okrasna ovijalka Pred leti, ko smo pod ime- nom kivi poznali predvsem novozelandskega ptiča, ne pa okusnega sadeža, se je marsikomu ob pogledu na okroglo, dlakavo stvar poro- dila dilema: je to ptič in ga je potrebno prej ubiti, ali pa je kaj drugega in ga je potreb- no olupiti? Dandanes pa je kivi kot sadež že dobro znan, počasi pa pridobiva prostor tudi v naših vrtovih. Sadež, bogat z vitaminom C, izvira pravzaprav iz južne Kitajske, ne z Nove Zelandije, kjer so ga le pričeli na veliko pridelovati. Njegovo botanič- no ime je Actinidia chinensis. Rastlina je dvodomna, zato moramo poleg ženskih rast- lin posaditi tudi moške, ki jih oprašujejo. Pri nas je razšir- jen predvsem na Primor- skem, saj ne prenaša tempe- ratur pod -15 stopinj. Vendar pa ga izjemoma lahko gojimo tudi pri nas, v vinorodnih po- dročjih, na zaščitenih legah. V dobrih pogojih lahko pridela- mo celo do 700 sadežev na eno rastUno. Kjer pa podnebne razmere niso dovolj ugodne, lahko go- jimo drobnoplodni ali bavar- ski kivi (Actinidia arguta), ki prenese do -25 aH celo -30 stopinj. Večinoma se oprašuje sam, obstajajo pa tudi sorte, ki potrebujejo opraševalca. Žal pa v naših drevesnicah ne moremo vedno kupiti sortira- nih (»moških« in »ženskih«) rastlin. Še redkejši gost v naših vr- tovih je okrasni kivi (Actinidia kolomikta) s pisanimi listi, ki dosežejo do 15 centimetrov dolžine. Zgodaj poleti se obarvajo listne konice, ka- sneje pa se ves list obarva belo in rožnato. Tudi ta rastli- na rodi drobne, užitne plodo- ve. Kivi je v vrtu kot ovijalka vsestransko uporaben. Nado- mesti lahko »brajdo«, ki obrašča senčnico, saj ima rav- no tako močno rast. Rastlina je robustna in bolezni skoraj ne pozna. Obrašča lahko ograje, pergole in stenske opore. Drobnoplodni kivi za stenske špalirje ni primeren. Vse sorte kivija imajo dekora- tivne liste, ne glede na to, da se med seboj razlikujejo. Zato so v vrtovih dobrodošle kot vzpenjalke. Kivi tudi cveti, vendar njegovi cvetovi niso posebej veliki in opazni. Plodovi velikoplodnega ki- vija, ki dozorijo v osrednji Sloveniji, so nekoliko manjši od kupljenih, so pa dovolj okusni. V hladilnici se obdrži- jo do spomladi, doma pa jih lahko shranimo v hladne kle- ti. Plodovi drobnoplodnega kivija so veliki kot češnje, z gladko kožico in izvrstnim okusom. Ni jih potrebno lupi- ti, vsebujejo pa še več vitami- na C kakor vehkoplodni kivi. Dozorijo septembra, torej skoraj dva meseca pred veli- koplodnim kivijem. Kivi marsikoga sprva razo- čara, saj po sajenju ne rodi takoj. Vedeti moramo, da se prvi sadeži pojavijo šele četr- to leto, zato moramo biti po- trpežljivi. Vse sorte kivija v senci slabo rastejo in rodijo. Poiščite sončen, topel, zašči- ten prostor s kvalitetno vrtno prstjo. V tleh naj bo dovolj hranil. Kivi potrebuje veliko vode, zato poleti ne smemo pozabiti nanj. Vendar pa mo- ra biti zemlja dovolj odcedna, da voda ne zastaja. Rastlino sadimo sredi pom- ladi ali jeseni do konca okto- bra. Pri jesenski saditvi mora- mo rastlino zaščititi z listjem, slamo ali sekanci. Izkopljemo dovolj veliko sadilno jamo in zemljo pomešamo s kompo- stom. Dodamo tudi mineral- no gnojilo. Močno rastoče ve- hkoplodne kivije sadimo 4 metre narazen, drobnoplod- ne pa 2 metra. Vsako pomlad potrosimo okrog rastline kompost in mineralno gnojilo (to ne sme vsebovati klora). Še bolje je, če uporabljamo organska gnojila. Kompost služi kot zastirka, ki zelo do- bro vpliva na nadaljnjo rast rastline. Obrezovanje prvo leto po sajenju je najpomembnejše, saj tako rastlino vzgojimo v želeno obliko. Glavni poga- njek napeljemo vzdolž najviš- je žice na eno stran, drugi glavni poganjek pa na drugo stran žice. Pazljivo jih je po- trebno pritrditi na žico ali oporo. Pozimi odstranjujemo šibke poganjke, glavni poga- njek pa nekoliko prikrajša- mo. Poleti v drugi sezoni od- stranjujemo vodne poganjke in tiste, ki so odvečni. Druge letošnje poganjke prikrajšuje- mo približno na 8 listov. Te poganjke pozimi obrežemo na 2 do 3 brste. Tretje in vsa naslednja leta krajšamo poleti poganjke na približno 4 liste za nastavkom plodov. Letošnje poganjke prikrajšujemo na približno 80 cm dolžine, tako da se bodo na njih prihodnje leto razvili plodovi. Pozimi odstranjuje- mo poganjke, ki so to leto rodili, vendar le, če je nad njimi odgovarjajoč nov poga- njek. ^t.18..4. maj 2000 30 FILM - TELEVIZIJA Dan sladkih sanj »Sladke sanje so zgodba iz začetka sedem- desetih; zgodba o odraščanju neke generacije, o rock'n'rollu, prvi ljubezni in prijateljstvu. O fantu, ki si močno želi dobiti nek objekt, ko pa ga dobi, ugotovi, da objekt sam ni preveč pomemben; da je pomembnejši način, kako je do njega prišel. To ni mladinski film, ampak močna univerzalna zgodba, ki jo lahko gleda- jo vsi; v katerem bo, upam, publika lahko sočustvovala z glavnim junakom. To je igral- ski film, ker je igralec tisti, ki naredi film, ne režiser. Zato smo ogromno priprav posvetili ravno izboru igralca... in upam, ne, prepričan sem, da smo se prav odločili.« Režiser, ki je tukaj spregovoril, in čigar film tole je, je Sašo Podgoršek. Svoj najnovejši pro- jekt je pred kratkim začel snemati v Idriji... in tako je sedaj Idrija prestavljena v začetek se- demdesetih. Zato ni čudno, da je na uhcah kup starih avtov, na katerih je nalepka YU, da s streh visijo jugoslovanske zastave, da v izložbah po- nujajo LP in celo gospodinjske aparate ne pre- več svežega datuma. To, da gasilci sedijo na strehi nad izložbami in s cevmi točijo vodo navzdol, tudi ne bi smelo začuditi. To je namreč, za neposvečene: dež. Pravkar se snema kader, v katerem se glavni junak Egon sprehodi po deževni ulici. Kader je kratek, toda to nikakor ne pomeni, da je takšno tudi snemanje. Janko Mandič alias Egon, doma iz Velenja, tisti igralec, ki so ga izbirali tako dolgo in ga nazadnje izbrali med 500 kandidati, pravi, da je uh-ujen. »No, nisem utrujen vedno, toda ponavadi snemanje pomeni vstati zgodaj zjutraj in zaspati pozno zvečer. Jaz pa se moram vmes še učiti.« Morda je utrujen, toda videti je predvsem živahen in vročičen; zadovoljen del entuziastične filmarske ekipe. Šola? »Prestavljena za dva meseca, koli- kor bo trajalo snemanje; medtem mi snov kopi- rajo in pošiljajo.« Janko ni prvič na filmu. Barabe Mirana Zupa- niča, v katerih je tudi igral, so h-enutno v monta- ži. Pri 14 letih ima na spisku dosežkov dva filma, kar je sploh za Slovenijo veUko, in morda bi se že lahko obnašal zvezdniško, pa se ne: izjemno sproščen, inteligenten in življenjski sogovornik je. »Ni mi težko igrati,« pravi. »Ker ne vem, kakšen sem jaz, niti ne vem, kakšna je razlika med Ukom, ki ga igram, in mano. Drugi, ki me poznajo, bodo to vedeU bolje. Egon je... Egon je hden človek, ima noro nono, ki je stigmatik, verski fanatik, in mamo, ki je otkačena, misli si, da je Madame X ali Lana Turner, on pa mora v vsem tem odraščati. Stalno hodi v kino in si vmes najdeva prijatelje - Fritza, hipija, zaljubi se v Majo...« Mama, ki je tukaj omenjena, je Veronika Drolc, igralka, o kateri dolgo ni bilo sUšati. Z eterično krhko, lepo damo imava dogovor za večerni intervju - po snemanju naslednjega, zadnjega kadra za ta dan. V Rudarski ulici, ki jo Sašo Podgoršek pred začetkom snemanja lepo pozdravi. Toda nato... prvi posnetek ni zadovo- Ijujoč, drugi prav tako ne, čeh^ti tudi ne. Tedaj dež, tokrat pravi dež, ne tisti gasilski, že škropi. Ta kader pa ne bi smel biti »deževen«. In škropljenje se že prelevi v ploho. Ki traja in traja. Čakamo torej. Čakanje je očitno zelo pomem- ben del filmanja. In potrpežljivost. Toda oni so vsi zelo potrpežljivi; če se da kakovost nastajajo- čega filma meriti po občutku sohdarnosti, ki preveva ekipo med snemanjem, potem bo tale film zelo kakovosten. Za prebivalce, ki stoje opazujejo snemanje - in čakanje - ni nič narobe. Slišim gospo, ki izjavi, da »imamo sedaj vsaj nekaj nočnega življenja v Idriji.« Ura je že okoli desetih zvečer. Trenutni dogovor je, da počaka- mo še 15 minut... in potem dež kar nenadoma preneha. Vsi na svoja mesta in akcija. Druga ponovitev in vsi so zadovoljni. Jaz nisem - za Veroniko Drolc ni več časa. Toda vsaj Saša moram zvleči na stran. Dež znova začne padati in skrijeva se v avto njegove izbranke; intervju narediva v avtu, pod šibko sh"opno lučjo, enkrat vmes naju prestraši mala glava, ki pritisne svoj nos ob mokro šipo: prašičje pošasti napadajo! »To je le Luka Tratnik, >Egonov< prijatelj Fritz,« pravi Sašo. On je sedaj zares utrujen, toda še vedno zelo prijazen in dobrovo- Ijen. Potem pa jaz »napadem« njega: da ni tipičen Slovenec. Ker tipičen Slovenec je menda individualist, medtem ko je filmsko delo izrazito Janko Mandič kompleksno timsko delo, on pa filme snema kar naprej. Smeji se. »Kaj naj ti rečem? Tudi film je lahko zelo avtorsko delo, lahko sam napišeš scenarij in režiraš in igraš - toda jaz se sploh ne obremenjujem s tem. MisUm, da pravila ni. Sam sem ponavadi imel srečo, da sem našel sodelav- ce, ki so bili v duetu gonilna sila. Tako je zame film bolj tovarna, ki obratuje leto in pol do dve leti. Od prve faze, ko recimo, kot v tem primeru, dozori v glavi scenarista Mihe Mazzinija, do inkubacijske dobe, ko se iščejo sodelavci in denar. Ko so najdeni vsi ključni sodelavci, se to razvije, metastazira, v ekipo približno 55 ljudi, katere vsak del natančno ve, kaj napraviti. Kaj napraviti, da bo, ko akcija steče, kot v resnično- sti, ki ji bo gledalec verjel. Sledi približno dva meseca težaškega drila, skupinskega dela. Film je sestavljen, ko se tudi zadnji delček tega mozaika poklopi.« Omenil je denar, za Sladke sanje pa je rečeno, da so najdražji slovenski film doslej. »To je relativno. Scenarij je eden najdražjih - vendar dražji za povprečje dveh slovenskih reklam, kakršne posnamejo praktično vsak dan. Ta denar gre za prikazovanje časa: za nabavo rekvizitov iz leta 71 in za odkup avtorskih pravic za glasbo ter odlomke iz tedanjih filmov, ki jih bomo pokazali.« Kdaj bo film dokončan? »Odvisno od tega, kako nemoteno bodo potekale nadaljnje veriž- ne reakcije. Od montiranja, tonske montaže, teh stvari. Če bo vse po sreči, bo film v kina prišel na pomlad naslednje leto.« Pravočasno za filmski festival v Portorožu. Sašo se nasmeji, toda nato se zresni. »Film bi naj kotiral vsaj po manjših svetovnih festivalih. Upam, da bo tako univerzalen, da ga bo lahko gledala in v njemu uživala vsa svetovna publika, ne le narodi bivše Juge.« Izkušnje s festivali že ima. Vrtoglavi ptič je dobil nagradi v Portorožu in Trencinu. Temni angeli usode so bili v Karlovyih Varih in Ham- burgu. Dom svobode gre v Utrecht, čeprav Saše ne bo tam, ker pač snema. »Morda bi Sladke sanje lahko posneh že kdaj prej,« doda po skorajda nostalgičnem premisleku, »toda film bi bil drugačen; ne vem, kakšen, a drugačen; mislim, da smo šele sedaj dozoreli zanj, da ga šele sedaj lahko napravimo takšnega, kot je treba.« In to je ko- nec najinega pogovora; skrajni čas, da odide na pozno mali- co. Mnogo bi ga še moral vprašati, to- da morda je eno vpraša- nje, na kate- rega odgovo- ra niti ne po- trebuj em, ker je očiten. Kako sta že pela Euryth- mics? Iz česa so napravlje- ne Sladke sa- nje? V tem primeru predvsem iz trdega dela. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 4. do 10.5. ob 17., 19. in 21. komedija V petek zvečer. (V petek, 5.5. se bo na predstavi ob 21. predstavila ekipa filma). Mali Union: od 4. do 7.5. ob 18. in 20.30 pustolovski film Obala, od 8. do 10.5. ob 18.30 drama Fantje ne jočejo, ob 20.30 pustolovski film Obala. Metropol: od 4. do 10.5. ob 16.30 in 18.30 komična dru- žinska pustolovščina Mišek Stuart Little, ob 20.30 komič- na drama Človek z Lune, 6.5. ob 10. komična družinska pu- stolovščina Mišek Stuart Litt- le, 5. in 6.5. ob 22.45 komična drama Človek z Lune. Človek z Lune Miloš Forman, češki režiser, je skorajda nekako aboniran na režiranje biografij izredno slikovitih osebnosti; tokrat je na vrsti Andy Kaufman. Kdo je Andy? Če ne poznate kultne zgodovine pesmi skupine R.E.M., Man on the Moon, ki je njemu posvečena, potem morda poznate kultno sitcom komedijo, imenovano Taxi, v kateri je igral. Nisem povsem prepričan, če so jo vneli na HTV ah TVS, toda tu nekje se je pred leti vrtela. Danny DeVi- to je bil Kaufmanov soigralec v nadaljevanki, pri filmu je ko- producent in Kaufmanov me- nadžer. CourtneyLove ježe pri Ljudstvu proti Larryju Flintu, poslednjem Formanovem fil- mu, odigrala nenavadno de- kle za nenavadnega moškega; tokrat počne isto. Kaj pa sam Andy? Jim Carrey, mož iz Ma- ske, ki je že pri Trumanovem šovu dokazal, da zna dovoliti, da se njegova drugače nenad- zorovana obrazna in telesna mimika ukrotita in se iz njega izvleče nekaj igre. Tokrat se jo je iz njega izvleklo zelo veliko. Pravzaprav je izjemno zanimi- vo iskati njegove »igralske« po- teze izpred nekaj let, tokrat dopolnjene s pravim znanjem in osredotočenostjo; prejšnji Carrey je še-vedno tam nekje spodaj, skrit pod to plastično kožo in izzivalnimi očmi, toda sedanji je tako zelo premazan z vsemi žavbami, da prejšnje- ga nikakor ne ulovite za dolgo, še manj pa da bi ga potegnili ven, na piano. Carrey je v bis- tvu... totalni Kaufman. Bolj Kaufman ne more biti. Kot da bi se v vseh prejšnjih filmih vadil za tole vlogo. Morda se tudi je. In ne, ni čudno, da je dobil zlati globus za najboljše- ga igralca v komediji. In da, je čudno, da ni bil nominiran za Oskarja - sploh glede na par ne povsem klasičnih filmov, ki so ga letos dobili, in med katere bi tale kar spadal. Pa je to sploh pomembno? Ta vloga je kultna. Kult pa nagrade vseka- kor presega. Pri vseh teh podatkih... kdo je že bil Andy? Ampak tokrat zares? Fantič, ki je že pri rani mla- dosti, ne preveč uspešno, opo- našal celo vrsto različnih gla- sov. In za katerega je že tedaj bilo bolj ali manj odločeno, da se mora njegova pot nadalje- vati na komedijantskem odru. S čimer se občinstvo niti ni preveč strinjalo. Andy na- mreč ni imel kaj preveč smisla za humor. Andy je imel tudi zelo ekstravagantno predsta- vo o tem, kakšen smisel za humor ima občinstvo. Druga- če povedano, s svojim občins- tvom se skoraj nikoli ni stri- njal. Včasih jih je spravil v smeh zaradi čistokrvne smešnosti. Včasih jih jo stavno žalil. Ko so hot^ njega šale, jim je dajal i co. In ko so hoteli ocl , resnico, jim je dajal > pa manipulacijo. V/., ^ je, če je on sam vedel, med njegovimi nastopi, u so imeh meja, nahaja resj in kje laž. Ali drugače poy^ no. nihče ga ni zares razurt^ niti, kaj hoče, niti, kaj ^ počne. Čeprav je možno, ^ zato, ker je tako sam hotela pa ne? Andy je bil, na kro^ neopisljiva poosebljena ^ tradiktomost. Genij in ru^ In tako- nastane kult, seued Nenazadnje: Miloš f man, ki je za režijo srebrnega berlinskega med da, je posnel gladek, pous profesionalen, ne preveč a perimentalen, toda nad učinkovit ter dodelan fihJ^ človeku, ki je svoje življe^ živel, kot da je življenje /ij Film, ki se lahko gleda, solze in smeh povzročuji komedija s pridihom zdn politične nekorektnosti, s\ tere projekcije boste odšli \ smejani... čeprav je moa da se boste nekaj časa kasji vprašali, čemu ste se sp smejali. Tragiki, smešnosti resničnosti. In v tem priti bo najverjetneje prav h manov namen dosežen, verjetneje, pravim. Ker njemu nikoli ne veš zago\ PETER ZUR SKRITA KAMERA • Znana novinarka TVS in poročevalka o našem politič- nem dogajanju je dobila vzdevek Monica L. Zlobneži trdijo, da se veliko preveč druži z opozicijskim prva- kom Janezom J. Clintonom. Da v bodoče do tesnih zvez med TV novinarji in politiki ne bi prihajalo, si je urednik informativnega programa TVS Uroš Lipušček izmislil novinarski kodeks. V njem sta najpomernbnejši dve uredbi: 1. člen »Odgovorni urednik ima vedno prav« in 2. člen »Če odgovorni nima prav, velja 1. čl.« Televizijski novinarji so nad kodeksom navdušeni in ga na zahtevo urednika tudi že upoštevajo, čeprav še ni bil uradno sprejet in potrjen. • Številni gledalci, ki so zad- nje čase pogrešah popularno voditeljico Katarino Čas bo- do kmalu spet lahko prišli na svoj račun. Mladenka bo na A kanalu dobila priložnost za vodenje nove izvirne oddaje z naslovom Video smešnice. Nacionalka bo s tem dobila, po dveh kvizih, še eno hudo konkurenčno oddajo. Kot da TVS ne predvaja že dovolj smešnic, je ob tem menda izjavil njen programski direk- tor Janez Lombergar. Ali je z video smešnicami na TVS mi- slil prenose iz državnega zbo- ra, ni znano. • Odkar izvrstni in gostobe- sedni športni komentator TVS Igor E. Bergant prenaša tudi tekme slovenske nogometne reprezentance, igrajo naši fant- je vse bolje in tudi zmagujejo. Igorju je to, kot kaže, neizme- ren vir navdiha in duhovitosti. Ali pa se naši trudijo zato, da bi jih Igor lahko koval v nebo. In tako so minuli teden skoraj premagali Francoze. Bila je prava paša za oči in ušesa. Honorarni nogometni reporter in šef RTVjevskega marketinga Ivo Milovanovič, pa je ob tem vele dogodku celo uspel pro- dati dve reklami več kot sicer. • Skrajni čas bi bil, da tudi slovenska nacionalna TV uve- de oddajo, v kateri bi str njakinja za modne trende,^ nimo Jožica Brodarič, lišp znane Slovence. Redak skrite kamere dobronamei predlaga, da kot prvega v i gosti voditelja Stilskega m Aljošo Rebolja. • Barbara Drnač je prest še eno preizkušnjo. Stroki njakinja za ples je dobila i mreč priložnost za vodei spomladanskega 3 x 3. Mi da je bilo zanje vodenje ti naporno kot poziranje v I nem kostimu, ki ga je Bail ra opravila pred časom neko moško revijo. Se poznalo tudi na izdelku,^ tolcujejo zlobneži, ki Barti predlagajo, naj se raje t plesa. Na poziranje in 3 pa pozabi. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje iz NT, ki je izšel 20. apri kdo je napisal pesem Hurricane, je pevec Bob Dylan. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje tri: Gre Kobihca, Vrhe 1, Teharje; Karmen Drobne, Podvine 24, Plan pri Sevnici in Damjana Lešek, Šentjanž 27, Štore. * Nagradno vprašanje se tokrat glasi: v kateri glasbeni skul igra Courtney Love, igralka v filmu Človek z Lune? Odgov pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do pone* ka, 15. maja. Izžrebali bomo hi dobitnike vstopnice za o^ed mmm RADIO - GLASBA 35 SOBOrA,6.MAlA,OB20.00 Sporlno glasbeni večer na Radiu Celje poleg priljubljenega glasbeno nagradnega kviza se bo iz jebnega večkrat oglasil tudi Dean Šuster, ki bo spremljal jj^ometno tekmo med Trebnjim in Celjem Pivovarno Laško. Ijeza sedmi krog play offa najboljše šesterice. NEDELJA,7.MAIA,0B 10.10 liedellskiznienelcRebeitKeniiNn Primož Škerl bo pred mikrofon povabil arheologa Roberta fmpuša, ki je velik poznavalec celjske zgodovine, sodeloval je j številnih arheoloških izkopavanjih, med drugim kot arheolog jdzoruje tudi potek gradbenih del na Mariborski cesti v Celju. PONEDEUEIC8.MAIA,OB9.10 Gosi v studiu: Bojan Šrol Nataša Gerkeš bo v studiu gostila celjskega župana Bojana [fota. Poleg aktualnih vprašanj, povezanih z dogajanji v Mestni ibfini Celje, je oddaja namenjena predvsem vam, poslušalcem, la zastavite gostu vprašanja. Naši studijski številki sta: 490-08- iO in 490-08-81. Prva plošča Andree »Kaj mi te je spremenilo« je laslov debitantskega albuma, a ga je posnela Andrea. Deset ildadb predstavlja pevko kot iiredno čustveno, romantič- no dekle, pa kljub temu polno energije in optimizma. Marca je premierno nasto- :kv oddaji Petka, želi si vati v oddaji Orion, po- ; pa je tudi videospot za kladbo V meni ni več moči ivtorja Branka J. Vunjaka. Vi- leospot v produkciji Marjana londriča so posneli na baroč- lem gradu v Dornavi, ki s rojim čarom in kipi pred- tavlja minljivost sveta. Andrea Pinotič se je rodila ired triindvajsetimi leti v ptuj- porodnišnici. Pri treh letih e je z mamico preseUla na Irvaško v Sisak, kjer je odraš- 3la, v Slovenijo pa je prihajala fna počitnice, potem pa pri nas ostala v času vojne na Hrvaš- kem. Čeprav se je hotela vrniti, je v Sloveniji sklenila nova poz- nanstva in se zaljubila. Prepevala je vsakomur, ki si je to želel, če pa si ni, si je bil sam kriv, pravi. V šoli je pela sošolcem in bila že od rane mladosti prepričana, da je glas- ba del nje. V tretjem razredu sta ji starša kupila harmoniko in jo vpisala v glasbeno šolo. Prizna, da je harmonika ni veselila in je v drugem razredu opustila učenje. Ljubezen do glasbe pa je gojila na svoj način. Občudovala je pevce in pevke, spremljala njihove te- levizijske nastope, zbirala po- sterje in podobno. Andrea ra- da posluša različne zvrsti glas- be. Všeč so ji Magazin, Novi Fosili, Tereza Kesovija, Josipa Lisac, Lepa Brena, Neda Ukra- den... S.B. Express Metro Med glasbenimi skupina- ki prihajajo in se uve- )3vljajo, ima Express Metro 8otovo pomembno mesto, saj 8fe za fante, ki imajo pre- ^i^nje ambicije. Jedro skupine sestavljajo trije ki so prepričani, da bo ^^sba, ki jo ustvarjajo, prine- ^'^ precej svežine v slovensko ^asbo. Da ne govorijo v praz- ""^ pove podatek, da so dve %dbi predstavili na skoraj '^h slovenskih radijskih po- Nah in bili deležni precej '"^ervjujev v časopisih. Odzivi ^dnikov in tistih, ki sprem- "^io glasbeno dogajanje pri so bili zelo dobri, ^'cer so člani jedra skupine ^'stijan Puckmeister, ki se .^^arja predvsem z elektron- iki podobo glasbe, Goran Ja- "^anin, ki je soavtor glasbe ! besedil, ob tem pa igra '^^^ kitaro in poje, Grega j^^^ ki prav tako oblikuje sorski tandem, poleg tega pa .'^'^> igra solo kitaro in tudi '^i skupino. V času, odkar se resneje uk- varjajo z glasbo, so sodelovali tudi v drugih glasbenih skupi- nah, kot so Raf&band, Zeus, Nude, O.B.B., tako, da imajo že precej izkušenj. Sicer je njihova glasba naravnana v so- dobne glasbene tokove. Še ved- no pa je to melodičen pop- rock, oziroma rock&roll, v ka- terem je zaznati prvine akusti- ke, ročka, popa, funka, jazza, elektra. Skupaj delujejo že več kot tri leta. Rezultat tega je več kot dvajset novih avtorskih skladb, ki jih bo večino moč slišati na njihovi debitantski plošči. Izde- lek še žal ni na prodajnih poli- cah, saj se fantje borijo s finanč- nimi težavami, vseeno pa z za- nosom trdijo, da plošča bo in to še pred začetkom poletja. Skupina Express Metro je precej ponosna tudi na dejs- tvo, da so kot prvi v Sloveniji na Internetu ekskluzivno izda- li dve skladbi za prvo legalno virtualno založbo Krama.com. Informacije in omenjeni sklad- bi lahko najdete na naslovu: http//krama.com. V pripravi je tudi videospot, ki bi naj izšel ob njihovem albumu in kot pravijo člani skupine, ne bo nič manj zanimiv kot nji- hova glasba. BORIS GORUPIČ EXPRESSEXPRESS ^ • Na prvem mestu ameriške lestvice albumov že četrti te- den vztraja boy-bend 'N Sync z albumom »No Strings Attac- hed«, drugo mesto pa so za- sedli No Doubt z albumom »Return Of The Saturn«. V Ve- liki Britaniji je največ LP-jev spet prodal Moby, na drugo mesto se je po tridesetih ted- nih prebil veteran Tom Jones z odlično ploščo »Reload«. Prihodnji teden se bo na poli- cah trgovin z nosilci zvoka znašel nov album Eagle-Eyea Cherrya. Po odlično spreje- tem lanskem prvencu »Desire- less« bo kreativni švedski pop rocker tokrat skušal presene- titi z albumom »Living In The Present Future«. • Štiri leta po izidu LP-ja »Se- crets« se je v ponedeljek z novim albumom »The Heat« na glasbeno sceno v velike slogu spet vrnila prenovljena R&B diva Toni Braxton. Deset dni pred gostovanjem britanskega super-zvezdnika Stinga na sončni strani Alp (Hala Tivoli, 14. maj) je za- ložniški velikan Universal na trg poslal tretji single »A Thou- sand Years« z njegovega lan- skega albuma »Brand New Day«. Izšla je zbirka 15 do sedaj še neobjavljenih posnetkov, ki jih je legendarna angleška ročk skupina Small Faces med leti 1965 in 1968 posnela v takrat zelo popularnih radijskih od- dajah »The BBC Sessions«. Z neobjavljenimi posnetki pa bo svoje podanike razveselila tu- di pred nedavnim ponovno for- mirana ameriška heavy-metal atrakcija Poison. Na plošči »Crack A Smile ... And More!« bo kar dvajset skladb. • 12. maja bo izšel nov album ene izmed najboljših hrvaških pevk Vanne. Na plošči »24 sata« bo poleg njene drugo uvrščene pesmi »Kao rijeka« z letošnje Dore - hrvaškega iz- bora za popevko Evrovizije - še slab ducat pesmi. Zmagova- lec omenjenega izbora Goran Karan pa se že pospešeno pri- pravlja za nastop na Euroson- gu, ki se bo zgodil 13. maja v Stockholmu. • Radiohead so končno le po- sneli ves material za enega izmed najbolj pričakovanih al- bumov letošnjega leta, ki pa bo luč sveta ugledal šele jese- ni. • Včeraj so v Los Angelesu v Kaliforniji podeljevali nagra- de Country Music Awards. Prireditev je vodila prsata kra- ljica country godbe Dolly Par- ton, prestižno nagrado Pio- neer Avvard za življenjsko de- lo pa je posthumno prejela leta 1998 umrla Tammy Wynet- te. • V velenjskem klubu Max bo v petek, 5. maja, deseturni rave party Design of love. Po- leg celjskega DJ Benjamina bodo rolali še Kama, Valenti- no Kanzyani in Hrvata Amor & Darian. • V ponedeljek, 8. maja, bodo v dvorani Slovan Kodeljevo v Ljubljani razgrajali bostonski Powerman.5000, norveški Sat- yricon in teksaški povver me- talci Pantera. • Založba Menart je na doma- či trg prejšnji teden lansirala tri nove single svojih varovan- cev Kingston (»Mini bikini«), Karmen Stavec (»Kot nekoč) in Flirt (»Koga sanja«). • Vodilna slovenska pop ročk zasedba California je prejšnji teden prodala 20 000. izvod albuma »Še tisoč kilometrov. Mlada ljubljanska ročk zased- ba Sfiltrom je v samozaložbi izdala soliden LP prvenec »Otro- ci bogov«. • Tri legende domače glasbe- ne scene - Zoran Predin, Peter Lovšin in Vlado Kreslin - so pred nedavnim združili moči in pod okriljem založbe Nika objavili album »Slovenija gre naprej«. Poleg naslovne pe- smi, ki je že postala himna slovenske nogometne repre- zentance in njihovih navija- čev, na albumu najdemo še cel kup na novo obdelanih uspe- šnic prej omenjenih avtorjev in pevcev. STANE ŠPEGEL VRTIUAKPOLKIN VALČKOV 20VROČfflRC St.18.-4.moi2000 36 ZA AVTOMOBILISTE Roverja 25 in 45 za slovenske kupce Britanski Rover je ena ti- stih tovarn, ki se letos preve- likokrat pojavlja na prvih straneh svetovnega tiska. Ve se, zakaj. Tovarni gre izjem- no slabo in zato jo lastnik, nemški BMW, ponuja različ- nim kupcem. Nekaj jih je že, vendar se ne zdijo dovolj resni. Kakorkoli že, te dni tovarna slovenskim kupcem predstavlja dva ob- novljena roverja, in sicer 25 in 45. S tema dvema avtomobi- loma nadomeščajo prejšnjo serijo 200 in 400. Prvi spada v nižji, drugi v nižji srednji raz- red. Za roverja 25 pravijo, da so mu predvsem bistveno iz- boljšali podvozje in so zato vozne lastnosti boljše, poleg tega pa so spremenili kar 40 odstotkov sestavnih delov. Pri roverju 45 pa naj bi bilo novih nekako 35 odstotkov sestavnih delov. Oba avtomo- bila se navzven vsaj malo spogledujeta z večjim rover- jem 75. Rover 25 je sloven- skim kupcem za sedaj napro- daj z dvema motorjema (ki se vrtita tudi v večjem roverju 45), in sicer 1,4-htrskim šdri- valjnikom (103 KM pri 6000 vrtljajih v minuti) in 1,6-litr- skim, ki ponuja 109 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Manjši rover je ob tem na voljo z ročnim petstopenjskim me- njalnikom in po želji tudi z brezstopenjskim CVT step- tronic menjalnikom (kar velja tudi za rover 45), zunanjih barv je kar enajst, seznam dodatne opreme pester. Cene se razlikuje tudi glede na šte- vilo vrata (tri ali pet), pri če- mer je najcenejši rover 25 na- prodaj za 2,23, najdražji pa za 3,05 milijona tolarjev. Rover 45 poganjata že omenjena motorja (kot pri roverju 25), poleg teh pa še 1,8-litrski agregat (117 KM pri 5500 vrt- ljajih v minuti) in 2,0-litrski dizel, ki zmore 101 KM pri 4200 vrtljajih v minuti. Me- njalniki so, kot že rečeno, enaki kot pri roverju 25, po- nujajo pa štirivratno limuzino in petvratno kombi limuzino. Cene? Od 2,91 do 3,60 milijo- na tolarjev. Uradni predstav- nik Roverja pri nas, ljubljan- ski Tehnounion Avto, računa, da se jim bo letos posrečilo prodati nekako 160 do 180 roverjev 25 in 45. Na sliki: rover 45. Honda: razlogi za zmanjšanje proizvodnje Pred nedavnim smo pisali o tem, da namerava Honda, ki ima tovarno v britanskem Swindonu, zmanjšati obseg proizvodnje za 50 odstotkov. To naj bi se zgodilo pred- vsem zaradi tega, ker je bri- tanski funt izjemno močan in draži na Otoku izdelane avtomobile, ki so seveda ne- konkurenčni. Sedaj pa sama tovarna za- nika te napovedi in dodaja, da so lani v Swindonu nare- dili 114 tisoč avtomobilov, letošnja izdelava pa naj bi bila manjša za 13 odstot- kov, pri čemer naj bi se to zgodilo zaradi novega proi- zvodnega sistema, s kate- rim naj bi povečali storil- nost. Seveda je zaradi tega moten proces izdelave, pra- vijo pri Hondi. Po drugi strani priznavajo, da je pov- praševanju po hondi civic vse manjše, nič bolje pa se ne godi accordu, ki prav ta- ko nastaja v Swindonu. Kot pravijo, naj bi sedanjega ci- vica kmalu zamenjali z no- vim modelom, že prihodnje leto pa naj bi tam naredili kar 300 tisoč avtomobilov. Kakorkoli že, vse skupaj ni zelo prepričljivo. Avto Triglav na spletnih straneh Internet postaja vse uporabnejši tudi za avtomobilsko industrijo. Tako je Avto Trigl uradni predstavnik korporacije Fiat in tovarne motociklov Aprilia pri nas, obliko spletne strani (wwvir.vto-triglav.si), na katerih je mogoče dobiti različne informacije. Tako je objavljen pregled avtomobilov, ki so v njihovi ponudbi, kupec si lahko izračt obroke za najem različnih avtomobilov ipd. Seveda je tam tudi cenik, pa seznam rabljen?] avtomobilov ipd. Kot pravijo, bodo preko internata prodajah tudi svoje avtomobile - ko se pokazala potreba po takšen načinu prodaje. DC: manjši dobiček Nemško-ameriški kon- cem DaimlerChrysler je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril za tri odstotke manjši dobiček kot v pri- merljivem lanskem obdobju (skupaj 2,4 milijarde evrov). Kot pravijo, je to predvsem posledica slabšega poslova- nja ameriškega dela korpora- cije, saj je tam prodaja padla zaradi višjih obrestnih mer na posojila, manjših marž, pa se- veda izjemno ostre konku- rence. Precej bolje je šlo nemškemu delu, se pravi Mercedes Benzu, kjer se je popravila prodaja smartov, zelo dobro pa so šli v promet skoraj vsi mercedesi. ZA MOTOCIKUSTE 37 Aprilia classic 125 in kymco zing 125 sta narejena po vseh čoperskih pravilih; dolga, nizka in bolj ali manj okrašena s kromasto bižuterijo ali plastičnimi nadomestki. Malo v velikem Aprilia classic 125 in kymco zing 125 Ljudem bo blišč svetleče jvine vedno všeč. Nakit jnskam ugaja in še ustreza n. Nakit in moški? Morda obliki kroma na njihovem Encinskem lepotcu. Na av- imobilih ga je zaenkrat še ramežljivo malo. Več, sko- aj preveč ga je na motoci- lih čoperjih. Tak dvokole- siiiški nakit je že pred časom osvojil svet, malo kasneje Mlnas, čisto na koncu pa \k mulce šestnajstletnike. JDio njim sta namenjena [eizkušanca. Samo oni bo- J z njima zadovoljni. Mi tirci pač stremimo k boljše- lu nakitu. »Najprej ju poglej, šele nato itiziraj!« Velja. Kakšen mo- i biti čoper? Nič drugačen od lojih primerjancev. Aprilia assic in kymco zing sta nare- ka po vseh »reglcih« za to- tstne motocikle. Čimvečja medosna razdalja !ymco 1432 mm, aprilia 553 mm), večje sprednje ko- PRIMERJALNI TEST lo, nataknjeno na tanke in na- prej bežeče teleskopske vili- ce. Vmes kapljičasta posoda za gorivo (apriliina iz plasd- ke), nad njim staromodno v zrak štrleče krmilo (kymco) ali nižje ter manj rogovilasto (aprilia). Zadaj debeluškasta pnevmatika, nad njo obilen blatnik, še malo više sedeža v dveh nivojih. Eden boljši, tisti za sopotnika manj udoben. Prav sedeža sta poglavji zase. Italijanska Aprilia takoj da ve- deti, komu je namenjena. Tanka obloga in ozek sedež sta za mladi zadnjici, a glej, raz- košje, sedež se dvigne in od- krije uporabno luknjo za prt- ljago. Sedeža korejskega Kymca (sprednji zelo nizek) hočeta biti razkošnejša (na- slon za sopotnika) in na otip mehko oblazinjena, a nikar debeluščka spravljati nanj. Težava ni v sedežu, ampak v vzmetenju in srčku. Vzmete- nja čoperjev so svojevrstna anahronija, da ne rečem zava- janje množic. Predstava veči- ne o čoperjih je, da ni udob- nejšega potepanja od čoper- skega rolanja po asfahu. Zmo- ta! Vzmeti kratkih hodov (ve- činoma po dve zadaj), prepro- sta in tanka teleskopska vilica in tehnična zastarelost tako pri blaženju (navadni hidra- vlični blažilniki z enostopenj- skim delovanjem) kot nastavi- tvah (samo trdota vzmeti za- daj) odpovedo pokorščino na vsaki podlagi, ki ni gladka kot gladina jezerca ob brezvetrju. Dalj no vzhodni korejec poteg- ne še krajšo; zadaj so mu vsta- vih pretrdi vzmeti, pač boja- zen pred dvema obilnežema na sedežih, in spremenili zin- ga v loj trski voz. Luknjica, hop v zrak in tlesk nazaj na sedež. Pravi konjiček v kasu. Če ne ujameš ritma poskako- vanja, tarna hrbtenica. Tista zračnost in pokanje v prednji vilici sta bolj individualne na- rave in bi se dali z mehanskim posegom zadovoljivo popra- viti. Aha, torej je italijanovo vzmetenje boljše? Da, a še vedno pod kriteriji ocene »do- bro«. Takšno oceno si prislužita zavorna sistema. Sta obakrat preprosta (spredaj kolut, zadaj boben), a vseeno zanesljiva, morda pri korejcu za odtenek boljša (večji kolut spredaj). Pri zaviranju lahko pozabi- mo na seštevek železja in kro- ma ter 10 (aprilia) ali 14 litrov goriva, ki ne daje peresno la- hek rezultat (kymco 152, apriha 153 kilogramov). Čudi me le to, da italijanska obse- denost s plastiko pri classicu ne daje lažjih rezuUatov. Na aprilii je plastično vse, za kar ste prepričani, da je kovina. Blatnika, stranski pokrovi pod sedežem in ob glavi okvir- ja, rezervoar, okvir okoli hla- dilnega radiatorja, celo stran- ski pokrovi menjalnika, zrač- nega filtra in sklopke ter vsa svetleča bižuterija, za katero bi dah roko v ogenj, da je oblita s tapravim kromom. Preostane nam le poliranje te zaželene kovine na izpušni ce- vi in glušniku. Korejci so manj varčevah s kovino, ali pa je krom tam doli cenejši od pla- stike. Zing se sveti kot najbolj- ši babicin »beštek«. Upam le, da jakost odbite svetlobe z leti uporabe motocikla ne bo upadla. Kje je še zinga več v hlačah? Ima dve stojali (stransko in glavno), nožni žaganjač ob električnem (akumulator ni večen!), nekaj površno skritih zvarov (nosilca prednjih sto- palk in ojačitve na okviru) in pravo čopersko razkošje: meril- nik hitrosti na krmilu, kon- trolne luči mal- ce nižje v zgor- njem mostičku vpetja vilice in merilnik kohči- ne goriva kar nad gorivom po- leg grla za doli- vanje. Italijan ima vse merilne inštrumente (le merilnik hitro- sti in pet kon- trolnih luči) na- meščene na re- zervoarju. Če hočete preveriti drvenje, morate krepko pogleda- ti podse. Podse pa ni predse, za- to vozečim sve- tujem čimmanj gledanja v apri- liin merilnik. Malo v velikem se začenja pri pogonu. Za 125-kubična agregata se ve, komu sta na- menjena. Začetnikom. Pri tem ni pomembna ne moč niti način hlajenja (oljno-zračno pri kymcu in tekočinsko pri aprilii), še manj vrsta (apriha je dvotaktnik!) ali izvedba čo- ka (samodejni pri kymcu). Kymcovo srce je zastarelo, iz- vira iz stare honde XR in rebel. Za zvočno kuliso, okrašeno z zamolklim brundanjem in ko- vinskimi zvoki, primernimi nekajkrat večjim kubaturam, se skriva skromen navor, ki je na meji še uporabnega, zato je pri pospeševanju potrebno ogromno pretikanja petsto- penjskega menjalnika in po- trpljenja. Edina hvale vredna lastnost je skromna poraba (največ 4,5 1/100 km). Večjo porabo, a več živahnosti daje iz sebe dvotaktnik, ki smo ga vajeni v apriliah RS in RX 125. Sporen je zaradi dvotaktniš- kega rezgetanja, bolj domače- ga za mopede in skuterje, kot pa za kromasti dvokolesnik. Nasvet bodočemu uporabni- ku aprilie: čimmanj krat jo vžigaj pred radovedno publi- ko. Dobra stran slabotnih srč- kov je nezmožnost pretirava- nja na cesti. Več kot odličen razlog za tiste, ki izbirajo voz- niško skrajno nezahteven dvo- kolesnik. Saj sem že na začet- ku rekel, da sta kymco zing in aprilia classic motocikla za popolne začetnike. Ko bodo le-ti naredili prvi razred dvo- kolesniške šole, bodo upravi- čeni poskusiti več v vehkem. TEODOR JESIH "Sorisfca sklopa: obakrat samo za za£etniške okuse. Aprilia sramežljivo skriva živahnejši dvotaktnik. Korejčevi ležerni štirje takti pa izvirajo iz starih hond. Pet Aprilijinili osvežitev ŠKl8.>4.ittai2000 Drugo poslovno leto Apri- lije v Sloveniji se je že zače- lo. Zastopnik Avto Triglav je prevetril prodajni program s prenovljenimi skuterji in dvema izpeljankama moto- cikla RSV 1000. Odločitev z enoletno zamu- do je začetek prodaje skuterja habana retro in custom 50 (na sliki), oblikovanega v slogu taistih vozil iz petdesetih let in okrašenega z obiljem svetle- čega kroma. Pogon je klasi- čen, torej zračno hlajen dvo- taktnik s samodejnim menjal- nikom in sklopko. Bolje opremljena različica custom (čopersko krmilo z vehkim staromodnim žarometom in merilniki, stransko stojalo, večji sedež) je vredna ščepec manj kot 450 tisočakov ali 40.000 več od različice retro. Prenovljen športni skuter SR 50 (izboljšan pogonski mo- noblok, spremembe vzmete- nja in zunanjosti) bo naprodaj še v različici s 125-kubičnim dvotaktnikom (549.000 SIT), ki so ga kupili pri Piaggiu, kjer poganja gilero runner FX. Maksi skuter leonardo z no- vim 249-kubičnim štiritaktni- kom (21 KM pri 6.500 v/min) pa nadomešča dosedanjega s 125 kubiki. Najbolj topla pa sta prava motocikla, katerih osnova je športnik RSV 1000. Mille SL, v Italiji poimenovan falco 1000, je cenejši (poloklep, prepro- stejši paličash okvir in vzmetni sistem), udobnejši (daljši se- dež, višje krmilo) in za vožnjo manj zahteven (118 KM) šport- nik, cenovno umeščen pod dva milijona tolarjev. Pravo nas- protje je tekmovalna izpeljanka RSV-R, ki je od osnovne RSV dražja za 270.000 SIT, z.ato pa močnejša (128 KM) in narejena iz izbranih komponent (vzme- tenje Ohlins). T. J. v MODNEM VRTINCU 39 Modna vremenska napoved: vroče in bleščeče p)bol} bogatim ljudem iz sveta mode so pri britanski reviji I- l^stavili preprosto a vendarle provokativno vprašanje: »Kate- j, stvari si v življenju ne morete kupiti z denarjem?« Njihovi ijgovori, ki so objavljeni v knjižici z naslovom »Beyond Priče« ^stran cene), niso presenetljivi. Seveda je bila največkrat jenjena ljubezen, pa zdravje... Morda je bila še najbolj ^ginalna kreatorka Muccia Frada, ki je izjavila, da so na veliko ^0 ali veliko žalost skoraj vse stvari, ki v življenju resnično pomenijo - brez cene. In obratno? Če bi ljudi pov- (ašali, kaj predstavlja zanje po- 0 bogastva, prestiža, dobrote, leščeče lepote? Prva in najbolj jgosta asociacija večine je brez Koma: zlato. Zlat zaklad, zlato ce, zlato sonce, zlati lasje... V pričakovanju »goldfinger« vročice Da ni vse zlato, kar se sveti ali da ni vse zlato, kar je dra- go? Tudi prav. Če teče beseda o modnih trendih, ne obstaja Pas kot nakit. Donatella Versace. niti najmanjši razlog za nerga- nje. Naj mu bo - pravemu namreč - čimbolj podobno, pravi moda. Zlato se torej s pričakovanjem vročih polet- nih dni vrača na trendovsko prizorišče kot atraktivna »gold- finger« vročica. Tako kot obi- čajno, so tudi ta trend modni oblikovalci potegnili iz enega od preteklih modnih obdobij. Vendar, navkljub zapovedane- mu obujanju osemdesetih mod- nih let, so zlate cunjice in vse ^ ostale pritikline, ki sodijo zra- ven, izbrskali iz rockersko- hipijevskih sedemdesetih. Mi- mogrede so jih seveda prikro- j jili dinamiki današnjega živ-1 Ijenjskega utripa, vključno z i tehnološko osupljivo dodela-j nimi materiali. SiKresli - drag Icot zlaffo««« človek res ne najde dovolj spoštljivih presežnikov, s kateri- mi bi označil neverjeten razvoj tekstilne tehnologije v zadnjih letih. Čeprav so na pogled videti kot usnje ali plastika, gre pri večini za vrhunske materiale iz celuloznega acetata. Njihova os- novna naloga je preprečevati, da bi se ob dotiku tkanine s kožo začele tvoriti bakterije. Antibak- terijske, silfresh imenovane tka- nine tako učinkovito prepreču- jejo še posebej v vročih mesecih vsem nam dobro znano, nadlež- no potenje in slabo voljo ob pogledu na oblačilo, ki je po nekajurnem nošenju zrelo le še za v pralni stroj ali čistilnico. Revolucionarna novost, tale sil- fresh, ki pa ima le eno manj bleščečo lastnost - oblačila iz teh materialov so prav nesram- no draga... Le »Dinastije« nikar! Zlato torej, pravi moda, ki je letos ob vročem sončnem bleš- čanju kar pozabila na nežno lunino, torej srebrno svetlikanje. Vendar, da ne bo pomote - nika- kršnih in niti slučajnih primer- jav s kičastim »zlatim« pretira- vanjem, kakršnega smo lahko opazovali v raznih žajfastih na- daljevankah v stilu Dinastije in Dallasa (prave dopisne šole sla- Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK bega okusa pri oblačenju). Kar pomeni, da si ni treba navesiti nase v več plasteh vsega kar je zlato ali se zlatu podobno sveti. Kar pa tudi pomeni (oh, ta mu- hasta, nečimrna in nepredvidlji- va moda!) da so mimo časi namernega poudarjanja skrom- nosti, ko je bila od zlata več kot dovolj komaj opazna, tanka ve- rižica okrog vratu. Zlato kot atraktivna osnova, zlato kot subtilni akcent Ostaja torej srednja pot. Kar pomeni - če je zlato svetleče oblačilo, je povsem odveč še zlat nakit in modni dodatki. In, če se zaradi tega ali onega razlo- ga ne boste ogrele za oblačila z vročim zlatim svetlikanjem, se lahko odločite za »zlato, pome- šano s peskom« - torej materia- le, ki imajo le zlat odblesk, os- novna barva pa je peščena ozi- roma pudrasta. Zraven si, brez strahu, da boste hodile po robu dobrega okusa, lahko privoščite zlate sandale, torbico, pas, ovrat- no ruto ali pa le sončna očala s pozlačenim okvirjem. In nenazadnje - zlata barva v drobnih odmerkih lahko do ne- prepoznavnosti popestri tudi va- šo lansko enobarvno oziroma »nebarvno« garderobo. Zlato-peščena eleganccL Pollini. »Vsa v zlatu je blestela...« Za smele mladenke. Roberta CavallL »Pozlačene hlače«. Iceberg. Zadrgni me nad pasom ali pod njim... Usnjeni, tanki kot vezalke ali široki kot decimeter, usnjeni, iz blaga, ^"vinski, vrvičasti, kvačkani, obUko- ^'•li kot nakit, elegantni, športni... 'asovi. 'kakšno veselje se je po dolgih sušnih Nnih letih prečiščenega minimahz- J"^Znova pošteno prepasati, se poigrati "^^rvitimi trakovi in atraktivnimi pa- ^"'fni sponkami v stilu Art Nouveau, ter ^'^m osvežiti oblačila, poudariti pas. J^o, ob tem pa vendarle še dobrona- ^■"en nasvet: čeprav se letošnji pasovi ^^'^ radi spustijo pod pas in v poševni ' bjemaj o boke, so takšni primerni visoke postave z dolgimi nogami, j^^so noge krajše oziroma je trup daljši, ^ '^kšen poudarek to estetsko nepra- ^ ^ost le še poudaril. V tem primeru je f )^ pas zadrgniti točno v pasu ali celo koliko nad njim, v empirskem stilu. k. Nagajivi obročki kot pas pod pasom: Victor Victoria. 40 KRONIKA S CEUSKEGA v gostilni Bohorč, ki jo vodi Marjan Bohorč mlajši, sta začela z delom njegov praded in prababica. Na fotografiji z mamo Marico Bohorč, ki dela v gostilni več kot tri desetletja... Ponos gostilne Pri dobri kapljici in vseh Laščanov je starinska glasbena skrinja, velika fcoi omara. Gostilničarko Štefko Zdovc spremlja od otroških let. ^ Rjuha namesto telefona Zavidanja vredna družinska gostilniška tradicija v celjskem Zagradu, Šentjurju in Laškem - Gostilna Franci pred 105. rojstnim dnem - Šentjurska zgodovina v mestni gostilni - Šuhiovi odhajajo na rodbinske izlete z avtobusom - Laščani se ponašajo z lajno, veliko kot omaro Na Štajerskem je \se manj dobrih, starih slovenskih go- stiln, nekaj častnih izjem pa se je vendarle ohranilo. V celj- skem Zagradu, v Šentjurju in Laškem so tri gostilne z dolgo tradicijo, kjer se posveča go- stinstvu že več generacij iste rodbine. Med najstarejšimi takšnimi družinskimi gostilnami v Slove- niji je gostilna Franci v celjskem Zagradu. Od jeseni jo vodi mladi gostilničar Peter Zaveršek, ki pripada že četrti generaciji. V gostilni, kjer bo minilo junija letos 105 let, odkar jo odprl njegov praded, upajo že v peto generacijo, v Petrovo leto in pol staro hči Špelo. V gostihii prav tako delata njegova soproga Marija, ki ima prvo besedo v kuhinji ter mama Marinka Za- veršek. Občasno pomaga nje- gov oče Ivan, zaposlen kot elektrikar. Mama je vodila gostihio sko- raj celo desedetje, prevzela jo je od očeta Rudija Krašovca in mame Helene, ki sta imela tri otroke. Zakonca Krašovc sta skrbela za dobro počutje go- stov več desedetij in gostihiičar Rudi je imel v začetku konja, s katerim je opravljal prevoze za potrebe gostilne. Gostikio m hišo z letnico 1895 sta postavila prastarša sedanje- ga gostikiičarja Matija in Marija Krašovc, ki sta imela šest otrok. Njuni potomci se spominjajo, da je dobila ime Franci po pra- dedu, najprej plačihiemu nata- karju celjskega hotela Pošta. Tam so imeh dva natakarja z imenom Matija, zato so Kraišov- čevega za razliko od drugega preunenovali v Francla. Nekda- nja zunanja podoba gostilne Franci, ki se do danes ni bistve- no spremenila, je ohranjena na njeni starinski razglednici, še iz avstroogrskega časa. V starih časih so prihajali v gostihio Franci predvsem zapo- sleni iz bUžnjega rudnika in ap- nenika, ker je blizu Savinja, so se oglasili tudi splavarji, ki so radi prespah na senu. V takrat- nih gostilnah pri pijači in jedači ni bilo takšne izbire kot danda- našnji: gostje so naročali pred- vsem jabolčnik, vino in žganje. Hladilnikov še ni bilo, zato so si Krašovčevi pomagali z veUkuni ledenimi ploščami, ki so jih pri- Gostilna Franci iz celjskega Zagrada bo junija stara 105 let, zanjo skrbi ves čas isti rod. Od] jeseni jo vodi Peter Zaveršek, ki pripada četrti generaciji. Dela skupaj s soprogo Marijo in ■ ntamo Marinko, ki je vodila gostilno skoraj desetletje. Mala Špela spada že v peto generacijo. peljah iz klavnice na Teharski cesti. Če ne drugače, tudi z bici- klom, se še spominja tudi Ma- ruika Zaveršek. Danes obiskujejo gostihio predvsem Celjani, posebno ve- liko ob koncu tedna, med potjo na Celjsko kočo, med tednom prihajajo tudi poslovneži. V po- sebnih sobah se na razUčnih družinskih m drugih srečanjih srečujejo posebne, zaključene družbe. Sicer pa je mogoče pri Franclu srečati pevce moškega pevskega zbora iz Zagrada, ok- tet Studenček in kvartet Prijate- lji, februarja jih je med prazno- vanjem nekega rojstnega dne obiskal »leteči« Igor Malalan iz TV Popra, prihajajo razUčni poli- tiki in občasno celjski župan Bojan Šrot, ki živi v bližnji oko- lici. Največ znanih ljudi je bilo med štiridnevnim praznova- njem 100-letiiice gostilne Franci, ko so nastopali ansambel Don Juan in pevka Sendi, Edvin Fli- ser, ansambel Ekart, oktet Stu- denček, Oliver Twist, Vesele Šta- jerke, ansambel Vikija Ašiča, folkloristi iz Marija Gradca pri Laškem m Strašna Jožeta. Tak- šne množične prireditve v tem delu Celja še ni bilo, saj je bilo na en sam večer bhzu dva tisoč gostov. V gostilni Franci poudarjajo seveda slovensko kuhinjo. Po- sebna zanimivost sta stoletna kostanj m Upa, ki služita za sen- co letnega vrta. Ipovci pri Bohorčevih v Šentjurju in bhžnji okoUci ima najdaljšo, neprekinjeno družinsko tradicijo gostikia Bo- horč. Gostišče s prenočišči v središ- ču mesta vodi že drugo leto Marjan Bohorč mlajši, pred tem sta jo imela bUzu tii deset- letja na skrbi njegova starša Marjan starejši in Marica Bo- horč, pred njun stara starša Ana in Albert Bohorč ter že prastarša, ki sta znano šentjur- sko zgradbo tudi zgradila. Pra- babičini starši so bili kmetje na bližnji Botričnici, praded Bo- horč se je priženil s Planme, kjer se je ta priimek še ohranil. Sedanji lastiiik ugotavlja, da je bila gostilna, nekoč imenova- na Cvetlična klet, zgrajena v začetku dvajsetega stoletja ter je stara 95 let. Od takrat zunanje podobe ni bistveno spremenila, pred štirimi leti so ji dodaU zim- ski vrt. V njeni noti^anjosti je bila še pred pribUžno ti-emi desetiet- ji dedova mesnica, saj so oprav- ljali Bohorčevi do ustanovitve šentjurske klavnice zakole za potrebe okoUce. Gostikia je imela še dolgo po drugi svetov- ni vojni posestvo; precej zemlje je bilo pozneje zaradi nastajajo- čega mesta pozidane, nekaj je še imajo. Svoj vinograd imajo v Sti-aži na Gori, v okolici Dramelj. V Bohorčevo gostilno prihaja vehko ljudi iz bližnje ui širše okohce ter tujcev, saj vodi mimo glavna cestna povezava med avtocesto in magisti-alno cesto na Kozjansko. Ob nedeljah se zbira pri Bohorču stahio omizje pomembnih šentjurskih in oko- liških podjetnikov, tu se po tre- ningih večkrat ustavijo tudi šentjurski športniki. Pri njih je veliko različnih družinskih sre- čanj in praznovanj; največ, prib- hžno 130 gostov, je bilo zbranih na nekem praznovanju 60. rojstiiega dneva. Med znanimi ljudmi, ki so bih Bohorčevi gostje, so bUi nekda- nji predsednik parlamenta Her- man Rigelnik, nekdanji pred- sednik vlade Lojze Peterle, pevci Alfi Nipič, Alberto Gre- gorič, Marjan Smode in Alen- ka Kolman, skupme Čuki, Av- seniki, Lojzeta Slaka, Gašperji, Slapovi, Vesele Štajerke... Veli- kokrat se ustavi tudi šentjurski župan m poslanec Jurij Malo- vrh, prihajajo prav tako podžu- pan Janez Čoki, šentjurski zdravniki... Na svojem domu se seveda najrajši oglasi dolgoletni dekan v Slovenj Gradcu Albert Bohorč, stiic sedanjega gostil- ničarja, ki živi na Poiiikvi. Med najuglednejšimi gosti Bohorčeve gostilne je bil predla- ni umrU shkar Josip Ipavec, zadnji potomec šentjurskih skladateljev Ipavcev v Sloveniji. Joži Ipavec, kot so ga unenovaU Šentjurčani, je živel dolga leta v Zagrebu, jesen življenja pa je preživel v Šentjurju. Posebna zanimivost Bohorčeve gostilne je Ipavčeva soba, v kateri visijo portreti vseh treh skladateljev Ipavcev, Jožijeva umetniška de- la. Mladi gostihiičar Marjan, ki se je izobrazil v celjski srednji gostinski šoh za kuharja, je z gostihio odraščal, v njej je zdaj uradno zaposlen že 7 let. V gostihii delata skupaj z mamo Marico, ki dela tam 31 let. K Bohorču se je prhnožila iz bhž- njih Lokarij, z vehke Mastiiako- ve kmetije. Hči Simona je po- stala kemijska tehničarka ter je zaposlena v celjski veterinarski postaji. Takšne lajne ni nikjer v Laškem m bhžnji okohci je po mnenju poznavalcev gostil- na z najstarejšo, neprekinjeno družinsko ti-adicijo Pri dobri kapljici. Gostihio v Stimci pri Laškem, med glavno cesto in Savinjo, sta leta 1932 postavila Marija ui Franc Šuhel, starša sedanje gostUničarke Štefke Zdovc. Zato gostihio še vedno dobro poznajo po priimku Šu- hel. Zakonca Šuhel, ki sta imela enajst otirok, sta unela v središ- ču Laškega najprej dve gostihii, na razhčnih lokacijah. V gostihii v Stirnci, kjer sta z delom nada- ljevala, so se še ustavljah savinj- ski splavarji, ki so tovorih les po Savuiji ter Savi. Gostihiičarka Štefka se jih rada spomni, tako kot števihiih furmanov. Prvi to- vornjaki so po njenih spominih pripeljah že pred II. svetovno vojno, v času ko so imeh v Laškem avtomobile le trije tam- kajšnji trgovci ih mehanik. Ob delavnikih so se pri Šuhlo- vih oglašali možje, ki so se vra- čah s sejma v Laškem, največ gostov je bilo ob nedeljah. Zelo radi so pripešačili gostje zdravi- Ušča Laško, saj jih je med potjo zmotil le kakšen voz. V gostilni se je zelo vehko plesalo; če je bilo treba je bilo prostora kar za dvajset parov. Plešah so po uka- zih veUke glasbene skrinje, po- sebne zarumivosti Šuhlove go- stihie ter s pomočjo okoUških muzikantov. V času ko telefoni- je še ni bilo, je gost obvestila muzikante, dd ,u n sebno dobrodošh tako, da obesila na dogovorjeno me rjuho. Za glasbenike z dru strani Savmje je to pome^ povabilo na igranje. Štefkinbi jih je nato s čolnom prep^ čez Savmjo. Gostihiičarka Štefka Zda vodi gostihio od leta 1968, ndi časa jo je skupaj s pokojni možem Ivanom Zdovcem, Id delal v Elekti-u Celje. Takrat bilo največ ohceti, ob peti; razhčna družinska praznovat in fantovščine, prihajali i športniki. Med obiskovalci bilo vedno veUko znanih lju Iz laškega zdravihšča sta \ med drugimi rada oglaSa umetiiik Božidar Jakac in zg dovinar dr. Vladimir Dedije Danes je gostihiičarki seva zelo ljubo, ko se oglasi nja pranečakhija Betka Suhel,! doma iz bhžnje okohce, iS radijski in televizijski gleda dobro poznajo. Gostiln ičarii brat prof. dr. Peter Šuhel, kil prav tako rad oglasi v doifl hiši, je znan profesor elekti tehniške fakultete v Ljubljani V Šuhiovi rodbmi je veli izobraženih ljudi, posebna zai mivost pa je njihovo družen Vsi Šuhiovi, ki morejo, se di krat na leto odpravijo iz Lašl ga na skupni rodbinski avtot sni izlet. Čez nekaj dni, 13. ma bodo odšh na Ptuj ter v njego zanimivo okohco. Izlete p pravlja gostihiičarkui pranež mag. Boštjan Šuhel iz Laške| V Šuhiovi gostihii se zdaj i večerih radi zbirajo mlajši ^ mačuii, tu so prav tako razlif družinska srečanja. Gostilna ohranila podobo stare slov« ske gostihie, pred katero je { leti najbolj živahno okoli nov šega lesenega kioska. Vehko i stov si rado ogleda starins glasbeno skrinjo iz leta 1907, ji pravijo po domače lajna. Ši lova starša sta jo kupila v \M s svojimi šestnajstuni večno i lenuni melodijami pa je raZ' seljevala do konca sedemde tih let. Čeprav potirebuje lajna ^ skrbnega restavratorja, je i2 ^ hke omare še čutiti prijetni duha starega časa. Časa, ko jo lahko poslušah, ko je v šp njici začutila kovanec za 10 b lerjev ter pozneje za 2 dinal so žal mimo. Njeno mogo^ glasbo so uspele k sreči zao čas zabeležiti kamere sloV< ske televizije. BRANE JERANI