80 Zvonec Bucephala clangula Goldeneye − one individual seen at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) on 23 Jul 2006; this is an unusual summer record and a rare record for Medvedce in general Zvonec je na zadr`evalniku Medvedce (UTM WM53, SV Slovenia) redek gost �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. Razlog je v tem, da v ~asu, ko se ta vrsta najpogosteje pojavlja v Sloveniji, ponavadi ni vode v zadr`evalniku, ali pa je le ta zamrznjena. Tako sem bil zelo presene~en, ko sem sredi poletja, dne 23.7.2006, med vsemi obi~ajnimi vodnimi pticami zagledal dva zvonca. Eden je bil samec v eklipsnem perju, drugi pa samica. Oba sta se aktivno prehranjevala in plavala precej dale~ drug od drugega. Zvonci se ob~asno pojavljajo ali celo letujejo na velikih akumulacijah SV Slovenije (L. Bo`i~ osebno). Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI−1380 Cerknica, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Beloglavi jastreb Gyps fulvus Griffon Vulture – on 23 Jul 2007, 18 Griffons Vultures seen gliding over Mt Krn (2244 m a.s.l., UTM UM92, NW Slovenia) Dne 23.7.2007 smo se prijatelji odpravili z Dre`ni{kih raven pod grebenom Krn~ice po plezalni poti Silva Korena na Krn (2244 m n.m.v.). Ko smo se okoli 13.30 h bli`ali vrhu, sem zagledal veliko ujedo, ki je jadrala nad nami, in ves vesel pomislil na planinskega orla Aquila chrysaetos, ki ga kljub veliko pre`ivetega ~asa v hribih v `ivo {e nisem imel sre~e opazovati. ^ez ~as se je ptici pridru`ila {e ena, in ko sem `e ves vesel razmi{ljal, kak{no sre~o imam, da lahko opazujem celo par planinskih orlov, se je od nikoder pojavil {e tretji pti~. Zadeva mi je postala malo sumljiva, a ob na{em plezanju na vrh so se ptice izgubile in na poti do vrha sem kar malo pozabil nanje. Med malicanjem na vrhu pa so se nam za~ele z bohinjske strani pribli`evati pike na nebu. V Gomi{~kovem zaveti{~u sem si sposodil daljnogled in ves navdu{en na{tel 18 beloglavih jastrebov. Ves ~as malice so kro`ili nad nami, se v minuti, dveh izgubili proti Komni in Bohinjskemu jezeru in se v neverjetno kratkem ~asu spet prikazali nad nami. Spustili so se celo tako nizko, da so bili prav razlo~no vidni s prostim o~esom. Pot smo nadaljevali po grebenu, po neverjetno speljani mulatjeri nad 2000 m m.n.v., ~ez Krn~ico, Srednji vrh in Lopatnik. Ves ~as so nas spremljali tudi beloglavi jastrebi, ki so se prav brez strahu pribli`ali celo jadralnim padalcem in jadralnim letalom. Kak{en veli~asten ob~utek je moral biti to {ele zanje, ko pa sem bil ̀ e jaz tako navdu{en, medtem ko sem lahko opazoval enega od jastrebov, ki se je spustil pod greben, po katerem smo hodili, in sem ga lahko ob~udoval od zgoraj med njegovim drsenjem skozi zrak. Okoli 17 h smo prisopihali na Lopatnik, kjer so se med tropom ovac razposajeno ogla{ali krokarji Corvus corax. Ob na{em prihodu so vzleteli in se v jadranju nad nami mo~no razburjali. Na mestu, kjer so bili {e pred nekaj minutami krokarji, smo na{li dve poginuli ovci. Od ene ni ostalo ni~ drugega kot gole kosti, ko`a in zna~ka v u{esu, na drugi pa je bilo {e tudi nekaj malega mesa. Ve~ kot o~itno sta bili kosilo beloglavih jastrebov kak dan prej. ^akal nas je {e dolgo~asen spust mimo planine Zaple~ do Dre`ni{kih raven, kjer nas je ~akal avto. Na planini me je za trenutek pre{inilo, da pastirjem povem za obrani poginuli ovci, pa sem si premislil, saj iz izku{enj vem, da za poginulo `ival kaj hitro najdejo nepravega krivca. Izlet za znoret, ki se najbr` v taki obliki ne bo kmalu ponovil. Jani Vidmar, Bile~anska 4, SI−1000, Ljubljana, Slovenija, e−mail: tourdozbur@gmail.com Veliki klinka~ Aquila clanga & Zlata prosenka Pluvialis apricaria Greater Spotted Eagle & Golden Plover − on 18 Mar 2006, we observed the largest number so far of Lapwings Vanellus vanellus for Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) and one of the largest for the country; we counted 993 individuals in total and 549 individuals in the biggest flock; Lapwings were flying in southwest-east direction, with many feeding in partly flooded fields and meadows; among Lapwings and fewer Ruffs Philomachus pugnax (36) we noticed a flock of 26 Golden Plovers, which is also the highest number for Medvedce reservoir; Golden Plover is a rare spring migrant in northeastern Slovenia; we also observed one Spotted Eagle; probably the same individual was observed on 11 Mar 2006 and it is the first record of spring stopover for this species for Medvedce reservoir; also seen on that day were a pair of Ferruginous Ducks Aythya nyroca and a pair of Red−crested Pochards Netta rufina; both species are less common on this water reservoir during the spring months Med za~etkom in sredino marca je na zadr`evalniku Medvedce (UTM WM53, JV od Pragerskega, SV Slovenija) vrhunec preleta prib Vanellus vanellus, v nasprotju z Ljubljanskim barjem, kjer je vrhunec konec marca [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. − DOPPS, Ljubljana]. Zaradi mrzle in dolge zime v letu 2006 je bil ta vrhunec odlo`en za dva tedna. Tako sva lahko bila pri~i tega vrhunca 18.3.2006, ko sva v dopoldanskih urah pre{tela 993 osebkov, kar je najve~je Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook 81 Acrocephalus 28 (133): 79−86, 2007 zabele`eno {tevilo prib na zadr`evalniku doslej �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. Nekoliko ve~je {tevilo osebkov je bilo opazovanih na Ljubljanskem barju med spomladansko selitvijo [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. − DOPPS, Ljubljana], in sicer 1500 osebkov dne 24.3.92. Ve~ jih je bilo opazovanih tudi na akciji celodnevnega spremljanja selitvene dinamike vodnih pti~ev na ni`inskem obmo~ju reke Drave [Bo`i~, L. (1996): Navadna prosenka Pluvialis apricaria. − Acrocephalus 17 (78/79): 163]. Najve~ja jata na Medvedcah je {tela 549 osebkov. Pribe so priletele z jugozahoda in pove~ini pristajale na delno poplavljene travnike in njive vzhodno od zadr`evalnika. Pribe so se nekaj ~asa zadr`evale na teh poplavljenih povr{inah, nato pa so v manj{ih jatah odletele proti severovzhodu in vzhodu. Med pribami in 36 togotniki Philomachus pugnax, ki se tudi selijo v tem obdobju ~ez Medvedce, vendar v precej manj{em {tevilu, sva opazovala jato 26 zlatih prosenk. Spet gre za najve~je zabele`eno {tevilo osebkov te vrste na zadr`evalniku. Prav tako gre za {ele drugi podatek te vrste v spomladanskem ~asu za zadr`evalnik �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. V spomladanskem ~asu so na splo{no zlate prosenke redkej{e v SV Sloveniji in navadno ne oblikujejo ve~jih jat (L. Bo`i~ osebno), kar je na primer zna~ilno na Ljubljanskem barju, kjer najve~je jate dose`ejo celo do 300 osebkov [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. − DOPPS, Ljubljana]. Tega dne naju je razveselil tudi veliki klinka~, ki je bil v spomladanskem ~asu opazovan le {tirikrat pred tem letom �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. V tem letu pa je bil opazovan trikrat med 11.3. in 18.3.2006. Zanimivej{i vrsti sta bili tudi kostanjevka Aythya nyroca in tatarska `vi`gavka Netta rufina. Pri obeh vrstah je bil opazovan par. Obe vrsti sta v tem obdobju redkej{i obiskovalki zadr`evalnika. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI−1380 Cerknica, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Ana Vidmar, Polan{kova 8, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: ana_vidmar@ email.si Kosec Crex crex Corncrake − on 25 Sep 2006, the author observed a late Corncrake at Retje bird ringing station on Lake Cerknica (UTM VL57, C Slovenia); this is a rare autumn observation for this particular area Dne 25.9.2006 sem sodeloval pri obro~kanju ptic v Retju na Cerkni{kem jezeru pod mentorstvom dr. Tomija Trilarja. V popoldanskem ~asu, ko se manj lovi, smo sedeli na stolih s pogledom na mre`e. ^ez ~as mi je postala sumljiva korenina pri zadnji mre`i. Skozi daljnogled sem ugotovil, da gre pravzaprav za kosca, ki se je sprehajal ob mre`i in mirno izginil v visoki travi in grmovju ob mre`i. Jesenska opazovanja so redka zaradi skrivnostnega `ivljenja kosca v tem delu leta. Cerkni{ko jezero naj bi kosci zapustili v za~etku septembra (L. Kebe osebno). Glavnina koscev se sicer seli iz Evrope v septembru, vendar se lahko posamezni osebki zadr`ijo do novembra. Posamezni kosci lahko celo prezimijo, vendar je to zna~ilno predvsem za Veliko Britanijo in Sredozemlje [Cramp, S. (ur.) (1998): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East, and North Africa, Vol. I: Ostrich to Ducks. − Oxford University Press, Oxford]. Kak{no uro za koscem se je na mre`o usedel {e rahlo zgoden veliki srakoper Lanius excubitor, ~ez mre`o so leteli {e veliki {kurh Numenius arquata, ki je vneto iskal svoje dru`abnike, {krjan~ar Falco subbuteo in {tirje mladostni rjavi lunji Circus aeruginosus na lovu. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI−1380 Cerknica, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Veliki {kurh Numenius arquata Curlew – a nest found on Lake Cerknica (UTM VL57, C Slovenia) on 1 Jun 1996; first documented nesting for Lake Cerknica Daljnega leta 1996, natan~neje 1.6.96, sem se potikal po Cerkni{kem jezeru. Pot me je vodila od @erovnice proti Osredku, kjer gnezdi veliko rumenih pastiric Motacilla flava in trstnih strnadov Emberiza schoeniclus. Kmalu zatem, ko se vi{e le`e~i travniki prevesijo v ni`je mokrotne, je nekje iz tal zletel veliki {kurh. Za~el me je obletavati in se svarilno ogla{ati. Kro`il je okoli mene in njegovi krogi so postajali vedno ve~ji. Odletel je prek Osredka vse do Otoka in se vrnil, in to za toliko ~asa, dokler se nisem dovolj oddaljil od mesta, kjer sem ga spla{il. Ker nisem videl natan~nega mesta, s katerega je zletel, sem {el naprej po svojih opravkih. Ko sem se vra~al, sem bil bolj pozoren na to, od kod bo zletel. In res je zletel, le da jaz nisem gledal {kurha, ampak rastline, s katerih je zletel. Tam sem na{el gnezdo v katerem sta bili dve jajci. Nato sem iz avta opazoval, kako se je {kurh vrnil in usedel na jajca. Pozni datum si razlagam tako, da je bilo to nadomestno leglo. Lahko pa {kurh na Cerkni{kem jezeru gnezdi pozneje zaradi visoke vode. Kasnej{i obisk je pokazal, da je bilo gnezdo uplenjeno. [koda! To je prva potrjena gnezditev velikega {kurha na Cerkni{kem jezeru. Dare Fekonja, Triglavska 21, SI−1113 Ljubljana, Slovenija, e−mail: darko.fekonja@telemach.net