------ 138 ------ Dopisi. V Mariboru dne 23. aprila. — Danes je glavni zbor tukajšnje čitavnice sklenil, da se ima letos obhajati velika svečanost neumrljivemu nam Slomšek u na čast. Zasluge Slomšekove za vzbujenje Slovencev v narodnem in slovstvenem pomenu so več ko znane, da bi jih trebalo naštevati; tukaj opominjamo celo na kratko, naj se vsak rodoljub trudi, da bode namenjena svečanost jako sijajna. Ker se namerjava sčasoma temu na Stirskem dozdaj najslavnejšemu možu dostojen spominek postaviti, se čisti donesek te slav-nosti pokloni v temeljenje glavnice za Slomšekov spominek. Toliko vsem rodoljubom v naglici naznanjamo z veliko radostjo in z veselim prepričanjem, da bode vsak prijatel Slomšekov in vsak Slovenec vse svoje moči napenjal v poveličanje imenovane svečanosti. Natančni načrt slovesnosti, čas, in vse drugo bode odbor ob pravem času naznanil. Sedaj še le ponavljamo veselje o storjenem sklepu in vabimo umetnike, da ovej slavnosti primerne umotvore v pesmih in skladbah pripravljate poslavljenemu na čast in v diko naroda našega; saj vsaki dan radi pravimo, da ga ljubimo in povzdigamo v besedi in djanji. ------ 139 ------ Iz Zagreba. Njih Veličanstvo je 9. dne t. m. v priznanje zaslug, ki so sijih o lanski izložbi trojedne kraljevine pridobili predsednik, podpredsedni kn izve-stitelj izložbenega glavnega odbora, jim izrazilo najviše zadovoljstvo, isto tako tudi mnogim razstavnikom hvale vrednih pridelkov in izdelkov, -- prvak firme Smith in Mevnier, lastniki papirnice na Reci^, in upravitelj rudnika v Ravni gori gosp. Slavoljub Cegk so prejeli viteški križ reda Franc-Jožefovega, — zlati križ za zasluge s krono g. Srečko Lay, g. K. Žiga Hondl, utemeljitelj steklarnice v Zeveču, g. Valentin Pleiweis, posestnik belgiškega mlina v Karlovcu, g. Adalbert Hocker, ravnatelj virovitiških grajščin kneza Lippea in g. Avgust pl. Hofmansthal, posestnik svilar-nice v novi Gradiški, — zlati križ za zasluge pa gosp. Fr. Palez, posestnik kožarnice na Reci. — Gosp. prof. Ivanu Macunu je podelil mestni občinski odbor častno mestjanstvo. iz Gorice 22. aprila. * Kmetijska družba bo letos v jeseni obhajala stoletnico svojo. V ta namen se ima napraviti tudi izložba kmetijskih pridelkov, za ktero se stroški računijo na 5000 gold. Al „Umni Gospodar" naznanja v 4. listu bridko novico, da je razstava ta v nevarnosti! ,,Najbolj se je — pravi — glavni odbor kmetijske družbe na deželni odbor zanašal; zaprosil ga je bil torej za 3000 gold., ravno tako tudi vlado za 1000 gold.; kupčijska zbornica je obečala 200 in municipi 100 gold. Al najlepše upanje splavalo je po vodi. Odbor deželni je uni mesec odpisal, da nima oblasti, kaj dati, da pa prošnjo o prihodnji sejni dobi zboru predloži. Ker se pa zbor morda se le novembra ali decembra meseca snide, bo to vse prepozno. Torej od te strani — nič! Vlada ni še odgovorila; ali, ker ima zdaj državni zbor tako ostre škarje, bo tudi od ondot težko kaj. V tej zadregi se razstavni odbor zdaj vnovič posvetuje, kaj in kako da bo z razstavo." Z Vrem na kranjsko-primorski meji 22. aprila. F. — Nam faranom vremskim le preveč znani dopisnik A. L. „od krajnsko-primorske meje" je v 22. listu „Slovenca" spravil tako sodrgo na dan , da bi ga radi najpred v šolo poslali, da bi se učil umoslovja. Izprva se togoti nad protivniki našimi, brž potem pa nas meče vse v en koš nepravih „patrijotov!" Čemu sveta jeza njegova nad protivniki, ako smo res taki, da nam priporoča: naj smo ne na videz in po kotih, ampak v resnici vdani sveti krščanski veri, cesarju in domovini! Ako smo res taki, da se ne upamo z narodnostjo na dan, gotovo nas ne bojo napadali protivniki — tedaj je laž, kar piše dopisnik A. L. Ako nas pa napadajo, je že to dokaz, da nam je resnično mar za narodnost našo — in zopet je laž, kar čenčd A. L. od „po kotih." Pa kaj! saj dopisnik, kakor zveza besedi kaže, le od protivnikov govori, da „radi čitajo slovenske knjige" itd.! In tako ne vemo, ali se meša ali kaj ? Ako pa res nas pika, mu moramo ostro zavrniti sra-motivne besede njegove, kakor da bi bili le ,,na videz in po kotih vdani sveti veri in cesarju." Naj drugikrat resno premisli, kaj piše; če pa svojih misli ne zna spraviti na papir, naj opusti pisarijo; saj ima dosti druzih opravil spolnovati. A. L. nas ne bo učil ne narodne zavesti, še manj pa udanosti do vere in vladarja, ktere nikdar nikoli nismo skrivali in je nikdar ne bomo! V tacih rečeh je vsake šale konec. Iz Krepljen na Krasu. A. T. — Ker „Novice" rade razglašajo zasluge narodnih mož, naj povejo svojim bravcem naše veselje nad častitljivim duhovnim gospodom in učiteljem Jernejem Brenc-e m vDotovljah, ki se tako iskreno trudi za dušno in telesno omiko mladine šolske in odraščene, za umno obdelovanje zem- ljišč in vse, kar more pripomoči k blagostanju prosto-bornega kmeta. Veselje ga je poslušati, kako v šoli skrbi za lepi naš materni jezik, po kterem, da bi se sploh vpeljal v uradnije, hrepeni ves naš narod kakor žejni po hladni vodici. Da je slovenski jezik res lep, prepričali so nas tudi vojaki c. k. avstrijskega polka, trdi Talijani, ki so stanovali pri nas 1859. leta, ki so se ga radi učili, rekši, da se lepše da* slišati kakor nemški. Zato radi napredujemo v učenji milega nam maternega jezika in živo želimo, da bi se nam po njem pot odprla k mnogim drugim vednostim, ki jih tako krvavo potrebujemo za življenje. Iz Idrije 22. aprila +. Accidit in Idrija, quod non speratur in Ljubljana — to se pravi po domače, da je po predlogu sedanjega župana gosp. Hochtelna mestni odbor 21. dne t. m. dr. Issleiba za idrijskega srenjčana izvolil, ki je tedaj anno salutis 1865 v Idrii to dosegel, kar ni dosegel ne v Ljubljani in tudi v Tržiču ne. ' Iz Kamnika. — Koncert, ki smo ga v nedeljo imeli tukaj v pripomoč ubogim Notranjcem, do-nesel jim je okoli 90 gold. Iz Ljubljane. Asekuracija za živino, ki se je za vse dežele našega cesarstva na Dunaji pod imenom „Apis" ustanovila, se je zdaj začela, ker ima, kakor §. 45 njenih pravil zahteva, že veliko nad 400.000 gld. zavarovalnega denarja obljubljenega po gospodarjih, ki so društvu naznanili, da stopijo v asekuracijo. Vsaka dežela dobi svojega glavnega upravnika; za kranjsko deželo je postavljen g. Ed. Pour, žitni trgovec v Ljubljani. V današnjem listu smo začeli razglašati pravila (statute) te asekuracije; tarifa, koliko se plača, se bode kmali naznanila. Ker so nas že nekteri vprašali: kaj pomeni beseda „Apis"? povemo, da Apis se je imenoval junec, ki so ga nekdaj pagani (ajdi) v Egiptu, zlasti v mestu Memfisu, kot bogd častili. Ker si društva sploh rada izbero ime, po kterem se na kratko ločijo od druzih, si je ta asekuracija, ker živino zavarjuje, izvolila naslov od giasovitega onega junca. — Mestni župan gosp. dr. Costa je po sklepu od-borovem od 1. dne t. m. spomenčico poslal mehi-kanskim vojakom, ki so od julija 1864 do marca 1865 bivali v Ljubljani. Kakor je krasna v unanji opravi in v pisavi Gajdičevi, tako srčne so tudi besede njene. — Marljivi ljubljanski zdravnik gosp. dr. Kovač je v posebnem pismu razglasil prošnjo do dobrotljivih Ljubljančanov in Ljubljančank, naj bi z milodarom, ki ga odrajtajo na enkrat ali ga hočejo odrajtovati leto za letom, pripomogli k napravi bolnišnice za otroke revnih staršev, ktera bi izprva se napravila za 5 bolnih dečkov in za 5 bolnih deklic, dokler se ne nabere pomočkov za večo bolnišnico. Darovi ali v denarji, bolnišničnem orodji, perilu itd. naj se izroče gospe m, ki bodo po hišah hodile prosit v ta hvalevredni namen. Drugi pot naznanimo vso dr. Kovačevo pismo. — Svetli knezoškof so gospode profesojje bogoslovja: dr. Leona Vončina, dr. And. Cebaška in dr. Bern. Klofut ar j a izvolili za prave konzi-storijske svetovavce. — Gosp. Matija To r k ar, bivši kaplan v Raki, prestopil je v celovško škofijo. Žal nam je srčno, da zgubimo vrlega gospoda. — Velika „beseda", ki jo je veliki pondeljek či-tavnica združena z južnim sokolom napravila v deželnem gledišču, donesla je, ker je neki gospod še drugi dan daroval cesarsk cekin, po odbitih vseh stroških (105 gold. 68 kr.) Notranjcem čistega dohodka 528 gold. 62 kr., kteri so se izročili Njih eksc. deželnemu poglavarju. Od vseh poštenih strani se razodeva navdušena zadovoljnost s sijajno to besedo, kakoršne Ljubljana še ni videla. Ni čuda tedaj, da se je živo ------ 140------ glasila želja po ponavljanji; al take velike produkcije, ktere so se blagovoljno udeležile tudi u nanje moči, ni lahko ponavljati. Sokoli so gospodičinam Stergarjevim poklonili pri odhodu krasni venec s narodnimi trakovi v spominek, čitavnica pa gospodičini Milanovi tudi v krasni opravi ono nježno stvarco, s ktero je kot ,>po-tinja iz Kranja" si prikupila vsa srca. Vse te tri unanje gospodičine so se nam prijazno dale od gosp. Pogorelca fotografirati v spomin 17. aprila, gospodičina Milanova v narodni naši obleki, v kteri je predstavljala „potinjo iz Kranja." — Prodajo z občno pohvalo v javnem gledišču, kjer ne sodijo samo dobrovoljni sodniki, sprejete krat-kočasne igre „Bob iz Kranja" je prevzel bukvar gosp. Ed. Hohn. Prodaja se na korist Notranjcem. Kdor pa želi tudi napevov, ki jih je kaj izvrstno zložil pevovodja čitavničini gosp. Fabjan k tej igri, naj se obrne do njega. — Močvirje p oži gaj o maharji zdaj prav po volji, ker je površna zemlja za dobro ped suha; Ljubljani pa tudi dim dozdaj ni še celo nič nadležen bil. — V saboto bojo na sejmišču po dražbi prodali nekoliko še prav dobrih ces. vojaških konj.