Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. 5*lača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-5!) Kačun pri poštni hranilnici št. 14.1U4. V predzadnji številki »Kmetskega lista« smo povedali, kje je treba zagrabiti, da se bo moglo na najhitrejši in najuspešnejši način pomagati širokim delovnim slojem. Pokazali smo s prstom na zaščitne carine naše kovinske, tekstilne, papirne in druge industrije. Povedali smo, da te zaščitne carine do zvrhane mere služijo edinole in samo delničarjem in ravnateljem takih industrij! Ne kmet kot potrošnik in ne delavec kot proizvajalec od zaščitnih carin nimata ničesar. Pa že so se oglasili zaščitniki kapitala in glasniki njih interesov ter takoj skočili na noge in pričeli na vsa usta dokazovati, da bi bila brez zaščitnih carin naša mlada industrija ogrožena. Z vso zgovornostjo pripovedujejo in v naj-tennejših barvah slikajo strahotne posledice, ki bi nastale z znižanjem ali odpravo neupravičene industrijske zaščite, to se pravi z znižanjem njenega dobička: tovarniška kolesa se bodo ustavila, brezposelnost se bo povečala, beda in siromaštvo bodeta zavladala čez in čez. Skratka, beda postane šele tedaj beda, siromaštvo bo šele tedaj siromaštvo, kadar ne bi mogel kapitalist do skrajnosti izrabljati države in naroda v svoje nenasitne profitarske namene. Beda kmetskega ljudstva namreč ni za kapitalista nobena beda, temveč izredna konjunktura za cenejšo delovno moč. Tako, glasniki kapitala! Ali pa to tudi stvarno drži? Ne! Ako pogledamo nekaj let nazaj, ko se je v naši državi dobilo pri malih ljudeh še marsikak dinar, ko je kmetsko ljudstvo dosti dobro prodajalo svoje pridelke, ko je imel obrtnik mnor go naročil in trgovec polno trgovino kupcev — industrija pa skoro nobene zaščitne carine, ali so se tedaj tovarniška kolesa ustavljala? Ne! Nasprotno. Vsak dan so se ustanavljala nova podjetja, industrija je rastla iz tal na všfch.kon: cili in krajih. Torej blagostanje naroda, to se pravi blagostanje najširših ljudskih plasti služi za podlago gospodarski delavnosti tudi v industriji. Z obubožanjem naroda je nastopila tudi liucla ura za industrijo. In tu se pričenja osnovna napaka naše gospodarske politike. Mesto, da bi se celokupna gospodarska in socijalna akcija naših vlad š podporo javnosti zavzela za to, kako pomagati kmetskemu ljudstvu, kako mu olajšati vedno težji položaj, so se poduzemali skoro izključno napori, kako rešiti kapitalu pojemajoči dobiček. Na neizmerno škodo obubožanega naroda so se pričele uvajati zaščitne carine, industrijski obrati so se izpopolnjevali, sledile so redukcije (odpuščanje) delavstva, zniževale so se mezde, a cene izdelkom so se povečale natančno toliko, kolikor so dopuščale carine na nje. Kapital je neusmiljeno metal delavstvo na cesto. Socijalna skrb in dajatve so se povečale, vedno večja bremena so pritiskala ua občine, banovino in državo. Med tem pa je kapital brezobzirno zahteval vso državno pomoč za sebe. Posluževal se je vseh sredstev. Vsakdanje ko-rupcijske afere dajo sodniji največ opravka. Skrivanje dobička pred obdavčitvijo, podkupovanje na levo in desno, to je postalo najpriljub-ljenejše sredstvo kapitala v borbi za dobiček. Obubožanje naroda na eni strani, na drugi pa njegova demoralizacija je posledica nemoralnega udejstvovanja kapitala v Jugoslaviji. Ali more kdo tako početje odobravati? Ali more dober Jugoslovan in poštenjak to reč zagovarjati? ®cz M cdvrniSi pozornosf na drugo stran, naštevajo glasniki kapitala celo vrsto nalog, ki čakajo nov parlament. Tako pravijo, da treba ustanoviti Kmetijsko zbornico, Gospodarski svet itd. Že prav, ali prvo je treba živeti in kmetijski stan obvarovati propasti, da bodo kmetijske zbornice imele sololi koga zastopati. Nič slepomišenja! Najprej cene industrijskim izdelkom znižati s tem, da se znižajo ali olpravijo zaščitne carine. To je pni pogoj za olajšanje gospodarskih težkoč kmetsk^a ljudstva, potem pride vse ostalo samo od sebe. ^edpisein® & cbemcz Svetovni hvngres hranilnic V času od 20. do 25. maja 1935 se je vršil v Parizu III. mednarodni kongres za sledenje, ki je združil zastopnike 27 največjih svetovnih držav in njihovih hranilnic. Kongres je pokazal vsemu svetu moč hranilnic, ki so združene v Mednarodnem hranilniškem institutu v Milanu in upravljajo skupaj nad 400 milijard francoskih frankov vlog. Udeležencev je bilo 1500. Hranilnice predstavljajo torej enega izmed najvažnejših faktorjev za ljudski napredek sveta, kajti kapitali, ki so jih stvorili njihovi milijoni in sto milijoni vlagateljev, oplajajo gospodarsko življenje v vseh teh državah, in sicer ne le zasebno, temveč tudi državno in samoupravno gospodarstvo. Zato uživajo hranilnice tudi vsestransko pomoč držav, ki se zavedajo njihovega pomena kot vira za nova posojila in obenem kot preizkušenih vzgojiteljic naroda, ki ga navajajo k treznemu in varčnemu življenju Razumevanje francoske vlade za važnost hranilnic in njihovega kongresa so pokazali predvsem predsednik francoske republike Le-brun ter številni ministri, ki so posvetili kongresu največjo pozornost. Predsednik sam je prisostvoval otvoritvi, razni ministri pa so predsedovali sejam kongresa in tudi ob raznih prilikah. govorili. Zlasti finančni minister je po-vdarjal, da je trdna valuta predpogoj za štede-nje in temelj zaupanja. Najvažnejše resolucije kongresa so se nanašale na temo: Hranilnice in križa. Kongres je ugotovil, da so hranilnice v krizi imele prav neznatne izgube ter so tudi večinoma zadostile vsem zahtevam vlagateljev, katerim so izplačale neverjetne vsote. Da se hranilnicam tudi v bodočnosti vedno zavaruje potrebna likvidnost, smatra kongres: »Da je dolžnost vlad iu emisijskih bank v skladu /. njim potrebno previdnostjo in v interesu vlagateljev ter stabilnosti denarja vedno, zlasti v času krize, držati na razpolago plačilna sredstva, potrebna zato, da si ohranijo zaupanje vlairflteljev.« • Z izvedbo tega sklepa bi se morala povsod doseči obnova zaupanja vlagateljev, ki je v interesu vseh držav. Gospodarstvo se ne more urediti, dokler niso možna nova posojila denarnih zavodov, dana iz novih vlog. , Ostale resolucije so se nanašale na pomen šolskega štedenja, na vprašanje odnošajev med štedenjem in zavarovanjem, ureditev obrestne mere ter garancije hipotečnih posojil. Tu je važna resolucija, ki zahteva od držav, da omejijo kolikor mogoče moratorije in drnsre določbe, ki niso v skladu z interesi hranilnic. Ista resolucija zahteva tudi, da naj uživajo hranilnike hipoteke v davčnem oziru največje ugodnosti. Kako važnost so pripisovale hranilnice drugih držav kongresu, je razvidno iz dejstva, da je štela češkoslovaška delegacija 120 članov ter je bila češčina proglašena za oficialni jezik kongresa, enako kakor tudi poljščina, italijanščina, nemščina in španščina, med tem ko so se vsi govori morali govoriti v francoščini in angleščini. Poleg teh številnih delegacij je bila jugoslovanska delegacija zelo maloštevilna, saj je štela le pet članov. Za časa kongresa se je vršila razstava propagandnega in statističnega materijala, kjer je bila zastopana tudi Jugoslavija, ki je zato prejela posebno diplomo. Veliko pozornost so vzbujale zlasti impozantne številke javnih del. ki so bila izvršena v Dravski banovini s pomočjo hranilniških posojil. Sicer so jugoslovanski delegati sodelovali v sekcijah pri sestavljanju resolucij, ki imajo velik pomen tudi za Jugoslavijo, čeprav ne gre zanikati, da imajo naše hranilnice vendarle že razne pravice, ki so jih zastopniki drugih držav šele zahtevali zase. Nasprotno pa potrebujejo jugoslovanske hranilnice čimprejšnje izdaje hra-nilniškega zakona, ki bi jim vrnil pravice, katere so uživale že nad 100 let, med drugim sprejemanje pupilnega denarja. Ta zakon naj bi odgovarjal zahtevam, ki so jih uzakonili zastopniki svetovnih hranilnic na dosedanjih treh hranilniških kongresih v Milanu, Londonu in sedaj še v Parizu. Štev. 24* Ljubljana, dne 12. junija 1935. Poštnina plačana v gotovini. Mladina vas obtožuje in najmanj upoštevana. Mesto, da bi se jo takrat pritegnilo k delu, se jo iz ljubosumnja ne pusti blizu. Mladina bridko občuti to zapostavljanje in ako ima kake posebne misli, se jo na najneusmi-Ijenejši način preganja. Mladina izgublja vero v stare voditelje, izgublja pa tudi počasi vero v sebe in zapada baš radi tega svojim najnižjim nagonom. Mladina obtožuje današnjo družbo in njeno vodstvo. Skrajni čas je, da naredimo konec temu brezupnemu razvoju. Prvo in najbolj potrebno je duševni preporod. Kje so naša kulturna društva, cerkvev, šola in časopisja. Treba bo vse mobilizirati, treba bo na vsak način zastaviti ta plaz ki grozi podreti vso kulturo. Pričeti bo treba zopet pri mladini. Pustiti jo moramo, da se izživlja, podpirati njena stremljenja, nobena žrtev ne sme biti za mladino prevelika. Odvzeti se mora mladini nagobčnik, naj se izživlja v svoji mladosti, naj se ogreva za svoje ideale. Skoro vsi veliki m^žje in poznejši voditelji naroda so bili v mladosti revolucionarji, revolucionarnost je privilegij mladine in ta privilegij se ji ne sme od vzeti. Mladini se pa mora dati priložnost, da se razvija v pozitivno smer, diugače pa zapade v razdiralnost. Se je čas, pri mladini je treba začeti. Dali ji možnost, da se izživlja v svojih idejah, treba ji je dati možnost uveljavljanja v našem javnem življenju in razmere se bodo na mah spremenile. 7ato naj bo prva skrb cerkve, šole in prosvetuin društev, da posvete v skupnem sodelovanju vse svoje delovanje mladini, ki je jedro vseh današnjih perečih vprašanj. Človek človeku volk! Ta izrek je v današnji dobi prišel do polne veljave. Brat ni varen pred bratom, oče pred sinom, mož pred ženo, žena pred možem in sosed ne pred sosedom. Časopisi so polni samih zločinov in pretepov to je njihova glavna vsebin« Vseh ljudi se je polastil pohlep po denarju in hrepenenje po uživanju. Denaj denar, to je geslo današnjega časa. Kje so tisti časi, ko je pošten in požrtvovalen človek užival ugled in je bil vzor drugim, posebno pa mladini. Dandanes je vzor mladini oni, ki ima dohodkov z desetih strani, oni, ki je z raznimi špekulacijami in goljufijami pridobil milijone, tega smatrajo za sposobnega »ta pa zna«, kaj oni drugi, 011 je pošten in tudi nikoli ne bo nič imel. To pomeni razkroj družbe. Kdo je odgovoren za to uničevanje naše težko priborjene in pridobljene kulture? Težka je obtožba, toda za ozdravljenje teh razmer je potrebno poznati krivce in jih obtožiti. Časopisje, ki pod vplivom poznanih tujerodnih metod prinaša razne senzacionalne stvari, ki ljudem ugajajo, da ima več naročnikov, razpihuje ljudske strasti, mesto da bi jih obdržalo v določenih mejah. Časopis se ne sme voditi od ljudi, ampak obratno, naše časopisje mora hoditi po novih potih, 0110 mora imeti vzgojno nalogo ne pa razpaljevati strasti z raznimi senzacionalnimi vestmi. Znano je, da je mladina med 18—25 leti najbolj dovzetna za razne idealne stvari, v tej dobi se najlaže pridobi in prekvasi z raznimi idejami. Največja tragika današnje dobe je baš ta, da ie mladina v tej dobi pri nas najbolj odrivana Predsednik češkoslovaške republik e Masaryk po zaprisegi nove vlade Kakšno j e stanje agvavne rcfcriuc V zadnji številki »Kmetskega lista« smo na kratko omenili, da se je vršil v nedeljo, dne 2. junija občni zbor Zveze agrarnih interesentov in objavili smo tudi sklepe, oziroma resolucije, ki so bile na občnem zboru sprejete. Danes hočemo povedati vsebino iz poročil, ki so jih imeli funkcionarji te važne kmetske organizacije. Predsednik Ivan Stražišar je povdaril v svojem govoru, da se vsi agrarni interesenti brez izjeme, ali so člani Zveze ali ne, zavedajo, koliko koristi jim je organizacija prinesla. S predavanji, sestanki, občnimi zbori in s časopisjem je organizacija poučevala agrarne interesente o vprašanju agrarne reforme sploh, posebno pa o pravicah, ki jih jim nudijo zakoni in uredbe. Organizacija je močno vplivala na sestavo zakonov in budno kontrolirala postopanje agrarnih oblastev ter vedno in povsod ščitila zakonite pravice agrarne reforme. Brez te organizacije najšibkejše plasti kmetskega ljudstva, brez njene borbenosti in odločnosti bi v Sloveniji nikdar ne imeli take agrarne reforme, kot jo imamo danes. Posebno velja to še za gozdno agrarno reformo. Predsednik povdarja te stvari kot agrarni interesent iz lastnega doživetja in spoznanja. Iz tajniškega poročila, ki ga je imel tov. Milan Mravlje, posnemamo, da so odloki o defi-nitivni ugotovitvi objektov (zemljišč) in subjektov (agrarnih interesentov) pri vseh veleposestvih urejeni, razen pri kočevskem Auerspergu in pri gornjegrajskem veleposestvu. Po pravomočnosti teh dveh odlokov morajo biti oddvojene parcele premerjene in zameji-čene. Stroške za geometra nosijo agrarni interesenti bodisi da najamejo sami pooblaščenega civilnega geometra, bodisi da jim odmero izvrši državni geometer. Kadar je geometer končal svoje delo in predložil načrte agrarnim oblastem, to je komisiji za likvidacijo agrarne reforme, tedaj se prično izdajati razlastitveni odloki in dovoljenja za zemljeknjižni prepis na agrarne interesente. Dosedanjim agrarnim interesentom po zakonu ne more nihče dodeljene zemlje odvzeti, tudi če zemljeknjižni prepis še ni izvršen, ako v redu plačujejo davke in zakupnino, oziroma odplačilne obroke. Vprašanje odškodnine Govornik se je dalj časa zadržal pri vprašanju oz». Beneš v Moskvi Te dni je prispel v Moskvo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na postaji so ga sprejeli ruski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov in številni ruski diplomati, češkoslovaški posanik v Moskvi z vsem osebjem ter predstavniki sovjetskega gospodarstva. Dr. Beneš in Litvinov sta imela že razgovore, ki bodo brez-dvomno nadvse .važni za obe bratski državi. fergoneizia smrt Meh Depzč pojasnjena Sodišče je obsodilo morilca na dosmvino ječo Meseca marca t. 1. so našli na Šetejevem travniku v neposredni bližini gozda Homa v občini Bočna obešeno 20 letno Heleno Repič, V začetku so ljudje domnevali, da gre za samomor. Preiskava orožnikov pa je dognala, da gre tukaj najbrž za nasilno smrt in padel je sum, da je pokojnico obesil njen zaročenec 25 letni Martin iBrezovnik, sin posestnika iz Šmartnega ob Dreti. {Ljubavno razmerje med njima pač ni ostalo brez posledic. Repioeva je bila menda tik pred ^porodom. Brezovnik pa iz strahu, da bo moral plačevati za nezakonskega otroka vzdrževalnino, se jo hotel Repičeve na vsak način iznebiti. Zbog suma je državno tožilstvo v Celju vložilo proti Brezovniku obtožbo, češ, da je dne 10. marca v premišljenem prevdarku iz koristoljubja usmrtil svojo zaročenko in to iz razloga, da bi se rešil (Plačevanja alimentacij za pričakovanega neza-Ikonskega otroka, s tem, da je nataknil Repičevi na vrat zanjko iz vrvi in jo obesil na smreko. Podatki sodne preiskave so ta sum potrdili. Obtoženec Brezovnik je pred sodiščem zanikal vsako krivdo in se hotel na vsak način iz obtožbe izmotati. Trdil je, da ni bilo med njim in Repiče-vo tistega dne nobenega sestanka itd. Zaslišane so bile številne priče, ki pa niso mogle povedati pred sodiščem nič pozitivnega, tako, da ni bilo mogoče dobiti jasne slike. Sorodniki Brezovni-kovi so izpovedali za njega samo dobro, dočim so se slišala od nekaterih drugih različna mnenja, ki so ga obremenjevala. Nato je govoril državni tožilec, ki je predlagal obsodbo, kakor jo navaja obtožnica, dočim se je zagovornik potegoval za oprostitev. Nato se je podal senat na posvetovanje, čemur je sledila razsodba, ki se glasi: Brezovnik Martin je kriv umora in je radi tega obsojen po § 167-2 z uporabo §§ 74, 71-2 kaz. zak. na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic in plačilo vseh stroškov. Brezov-nikov zagovornik je prijavil revizijo in priziv. Slavnostna otvoritev nove automobliske eeste na Pševo in Javornik jDrznegra umora Kožarja in njegove žene osumljen čuvaj Anton Pavčič Za pogrebom obeh umorjenih zakoncev je šem med mnogimi drugimi tudi 42-letni žel. čuvaj Anton Pavčič iz Križke vasi, ki se je v teku vsega pogreba vedel dokaj čudno. Bil je zelo nervozen, ter je vzbujal na prisotne neko posebno pozornost. In res se je kmalu po pogrebu pojavila na Pavčičevem domu v čuvajnici, ki leži med Gradacom in Dobravico orožniška patrola. Orožniki so ga na kratko aretirali. Pri pregledu stanovanja, njegove obleke in drugega, so ugotovili na srajci izprane krvave madeže, kar je bilo zlasti prav vidno na manšetah. Baje se potrjuje tudi dejstvo, da je Pavčič levičar, kajti pri rekonstrukciji umora so ugotovili, da je bil morilec nedvomno levičar. Še posebej pa ga obremenjuje tudi dejstvo, da si je dal usod1-nega jutra po zločinu ostriči na čisto lase. Ljudje govorijo, da je Pavčič baje zelo sovražil pokojnega Kožarja, ker ga je ta sumil, da ima ljubavno razmerje z njegovo ženo. Aretirani Pavčič je bil postavljen za čuvaja h Križki vasi pred kakimi tremi leti in je oče petih otrok. Aretiran je poleg Pavšiča še neki drugi železničar, baje v interesu preiskave. S tem pa še ni rečeno, da je morilec eden ali drugi, ker so to samo domneve. Vestna in natančna preiskava bo v kratkem gotovo dognala, kdo je dejansko morilec. Kmetska vojska v Brestovcu pri Banji Luki V vasi Brestovac pri Banji Luki je prišlo pretekli teden do velikega krvavega pretepa med tamošnjimi kmeti. V Brestovcu je vsako leto ob tem času velika, že tradicionalna, proslava, na katero pride iz bližnje in daljnje okolice slaviti to proslavo osromno število kmetov. Štefan in Bogdan Vehlič sta se ob tej priliki precej napila in nato se sprla z brati Ignaca Kuroviča, ki je veljal pred letom dni za glavnega junaka te proslave. Kuroviči so se postavili za svojega brata, ki sta ga Vehliča težko žalila. Iz tega je sledil velikanski prepir, v katerega je poseglo baje nad 200 kmetov. Kmetje, kakor je tam že v navadi, so se borili z revolverji, noži, pa tudi koli so jim dobro došli. Pre-tepavali so se vse vprek, tako, da ni nihče prav za prav vedel, zakaj kdo po kom tolče. Ker se kmetska vojska ni hotela poleči, je prišla nad nje četa orožnikov, katera je s težavo napravila zopet red in mir. Obširno bojišče, kjer so se tolkli, je bilo dobesedno vse krvavo. Po tleh je ležalo nad 50 v vojski premaganih kmetov. V neposredni bližini v nekem jarku pa je ležal mrtev Bogdan Vehlič, katerega je najbrž smrtno zadel Savo Kurovič. Ta kmetska vojska ne izostane skoraj nobeno leto v Brestoveu; je pač tak običaj, da se morajo ta dan med tamošnjimi kmeti vsi računi poravnati, ker se drugače smatra proslava za neveljavno in brezpomembno. Mandati novih senatorjev verificirani V petek, dne 7. t. m. je imel senat kratko sejo, na kateri je verificiral mandate 23 senatorjev, ki so bili izvoljeni pri dopolnilnih volitvah dne 3. februarja t. J. Verifikacijski odbor senata je ugotovil, da ni bilo vloženih od strani kandidatov v senat, ki so pri volitvah propadli, nikakih pritožb Senat je poročilo verifikaeijskega odbora soglasno sprejel. Med novimi senatorji, ki so prisegli, so tudi 3 ministri in sicer: mhiiVrski predsednik Jevtič, minister za soc. politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič in minister za notranje zadeve Velja Popovič. Ker so bili omenjeni trije ministri izvoljeni dne 5. maja t. I. tudi kot poslanci, bodo senatorske mandate naibrže odložili in obdržali poslanske raaudaie. t Helena Kolavičeva V soboto, dne 1. 6. 1.1. smo položili ob mno-gobrojni udeležbi k večnemu počitku g. Heleno Kolaričevo, rojeno Zadravec iz Jastrebcev pri Sv. Bolfenku pri Središču. Dočakala je visoko starost 78 let. Položili smo jo v grob njenega pokojnega moža, ki je bil po njegovi smrti njeno tiho pribežališče, kamor se je večkrat rada v tihi molitvi zatekala. Pokojuica je bila rojena in vzgojena v poštenem, skromnem kmetskem domu in taka je ostala do smrti. Delovna, skromna, poštena. Tak je bil tudi njen mož Tomaž Kolarič, večletni župan v Jastrebcih. Skrben, delaven in narodno zaveden človek, kar je bilo za tiste čase velikega nacionalnega pomena za ves razvoj j užno-šta je irskega slovenstva. Pri Kolaričevih vzoru gostoljubnosti, ki se je ohranila do današnjih dni pri vseh njihovih 9 otrocih, so se zbirali in se zbirajo še danes zavedni ljudje, domačini in poznanci iz vseh bližnjih krajev. Poleg težkega dela in krvavih žuljev na preprosti dlani se je v tej hiši našlo še vedno kaj v narodne svrhe in dobrodelne namene. Kolaričeva je bila, kar jo je najbolj dičilo, nadvse prijaznega nastopa, imela je vedno dobro besedo za vse in za vsakogar, ki je stopil v njeno hišo. Posebej pa je treba povdariti še njeno globoko-vernost slovenske kmetske žene in matere. Naj ji bo lahka ljubljena domača gruda in večna luč naj ji sveti! Njenim preostalim pa naše iskreno sožalje. Rusije in Japonske skupni interesi Uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestijac je prineslo pred kratkim senzacionalno izjavo, katera je bila kakor pišejo časopisi, že poprej natisnjena v vladnem japonskem dnevniku. Ruska izjava se glasi: »Interesi velikega japonskega naroda na Kitajskem so v popolnem skladu z ruskimi interesi«. S tem bi se reklo, da je sovjetska Rusija pristala na nadaljnje prodiranje Japoncev v ozemlje ogromne Mongolije tn Kitajske. Pred polmilijonsko stavko v Ameriki V Zedinjenih državah Severne Amerike so sklenili delavci, da stopijo z dnem 17. junija t. t. v stavko, v katero bo šlo baje nad pol milijona delavcev iz vseh področij in strok. Stavka se more baje smatrati kot neposreden pod odloka najvišjega sodišča glede gospodarskih reform zakonov. Pogajanja, ki se vrše med delodajalci in delavci, da se podaljša kolektivna pogodba, ki poteče dne 16. t. m., so bila doslej brezuspešna. Oče treh otrok zaklal Ijubico-vdovo, s katero je imel ljubavno razmerje V vasici Rodno brilo, v siromašnih Halozah se je odigrala pretečeni teden žalostna drama med 37-letnim Jan. Jungerjem in vdovo posestnim Lizo Hostnikovo. Med Jungerjem in Hostrri-kovo je trajalo več let ljubavno razm. kljub temu, da je imel doma ženo in celo troje otrok. Prepovedana ljubezen ni ostala brez posledic, Hostuikova je imela z njim dva nezakonska otroka, za katera je bilo treba plačevati redno mesečne alimenle. Ker je bil Junger drugače siromašen človek iu mu je šlo zelo težko za denar, se je razmerje mpd njima ohladilo in prešlo v tiho sovraštvo. To tiho sovraštvo je doseglo vrhunec pretečem teden, ko je zvedela Hostnikova, da je dobil na dninah nekaj zasluženega denarja. Na cesti blizu njegove hiše. ga je ustavila in zahtevala od njega denar, kar pa je Jungerja tako razjezilo, da je v hipu potegnil nož in jo na licu mest« zaklal. Hostnikova je bila ua mestu mrtva. Mimcrnje -politični -pvegledL Na Francoskem je po nekaj dneh politične trzavice zopet sestavil r.ovo vlado Laval. Prav tako so na Angleškem dobili novo vlado, ki jo je sestavil Baldwin. Na Daljnem vzhodu narašča napetost med Kitajsko in Japonsko, iz katere se utegne vsak čas razviti nova vojna. Japonci zahtevajo vedno več in več. Pod pretvezo, da morajo ščititi svoje državljane na Kitajskem, prodirajo in jemljejo, kar se jim zdi. Zaostala in po dolgotrajnih meščanskih vojnah in revolucijah oslabljena Kitajska je nasproti takemu sosedu dejansko brez moči. Po Balkanu je potoval pruski ministrski predsednik general Giiring. Bival je tudi v Dalmaciji. Obiskal je Beograd, Sofijo in tudi Budimpešto. Po nemških uradnih poročilih je bilo to ženitovanjsko potovanje. V sporu med Italijo in Abesinijo napetost ta teden ni popustila, ampak se je še povečala in je položaj vedno bolj zamotan. — Anglija vedno bolj tehtno poudarja, da ima tudi ona v Afriki svoje interese. Prav tako se za spor živahno zanimajo Francozi. Abosinski cesar nikakor ne kaže preveč volje, da bi plesal na evropske pišoali, a bivši turški general Vejsil bej, ki je živel zdaj v Egiptu, je baje odpotoval v Abesinijo in se ponudil abesinskemu cesarju na razpolago. Eimeiska mladina JDelu časi — setvi vaslf Razvitje kmetskega prapora v Medvodah Binkoštna nedelja je bila za Društvo kmetskih fantov in deklet v Medvodah pomemben praznik. Pod pokroviteljstvom ministra dr. Ma-rušiča je društvo ob lOletnici obstoja razvilo svoj prapor. Preška godba je ob prihodu prvega popoldanskega vlaka sprejela številne goste, ki so nato z Zvezino zastavo v pestri povorki odkorakali na prireditveni prostor. Zastavo sta spremljala na vsaki strani po en kosec in grab-ljica. Takoj za zastavo in godbo je bila uvrščena kmetska konjenica, zlasti veselo pa je bilo videti 60 moških naraščajnikov. Bil je res veličasten, nepozaben prizor, ko je vsa ta prebujena, zdrava in samozavestna mladina z množico gostov kakor živa reka hitela proti Bohinčevi gostilni v Medvodah, odkoder je goste pozdravljal okusno okrašen mlaj, blizu njega pa z zelenjem bogato okrašen oder, kjer so se zbirali poleg častnih zastopnikov oblasti in društev še kumica s kumom ter predsednik Zveze tov. Kronovšek. Predsednik domačega društva je toplo pozdravil vse navzoče in je podal besedo kumici Manici Komanovi. V lepem, toplem in iskrenem govoru je kumica poudarjala pomen slavnosti za društvo in za ves kmetski pokret. Končno je pripela na prapor krasen trak s pomembnim napisom: Delu čast — setvi rast! Novi prapor se je nato pozdravil s praporom Zveze. Godba je zaigrala državno himno in himno kmetske mladine. Vse navzočne je do dna duše prevzelo veličastje tega trenutka in po zeleni trati so se razlegali navdušeni vzkliki kraljevskemu domu, mlademu kralju Nj. Vel. Na Grškem je vlada pri volitvah zmagala in jo bo zopet sestavil Tsaldaris. Volitve so potekle v redu, a julija bo sklicana nova ustavo-tvorna skupščina, ki naj končno določi, ali naj Grčija ostane republika ali naj zopet dobi kralja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotoval v Moskvo in se pogaja s sovjeti o kulturnem sodelovanju med obema državama. Rusko uradno poročilo javlja, da so se pri teh volitvah navzočni državniki sporazumeli, kako velik pomen bi imela s pogodbami medsebojno zajamčena svetovna varnost. Na Goriškem in v Istri je nadškof Margotti v govoru seineniškim gojencem napadal slovensko duhovščino. Karabinerji so dobili ukaz, da preprečijo razširjanje slovenskih in hrvaških molitvenikov in nabožnih knjig na Goriškem in v Istri. Iz Amerike pa prihajajo vesti, da Združene severnoameriške države nikakor in pod nobenim pogojem ne priznavajo samostojne države Mandžurije. Tako živi ves svet v neprestanem trenju in smo mi v Jugoslaviji primeroma še na najboljšem. Tedaj tudi tu velja rek: Povsod dobro, doma najbolje! Petru II., domovini in zmagi kmetske misli in zavesti. Za kumico je govoril kuni, domači župan Josip šušteršič. Srečen je, ko lahko kot predsednik te lepe občine častita društvu k takemu napredku. Zato mu želi, naj novi prapor vodi mladino vedno po zmagoviti poti kmetske zmage in napredka. Ker je bil pokrovitelj zadržan, ga je zastopal g. sreski načelnik dr. Zobec, ki je v pokrovi-teljevem imenu izrazil društvu tople častitke ter sporočil pokroviteljeve iskrene pozdrave. Izročil je v ministrovem imenu društvu tudi večji dar. Prav tako sta društvu z večjim darom dejanski pokazala svojo naklonjenost tudi kumica in kuni. Nar. poslanec g. Komaii je v svojem govoru naglašal, kako se tega slavja raduje ne le posameznik in domače društvo, ampak ves kmetski pokret. Vsak prapor pomeni novo stavbo v veličastni zgradbi kmetske misli. Predsednik tov. Jakob Podviz se je zahvalil vsem govornikom in prečital pismo tov. Fr. Ger-žel ja iz Prage, ki je čestital društvu in obžaloval, da se osebno ne more udeležiti slavja. Slavnosti je sledilo tekmovanje. Tekmovali so na šest načinov. Prva je bila na vrsti tekma koscev-članov, nato tekma članic v nošenju krompirja in šopkov iz poljskega cvetja, tretja, šegavo-vesela tekma moškega naraščaja v vrečah. Tej je sledila tekma ženskega naraščaja v nošenju krompirja, nato pa tekma moškega naraščaja v nošenju sena. Šesta je bila tekma v plezanju na mlaj, kjer je mladi naraščaj pokazal obilo spretnosti in gibkosti. Zadnja je bila tekma koscev v skupinah, ki je imela namen, prikazati organizirano delo in buditi zavest skupnosti. Po tekmovanju se je razvila prijetna prosta zabava. Pohvalno moramo 6meniti, da ni društvo za prireditev pobiralo nobene vstopnine in so bile tudi cene za krepčila jako zmerne. Tako je društvo jasno povedalo, kako umeva in priznava tudi svojo socialno nalogo. Kosci zmagovalci so prejeli nagrade v temle vrstnem redu: 1. Križaj Franc iz Sp. Senice (kosa s ko-siščem in oslo). 2. Veber Andrej iz Sp. Senice (srajco). B. Podviz Jakob iz Zbilj (klepalni stol). 4. Košenina Franc iz Sp. Senice (kosa). 5. Bab-nik Karel iz Gorenje vasi (kosa z oslo). 6. Kni-fic Janez iz Svetja (drevesne škarje). 7. Dre-šar Vinko iz Medvod (drevesne škarje). 8. Bar-toncelj Jože iz Gorenje vasi (veliko peč. srce). Lepi prapor je od načrta do droga skozin-skoz delo domačih rok. Tov. Janhar je izdelal načrt, dekleta so prapor izvezla in tudi drog je izdelan doma. Tako je prav, tega smo veseli vsi. Zato kličemo vrlemu medvodskemu društvu: »Le krepko po tej poti naprej v boljšo bodočnost!« To ni angleški kralj temveč njegov dvojnik sir Charles Madden, ki je pretečeni teden v 72. letu starosti umrl Manifestacija kmetske misli na Hajdi• ni pri Ptuju Dosti govorjenja so povzročili plakati našega Društva kmetskih fantov in deklet, ki so oznanjali, da bo v nedeljo 2. junija na Hajdini nekaj novega, kar še dosedaj ni bilo, namreč tekma koscev. Ljudje so ugibali in se spraševali kaj to pomeni in kako bo to ter nestrpno pričakovali neri°'^. Hudo pa so bodli naši plakati v oči nasprotnike, ki so z vso vnemo agitirali proti naši prireditvi ter bili zelo veseli in se z vidnim zadovoljstvom posmehovali, ko so v soboto popoldne ir. še v nedeljo zjutraj naši tovariši kar v dežju pripravljali vse potrebno. Čim bolj pa se je bližalo nedeljsko popoldne in čas tekme, tem kras-nejše vreme je postajalo in še bolj so oživeli naši pokretaši. Živahno razpoloženje pa je bilo par dni pred tekmo tudi med šolsko mladino, ki se je z velikim veseljem pripravljala za po-vorko kot mali kosci in grabljice. To edino veselje pa jim je vzel »častiti gospod«, ki je v šoli odločno prepovedal mladini, da se ne sme udeležiti naše povorke. Ze eno uro pred pričetkom je prihajalo mlado in staro od vseh strani, da se na lastne oči prepriča, kako bodo tekmovali naši kosci. Točno ob napovedani uri je krenila povorka od zbirališča z godbo na čelu na tekmovališče. Ponosno vriskajoč so stopali kosci in grabljice in tovariši so-sednih društev v povorki. Iz obrazov jim je sevalo veselje in živahnost. Neustrašno in odločno so pokazali svojo kmetsko zavednost. Kljub vsej protiagitaciji in raznim prireditvam in telovadnim nastopom, ki so se vršili v bližini Ptuja, se je zbralo na prireditvi našega društva na tekmi koscev, ki ni bila samo prva prireditev našega društva, ampak sploh prva prireditev te vrste na Dravskem polju, blizu en tisoč ljudi in od pričakovane male prireditve se je razvila prava manifestacija kmetske misli na Dravskem polju. Razočarani nad tako ogromno udeležbo so nasprotniki gledali preko ograj in plotov ter se končno sami približali in pridružili. Na travniku, ki je bil tik veseličnega prostora je bil postavljen govorniški oder, nad katerim je bil zeleni napis: »Kmetsko delo naš ponos, trdi žulji naša čast!« so se zbrali naši odlični tovariši in gosti kakor tov. Ivan Kronovšek, predsed- nik Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, tov. dr. Igor Rosina iz Maribora, zastopnik Ptujskega pododbora tov. Ivo Škorjanc iz Središča, domači šolski upravitelj g. Ignacij Petje, banski svetnik tov. šolar Franc in predsednik občine g. Ignac Vindiš. Po kratkem pozdravu na navzočne in delegate je požel besedo predsednik Zveze k. f. in d. v Ljubljani tov. Ivan Kronovšek, ki se je s svojim govorom, v katerem je poudarjal važnost in pomen naših društev, namah priljubil med občinstvom. Nato sta govorila še tovariša dr. Rosina in zastopnik Ptujskega pododbora Škorjanc, ki sta istotako kakor predgovornik podčrtavala velik pomen kmetsko mladinskega pokreta. Vsem govornikom izrekamo na tem mestu še enkrat najlepšo hvalo ter se priporočamo tudi za bodoče prireditve. Po govorih se je pričela tekma koscev, katero je vodil in ocenjeval tovariš Ivo Škorjanc. Junaško so se postavili kosci pred mlado travo dobro vedoč, da je treba kose dobro nabrusiti, da bodo rezale zraven trave tudi še vseh vrst žeblje in debele žice, katere stvari so zrastle v travi čez noč zasejane od zlobne roke nahujskanca starih "poboljšljivih zagrizencev. Niti malo nas niso s tem oplašili, pač pa so pokazali s tem ravnanjem svojo krščansko ljubezen in spoštovanje do dela in bližnjega. Rezultati koscev so bili prav zadovoljivi in odlični ter so se vsem razdelile lepe nagrade. Ta prva prireditev je bila za naše mlado društvo velika in težka preizkušnja, iz katere pa je izšlo društvo zmagoslavno. Dosegli smo lep gmotni uspeh, a še večji je bil moralni. Pridobili smo si med občinstvom naklonjenost in nebroj prijateljev, kajti vsak je šel z naše prireditve zadovoljen in s pohvalo, da je to nekaj lepega in dobrega. Enoletno delovanje našega društva, ki je bilo prepleteno s trnjem je dobilo zadoščenje od velike množice občinstva in to je živ dokaz, da je naš program edino pravilen. Sijajno uspela prireditev in pohvala občinstva nam je dala vzpod- Železna gora v Medjimurju V nedeljo '23. junija 1935 ob 3. uri bo priredilo novoustanovljeno Društvo kmet. fantov in deklet na Železni gori prvo tekmo koscev pod pokroviteljstvom ministra gospoda dr. Draga Marušiča. Tekma žanjic se bo vršila 14 dni pozneje, to je 7. julija 1.1. pri Sv. Boifenku, kjer bodo naša dekleta pokazala svojo spretnost v žetvi s sosednimi tovarišicami. Ob priliki tekme koscev 23. junija se sprejemajo vsi gostje pred narodno šolo na Železni gori, odkoder bomo krenili z domačo godbo na čelu Ra travnik, ki leži ob banovinski cesti nedaleč od šole. Po končani tekmi bo gostovalo Društvo kmetskih fantov in deklet od Sv. Bol-fenka z znano igro »Ploha« v štrigovski osnovni šoli, na katero so vabljeni vsi somišljeniki. Društvo kmetskih fantov in deklet na Železni gori je prvo v Medjimurju, zato je naravno, da vlada veliko zanimanje med kmetskim ljudstvom za prireditev. Fantje in dekleta so se oklenili z vso ljubeznijo mladinske organizacije, ker uvidevajo, da je mlademu kmetskemu človeku potrebna še nadaljnja izobrazba tudi potem, ko zapusti osnovno šolo. V složni kmetski organizaciji, z resničnim delom bomo lahko premagali vse težkoče, ki danes tarejo našega kmeta. Vsa sosedna tovariška društva prosimo, da se udeležijo naše tekme koscev v čim večjem številu, to pa iz razloga, ker bodo prišli na tekmo tudi Hrvatje iz Savske banovine. Prva tekma koscev na Železni gori naj bo veličastna manifestacija jugoslovanske kmetske misli. S tovariškim pozdravom Bonča Leopold, vodja priprav, odbora Kmečki magacin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte sel Bela cerkev na Dol. Nekoliko pozno sporočamo javnosti, da tudi pri nas že tretje leto deluje Društvo kmetskih fantov in deklet, katero se je po premaganju velikih težkoč in ovir ter potom vztrajnega dela vseh požrtvovalnih fantov in deklet zelo lepo razmahnilo, tako da sedaj dela čast in je ponos domačemu kraju in lep vzgled okolici. Dne 14. aprila t. 1. se je vršil 4. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. Cvetko Zorko; podpredsednik tovariš Tone Povalej; tajnik tov. Medveš; blagajnik dne 10. marca igro »Dekle z rožmarinom«, katera dne 10. marca igro »Dekle z rožmarinom, katera je v vsakem oziru prav dobro uspela. To je bilo tudi zadoščenje in plačilo za ves njihov trud kovice * Skoraj čudež. V Dseniču na Hrvatskem se je prigodil te dni tale zares čuden primer: Pripravljala se je huda ura z nevihto, bliskom in strelo. Ljudje so bežali pod strehe. Iz gozda pri Jelenjaku je bil na poti domov voz drv. Ob prvem nalivu je voznik zavil pod kozolec Ivana Antoliča. V tem trenutku je udarila strela in na mestu ubila dve, takisto tamkaj se nahajajoči kravi. Kmetu, ki jih je imel na vrvi, se ni ničesar zgodilo. V hlev, ki je bil pod isto streho, je takoj nato tudi udarila strela, ki je ubila v hlevu se naliajajočo kravo in kobilo. Dve poleg stoječi osebi je strela vrgla na tla, da sta se onesvestili. Gospodarja je električni tok vrgel ob zid, da je dobil neznatne poškodbe na glavi, sicer pa se mu ni ničesar zgodilo. Prav tisti hip je prestopil prag hleva cestar Miha Zubak, iščoč zavetja pred nevihto. V tem momentu je počilo, kakor da bi izstrelil velikanski top, in električna iskra je šinila v ubogega cestarja. Raztrgala mu je obleko razparala čevelj na desni in razcefrala čevelj na levi nogi, a možu se ni zgodilo ničesar drugega, kakor da je bil par minut omoten. Skoraj čudež. Za 6 milijonov škode je napravila slana začetkom maja v primorskih krajih. Največ škode so utrpeli vinogradi na otokih Visu in Korčuli ter v Kninu. Škodo cenijo na 4 in pol milijonov Din, dočim znaša škoda na orehih in sadnem drevju 1,200.000 Din. Enodnevni tečaj za zeleno precepljanjc šmarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v pondeljek, dne 17. junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.-18. ure. Z gnojnimi vilami nad soseda. V vasi Bu-njaka pri D. Zelini v Hrv. Zagorju se je dogodil vsega obžalovanja vreden dtogodek. Pretočeno nedeljo so se zbrali kmetje v vaški gostilni, med njimi sta bila tudi kmeta Viceza in Petek. Iz neznanega vzroka je nastal prepir in pretep, nakar je močno vinjeni Petek pograbil vile in zabodel svojega soseda v prša. Ko je in napore. Vsa čast taki mladini, ki je spoznala vse koristi društvenega dela. Fantje in dekleta, le strumno po tej poti najprej in uspeh ne bo izostal! Ker prihaja ravno čas košnje, bo priredilo naše društvo 23. junija že 3. tekmo koscev, na katero že sedaj vabimo vse prijatelje in somišljenike našega pokreta. — Pozdravljeni in na veselo svidenje! Mirna peč Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo dne 23. junija kmetsko-mladinski praznik združen s tekmo koscev. Vabimo vsa tovariška društva, da se tudi ona udeleže tega slavja in jih obenem prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. že težko ranjeni Viceza ležal ves v krvi na tleh, ga je hotel razjarjeni Petek ponovno zabošti z vilami, kar pa so preprečili navzoči kmetje. Viceza je zadobil težke notranje poškodbe in so ga morali prepeljati na kliniko v Zagreb. Zadeva te kmetske drame se bo zaključila pred sodiščem. Strela v Mirili peči. V soboio popoldne j3 v Mirni peči divjala silna nevihta. Na več krajih je udarila tudi strela. Med drugim tudi v skedenj kmetice Uršule Kovačič iz Malenske vasi. Skedenj, ki je bil sicer bolj prazen, je bil takoj ves v ognju. Hitri pomoči vrlih gasilcev iz Mirne peči, pa se je zahvalili, da se požar ni razširil na ostala poslopja. Mariborski Stavisky. Pavle Cvenkel je baje vse priznal kar se je nagromadilo v teku preiskave na njegovo grbo. Le tega da noče priznati, da je na Kaplji agitiral za tamošnjega Mačkovega kandidata, marveč zatrjuje, da je vršil propagando za nekega drugega kandidata svojega prijatelja. Kakor jajca debela toča je povzročila v Der-ventskem srezu naravnost ogromno škodo. Der-ventski okoliš je imel pred tedni veliko škodo zaradi slane in pozebe, sedaj pa je te kraje zadela nova nesreča. Po hudi nevihti se je v soboto dopoldne vsula gosta in debela toča. Sprva je še malo deževalo, potem pa je padala toča na suho in povzročila po nasadih strahovito uničevanje. Našli so do pol kg težke kose ledu in, ker je toča padala skoro celo uro, je ležala ponekod do višine enega metra. Vse je zbila v šestih občinah na desnem in levem bregu Bosne. Iz teh občin prihajajo v Dervento k sreskemu načelstvu skupine obupanih, ki prosijo za cenitev škode in za nakazilo podpore, da bi mogli obnoviti svoje popolnoma uničene nasade. Čez 13 let pojasnjen umor. Okrožno sodišče v Varaždinu je obsodilo te dni na 20 let robije Filipa Gabaja iz Velikega Otoka, ki je pred 13 leti na prigovarjanje Jele Horvat, ubil njenega moža Antona. Zločin je bil izvršen 11. novembra 1922, in je sum takoj padel na Gabaja, kateremu pa se je posrečilo dokazati svoj alibi. Aretiran je bil kot osumljenec Vid Gosarič-Lo-potnik, ki pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov kmalu izpuščen iz preiskovalnega zapora. Zločin bi ostai gotovo nepojasnjen, da ni orožniški narednik Petrovič zvedel, da je v času zločina kupil lovsko puško osumljeni Gabaj. Že pri prvem Naši pevci zopet med bratskim bolgarskim narodom zaslišanju je pričel Gabaj prizanašali zločin, sledila je njegova aretacija, ki se je končala pred sodiščem v Varaždinu. Žena pokojnega Horvata je umrla leta 1925. Kmetsko - mladinska, sokolska in g*silska društva, uvažujte. Deputacija narodnih poslancev iz Dravske banovine je izposlovala pri kmetijskemu ministrstvu, da se bo odslej ugodilo raznim prošnjam kmetsko - mladinskih, sokoljih, gasilskih in ostalih društev za dovolitev erečolova, loterije in sličnih prireditev. Vse prošnje za prireditev tombol pa se bodo odklonile, nakar opozarjamo društva, da svoje prošnje formulirajo v tem smislu. Dva sina napadla lastnega očeta. V Bezini blizu Ruš sla pred nekaj dnevi napadla Ivan in Franc Orešnik svojega lastnega očeta, ga skoraj do smrti pretepla in mu grozila celo, da ga bosta ubila. Ko je ves prestrašen oče to podivjanost sinov prijavil orožnikom, so šli ti na dom obeh in jih zasiišali. Ko so ju orožniki zasliševali in hoteli povabiti na orožniško postajo, je skočil Ivan proti orožniku Iskiču in mu hotel s silo iztrgati puško iz rok. Iskiču se je posrečilo, da je napad odbil in ga pri tej priliki najbrž po nesreči ranil z bajonetom, ki ga je imel na puški, v stegno leve noge. Ko je videl brat Ivana v težkem položaju, mu je priskočil na pomoč, pa so ju orožniki kljub temu obvladali. V isti sapi sla oba zbežala v bližnjo sobo, zaklenila vrata in zbežala skozi okno v bližnji gozd. Orožnikom se doslej ni posrečilo, da bi jih našli. Taki dični sinovi zaslužijo vsekakor prav primerno kazen, ki pa naj ne bo v zaporu, ampak v najtršem delu. Uničevanje kobilic. Kakor je bilo že poro-čano, so se na jugu Črne gore, in sicer najbolj v podgoriški okolici tudi letos pojavile kobilice. Oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da bi kobilice čimprej zatrle in uničile vso zalego. Referent podgoriškega sreza je izjavil, da bodo kobilice že v 14 dneh uničene na tako temeljit način, da bodo kraji za daljšo dobo rešeni te nadloge. V južnem delu Črne gore se pojavljajo kobilice v močnih rojih že 40 let. Največjo škodo so povzročile po balkanski vojni 191S. in med okupacijo leta 1917. Tedaj so uničile vso letino in v podgoriški okolici na drevju ni bilo videti niti enega lista. Kam — kako — zakaj? Nadaljevanje. Ljudske množice, ki so jim proizvodi namenjeni, razpadajo lačne in nage, osiromašene telesno in duševno... Vemo, da sega vzrok teh črnih razmer v nenasitno žrelo pohlepa in zlate lakote, ki hoče le še, še in še. A kljub temu ali prav zato nas vedno bolj prepaja prepričanje, da lakota in pomanjkanje nista več pri-rodna potreba in sta zato največja krivica in največja ovira zunanjemu in notranjemu razvoju zaroda. Namesto delavnim množicam se stekajo sadovi dela v kanale mogočnega omrežja delniških (akcijskih) družb, čijih strnjenemu kapitalu ne znamo porekla, ne moči, ne vpliva, ue — namena. Veliki in mali kapitali so zgoščeni v ogromno telo, v orjaška podjetja, organsko povezana v zaščito svojih izvestnih interesov, ki izkoriščajo vsa mogoča sredstva tehnike in večajo plodnost do najvišje stopnje. Ta orjaška veriga se razpreda skozi vse gospodarsko (socialno) življenje kot kapitalistična nujnost in ustvarja rente, visoke obresti, špekulativni dobiček, di-vidende (obrestni deleži od vloženega deuarja) in ta nujnost spira narodni dohodek v trezore malega števila izvoljencev. Ta orjaška veriga duši v enaki meri kmeta, delavca, uradnika in malega trgovca. Vse tlači ista usoda, vsi trpe pod istim dejstvom, da so jim plodovi odtrgani v obliki prej omenjene rente, obresti itd. Vsi plačujemo ta visoki davek pred vsem kot potrošniki (kon&umenti). in sicer v pospeše- Premajhna dota vzrok za samomor. V Ču- rugu se je zastrupila Zora Vasiljeva, ker ji je brat baje izplačal premajhno doto, s katero bi se po njenem mnenju mogla živeti. Vasiljeva se je zastrupila s sodo in je bila takoj mrtva. Mrtvec z razklano lobanjo na njivi. Lani meseca avgusta so našli v Dragučevi v koruzi mrtvega Franca Slano z razbito lobanjo. Na sebi je imel sviter, ki ni bil njegov. Slano so že osem dni preje ob priliki nekega pretepa pobili z vi-nogradnimi koli na tla. Včeraj so se zagovarjali zaradi tega pred malim senatom 82 letni posestnik Janez Čuček, 55 letni posestnik Alojzij Kralj in njegov sin Franc Kralj iz Kukave. Razprava je nudila zaradi zagonetnosti slučaja zanimive momente. Zaslišanih je bilo nad 14 prič, ki so izpovedale povsem različno. Razprava je trajala od pol 10. do 13. in od 15. do 18. Senat je vse ari obtožence zaradi pomanjkanja dokazov glede krivde oprostil. Če nevesta pobegne ženinu se smatra to za senzacijo. Tako svojstveno senzacijo je doživela vas šonta v bližnji okolici Sombora. Premožni kmetski družini Reuterjeva in Ackermanova sta pripravljali kakor se v teh krajih za bogata novoporočenca spodobi, t. j. veliko pojedino na katero je bilo povabljenih nad 200 gostov. Ko bi morala biti popoldne poroka in se je zbrala pred Reuterjevo hišo velika množica, ki je hotela videti nevesto in ženina, je nastalo veliko presenečenje, ko se je izvedelo, da je nevesta pobegnila z vlakom proti Bogojevu. Nevesta pa ni bila sama, marveč je bil z njo njen pravi zaročenec, ki je sporazumno z njo in njenim bratom pripravil beg pred poroko. Njen brat je pustil staršem pismo, v katerem navaja, da sestra ne mara poročiti Ackermana iu je zato pobegnila. Poroke sicer ni bilo, pač pa je bila »gostija« pozno v noč. General Goring, predsednik pruske vlade in poveljnik nemškega letalstva, ki se mudi v Jugoslaviji, je prispel v četrtek popoldne s svojim spremstvom z letali iz Mostarja v Beograd. Na beograjskem letališču je bil svečano sprejet. Najdba stare rimske naselbine. Banovinski muzej v Banjaloki je obvestil sarajevski muzej, da so njegovi sotrudniki s pomočjo kmetov v nem tempu z našimi rastočimi potrebami. Da vzamemo za primer kmeta z njegovimi potrebami gospodarskega in zgolj osebnega značaja. Oboje potrebe ga vlečejo navzdol. Prve, ki bi naj bile po gospodarski teoriji proizvajalne (produktivne, t. j. da bi morale dati večji doprinos), so pravkar pretežno neproduktivne, ker z večjim pridelkom, ki ga morebitno dosežemo s temi potrebami ali z boljšim strokovnim postopkom (boljše orodje, stroji, semena, gnojila itd.), je kmet dvakrat temeljito okrnjen: Kot potrošnik (pri nabavi potrebščin) in kot proizvod-nik (pri vnovčenju proizvodov). Prav tako je okrnjen v pogledu njegove zgolj osebne potrebe — ki je, v kolikor se nanaša na zunanjost, vedno neproduktivna —, pa bila ta nujna (obleka, obutev i. dr.) ali ne (dišave, nakit i. dr.). To območje zajema tudi ostale sloje, ki se v vedno večji gospodarski onemoglosti ne morejo drug drugega podpirati in se gospodarsko svežiti. Iti tako se vrtimo v razočaranem krogu — navzdol. Čitljivo je, da je velik vzrok oašega padca v nas samih — hočento reči v vseh onih, ki so v lastnosti potrošn. docela pasivni ali vsakdanje izraženo, da se prepuščamo izkoriščanju. Prav tako je tudi čitljiva resnica, ki govori vedno bolj svarilno in določno: V potrošnji je ona ogromna gospodarske-socialna moč, ki bi mogla podreti vse svetovne truste in izločiti krivice. Sami koti-sumenti nosijo ključ za sproščenje, v njih je rešitev socialnih prilik. Toda... Naše moči so razdvojene, razpršene in potujejo vsaka svojo pot. Zato se jih ne zavedamo. vasi Medna blizu Mrkonjičgrada odkrili raznovrstne starorimske naselbine. Ker je vodiila tam mimo važna rimska cesta, so muzejski strokovnjaki prepričani, da bodo najdeni ostanki svedok kake še neznane večje naselbine ali pa vsaj kake važnejše starorimske trdnjave. Zverinski umor uboge starke. V Rači so našli včeraj h kolu privezano truplo prevžitka-rice Marije Penkove iz Podrečja pri Dobu. Ko sta se okrog 5. ure popoldne vozila Hilda Lor-berjeva iu K. Drašček iz Domžal po potoku Rači v bližini njenega izliva v Bistrico, sta prišla s čoluoin do večjega ovinka, kjer je voda več metrov globoka, tedaj pa sta zapazila ob bregu plavati človeško truplo. Priveslala sta s čolnom bližje iu se prepričala, da gre res za močno razpadlo truplo starejše ženske, odhitela sta takoj nato v Domžale, ter sta zadevo takoj prijavila žandarmeriji. Ko so truplo vlekli iz vode, so z grozo vseh navzočnih ugotovili, da je bila rajnica z debelo vrvjo povezana po vsem telesu in menda nato živa potopljena. Po obleki in po čevljih so ljudje takoj spoznali v njej bivšo posestnico Marijo Penko doma iz Podrečja pri Dobu. Pogrešali so jo že od 27. februarja t. 1. Oblasti so zasnovale široko obsežno akcijo, da izsledijo zverinskega zločinca, ki je to zagrešil nad tako staro ženico. Eksportno središče za gade je Maribor. Po naročilu dunajskega sereološkega zavoda je odposlal te dni znani mariborski nagačevalec Zi-ringer na Dunaj 50 živih gadov in modrasov. Baje ima tovrstna roba na Dunaju veliko večjo vrednost, kakor pri nas doma. Lov in izvoz rakov. Z odlokom kmetijskega ministra je izjemoma dovoljen lov in izvoz rakov s področja kralj, banske uprave Savsko banovine pred 15. junijem t. 1. Ta odlok je v zvezi z okrožnico kmetijskega ministrstva o ri-barstvu v sladkih vodah. Nestor pravoslavne duhovščine Vlad. Popo-rič umrl. V vasi Runjani je umrl vzoren duhovnik in bivši narodni poslanec Vladimir Popovič, ki je pred kratkim obhajal 60 letnico odkar je služboval in vodil narod na enem in istem kraju. Pokojni je bil že enajsti duhovnik iz iste družine in hiše. Zadnjo čast mu je skazala ogromna množica hvaležnega kmetskega prebivalstva. Ne le to, ampak jih v medsebojni borbi za neke navidezne, umetno ustvarjene razlike celo uničujemo. Vse objemajoča moč je le r organizaciji potrošnikov. Ta armada obsega vse one, ki se bore s pomanjkanjem in odpovedmi; vse one, ki jim neugnana strast samoljubnih materialistično okrenjenih ljudi črta osnovne pravice. V taki organizaciji je ena prvih socialnih reform — samopomoč. Samopomoč pa je bila, je in ostane najboljši zdravnik iu najučinkovitejše zdravilo socialnim odnosom. H nje požene brstje novih gospodarskih, duševnih in moralnih sil — nov človek. Kakor ustvarja organizirana kapitalistična moč čudapolne tvorbe veleobratov in orjaško gospodarsko premoč, tako more organizirana po-trošna moč to nadkriljevati in jo obvladati. Zato tudi ni zgolj prazna beseda, ampak živa resnica, da ohrani kapitalistični centralizem (osredotočenje) svoje gospodarstvo le dotlej, dokler množice to dopuste, oziroma dokler svojo po-trošno moč razmetavajo, namesto da bi j« sme-treno organizirali d* končne agradnje lastni)* proizvodnih postajah. Ni torej končni cilj za družnih organizacij potrošnje v tem, da preskrbe poedincu boljša in cenejša življenjska sredstva — hrano, stanovanje, orodje i. dr. —, ampak da preidejo h zadružni proizvodnji. Zadružna potrošnja je torej pot, ki vodi iz gospodarskega in socialnega suženjstva ter mora zato postati evangelij do onemoglosti uklo-njenih delovnih množic, zlasti kmeta in delavca. $ospodors{vc naših vinogradnikov Na občnem zboru Vinarskega društva za dravsko banovino, ki se je vršil te dni v Ormožu, je bila soglasno sprejeta sledeča za vse naše vinogradnike zelo važna resolucija: Zakon in pravilnik k zakonu o vinu naj se najstrože izvajata, zlasti naj ee strogo postopa proti kršiteljem onih odredb, ki določajo pro-venienco in sortni značaj domačega vina. — Država kakor banovina naj pospešujeta s čim večjimi razpoložljivimi sredstvi produktivno vinarsko zadružništvo. — Pri vseh trgovinskih pogodbah naj se gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našega vina in grozdja, zlasti v ČSR na podlagi kompenzacij. Pri sklepanju naj sodelujejo kot delegati vinarski strokovnjaki. Carina na galico naj se ukine, ali pa domača galica poceni za ceno razlike na uvozni carini. Revidira naj se pogodba z »Zorko«. Prav tako naj se ukine carina na žveplo in druga sredstva za pokončevanje bolezni in škodljivcev. Pri podeljevanju dovoljenj za vinotoče naj se postopa širokogrudno v korist vinogradnika, posebno v krajih, kjer se uvaža vino iz drugih vinorodnih okolišev. — Dovolijo naj se brezobrestna posojila za obnovo vinogradov siromašnim vinogradnikom v izrazito vinorodnih položajih. — Zemljarina za naše vingrade naj se zniža prav tako za 20 odst., kakor se je znižala zemljarina za vinograde v kamenitem svetu, ker je velik del naših vinogradov v lapornati zemlji. — Izvaja naj se najstrožja kontrola privatnih trsnic v smislu trsnega izbora, selekcije, pravilnih podlag in kakovosti materiala. — Cepljene trse in drugi trsni material naj oddajajo bano-vinske trsnice siromašnim vinogradnikom po znižani ceni. — Za ptujski vinorodni okoliš naj se ustanovi posebna banovinska trsnica. — Vsako krošnjarenje in preprodaja trsnega materiala naj so najstrože kaznuje. Nekjonce&ionirane trs-ničarje naj oblast najstrože zasleduje po zakonu. Strogo naj se izvaja zakon in pravilnik o pospeševanju vinogradništva, po katerem je vsako sajenje in razmnoževanje saniorodnic prepovedano. Odpade naj določba, po kateri sme imeti vsak vinogradnik do 500 saniorodnic za lastno uporabo. Pri kr. banski upravi naj se poleg referenta za vinarsko panogo nastavi še kle-tarski nadzornik za bivšo ljubljansko oblast. — V izrazito vinorodnih srezih naj se postavijo kot sreski kmetijski referenti ozir. njih pomočniki specialisti za vinarstvo. Trošarina na vino naj se ukine, dokler pa to ni mogoče, naj se trošarina reducira na minimum, na največ na 1 Din za 1 liter vina. — Kr. banska uprava naj stavi v svoj proračun primerne postavke za prirejanje vinskih sejmov, vinskih razstav in za strokovne ekskurzije vinogradnikov. Strokovni nasveti in analize kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj naj bodo za vinogradnika brezplačne, zlasti kar se tiče analize zemlje zaradi izbere pravilnih podlag. Sploš no naj se pristojbine za vse enološke analize znižajo za 50 odst. — Za primer, da pride do regulacije cen kmetijskih pridelkov, zahtevamo, da pride v prvi vrsti v poštev vino v pravi relaciji s cenami drugih kmetijskih pridelkov. — Vprašanje obrestne mere naj se uredi primerno rentabilnosti vinogradništva. Ker različna sodišča različno tolmačijo uredbo o viničarskem redu, zahtevano avtentično tolmačenje poedinih paragrafov te uredbe, ki jo bo predložilo vinarsko društvo. Pri bodočih kmetijskih zbornicah naj se osnuje samostojni vinarski odsek. — Uvede naj se monopol na špirit in naj se dovoli uporabljati špirit samo v industrijske svrhe. — Proizvodnja ocetne esence naj se prepove, dovoli naj se samo uporaba či- stega vinskega in sadnega kisa. — Uporaba industrijskega špirita naj se prepove za izdelavo alkoholnih pijač — Proizvodnja destilatov iz uvoženega suhega grozdja, smokev in drugega sadja naj se prepove. SBbovovanfo Zton/ere/cev V sredo 5. t. m. se je vršil v dvorani Kmeti ske družbe redni občni zbor Konjerejskega društva za dravsko banovino. Navzoči so bili skoraj vsi delegati iz vseh 11 obstoječih podružnic. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik g. Lovro Petovar, ki predseduje društvu že od leta 1918 dalje. V uvodu svojega poročila se je najprej spominjal smrti nepozabnega Velikega kralja, katerega spomin so zborovale,i stoje počastili s trikratnim »Slavak Iz ostalega predsednikovega poročila posnemamo, da ima društvo v 11 podružnicah, deloma pa tudi direktno v krajih, kjer ni podružnic, 1392 članov. Od teh jih je plačalo članarino 588 in le ti imajo po svojih delegatih glasovalno pravico na občnem zboru. Društvo je započelo akcijo, da se prvovrstni plemenski žrebci in kobile oproste vojne službe v miru in v vojni. Ministrstvo vojske in mornarico je ta predlog sprejelo. Prošlo leto je društvo začelo tudi akcijo za selekcijo konj. Uvedlo je rodovniške knjige, v katerih so dosedaj vpisane že 103 kobile z žre-beti. Selekcijska akcija, ki je dosedaj v glavnem izvedena v mrzlokrvnih okoliših, se bo sistematično nadaljevala. Lani je društvo začelo izdajati tudi svoje glasilo »Konjerejec«, ki je želo splošno priznanje. Preskrba konjereje s plemenskimi žrebci je sedaj razmeroma dobra, kakor dosedaj še ni bila. V banovini je 91 mrzlokrvnih in 26 toplokrvnih žrebcev. Predsednik se je končno zahvalil banski upravi, banovinski žrebčarni in kmetijskemu ministru za podporo, ki so jo v prošlem letu izkazali društvu in konjereji obče. Računsko poročilo navaja, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 88 000. Din dohodkov. Od tega je izdalo za premovanje konj 55.000 Din, za upravne stroške društva okrog 2000 Din, dočini je izkazovala blagajna ob koncu leta stanje 31.000 Din. Pri volitvah so bili soglasno in z vzklikom izvoljeni v glavni odbor: predsednik Lovro Petovar iz Ivanjkovcev; podpredsedniki Ivan Až-man iz Lesc, Alojzij Janžekovič iz Strjancev in Alojz Slavič iz Banovcev pri Ljutomeru; odborniki Ivan Čampa iz Št. Jerneja, Franjo Bule iz Mirne, Jakob Jan iz Gorij pri Bledu, Franc Mol iz Vogla pri Kranju, veterinarski svetnik Janko Vizjak iz Brežic, Jakob Modic iz Bresta pri Igu, Jože Lebar iz Kapce pri Lendavi, Geza Vezir iz Martjancev, Matija Bračič od Sv. Lenarta v Slov. goricah, Franc Skuhala iz Križevcev, Franc Go-lunder iz Veržeja in Franc Bezjak iz Moškanj-cev pri Ptuju. Po svojem službenem položaju so člani glavnega odbora tudi inž. Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave, dr. Ste-gu, šef veterinarskega odseka banske uprave in dr. Veble, upravnik žrebčarne na Selu pri Ljubljani. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Anton Gliha iz Krškega in Maks Šuman od Sv. Lenarta. V nadaljnjem poteku občnega zbora je bilo med drugim sklenjeno, naj se letošnja premova-nja vrše v Brežicah, Št. Jerneju, Sv. Lenartu, Lescah, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Beltincih in na Igu. Premovanje v Št. Jerneju bo 7. julija, drugod pa v avgustu in septembru. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je glavni odbor pripravil na osnovi predlogov posameznih podružnic. Nato je predsednik z apelom na složno sodelovanje vseh konjerej-cev zaključil pomembno zborovanje. Nekaj za gospodinje Vkuhavanje irešenj. Črešnje za vkuhavanje so najbolj priporočljive takozvane kmetovke, katere imajo pravo velikost, trdo meso, kar pa je najbolj važno, imajo te najbolj prijeten duh. Bolj priporočljive so črne kakor bele ali rdeče, ker dajo te tudi lepšo barvo v kozarcih. Za vkuhavanje morajo biti črešnje zrele brez vsakih razpok gnilobe ali kaj slične;»a. Preden jih de-vamo v kozarce jih zberemo, operemo in previdno odstranimo peclje. Ko imamo kozarce napolnjene jih zalijemo s prekuhano sladko vodo. Za sladke črešnje zadostuje 25—30 dkg sladkorja za vsak liter vode, dočim rabijo višnje znatno več, ker so bolj kisle. Kuhana solata z grahom. Primerno porcijo solate skuhamo v slani vodi. Ko je sola' kuhana, jo stresemo na običajno rešeto in z mrzlo vodo posvežimo ter nato na drobno sesekljamo. V kožici pražimo istočasno primerno porcijo graha, katerega zabelimo z prežganjem napravljenim iz pol žlice surovega masla, pol žlice sesekljanega zelenega peteršilia, nekaj drobno zreza-ne čebule in po lžliee bele moke. Ko je grah že mehak, mu pridenei.io pripravljeno sesekl.i'"io solato. Jed je, ko prevre, gotova. Na mizo jo dajemo kot prikuho. ftadic Nedelja, 16. junija: 7.30 Važnost ovčjereje za narodno gospodarstvo (ing. Peternel Mirko) — 8.45 Versko predavanje (dr. Roman Tominec) — 16.15 Ženska ura. Ponedeljek, 17. junija: 18.20 Zdravniška ura: O lažjih duševnih boleznih (dr. Bog. Magajna). Torek, 18. junija: 13.00 Belokranjske pravljice (Mirko Kugler). Sreda. 19. junija: 20.50 Vse po domače, igva Kmečki trio. Ootrtck, 20. junija: 9.00 Versko predavanje (p, Iiegalat Cebulj) — 11.00 Po naših slovenskih stezicah (VI. Regally) — 16.15 Ženska ura. Petek, 21. junija: 18.20 Iz kulturnega življenja starih narodov (Franc Terseglav). Sobota, 22. junija: 19.00 Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 22.00 Meh za smeh in kratek čas. S&fisti 16. junija: v Dekanoveu, Prosenjakovcih; 17. junija: Št. Vid pri Blokah, Št. Jerneju, Bučki, Sv. Vid pri Grobelnem; 18. junija: v Zalogu, Dol. Lendavi; 20. junija: Zerovnici pri Cerknici, Turnišču; 21. junija: v Moravčah, Veliki Loki, Laščah, Peklu pri Poljčanah, Bučah, Vrenski gorci, Šmarju pri Jelšah, Sv. Urban obč. Slivnica pri Celju, Ponikvi, Gor. Lendavi; 22. junija: Sv. Jurij ob j. ž., Sevnici, Šoštanju, Poljčanah. Ireban/e obveznic 2V2 %> vojne škode V soboto dopoldne je bilo v oddelku državnih dolgov v Beogradu 18. žrebanje za dobitke obveznic 2%%> loterijske državne rente za vojnO škodo. Izžrebane so bile naslednje obveznice: Dobitek v znesku Din 200.000'— je zadela serija 6418-687; dobitke po Din 100.000— so zadele serija 6244-907 in serija 7513-713; dobitke po Din 50.000'— so zadele ser. 5081-449, 5463-168, 6418-82, 6916-181, 7995-149. Dobitke po Din 20.000'— so zadele serije: 5377-829, 5420-524, 6128-864, 6474-661, 7059-520, 7938-900, 7960-91, 8006-738, 8024-729, 8300-287, 8302-804, 8754-361, 8754-361, 8795-659, 8989-879. Dobitke po Din 5000*— so zadele serije: 5038-806, 5094-794, 5132-929, 5160-997, 5223-390, 5256-738, 5383-867, 5533-830, 5652-799, 6100-155, 6398-185, 6412-116, 6505-824, 6525-996, 6717-482, 5456-900, 5535-342, 5561-512, 5587-662, 5635-503, 7749-681, 7802-218, 7823-536, 7866-857, 7890-571, 5635-579, 5680-867, 5701-475, 5753-164, 5760-275, 7927-863, 7948-860, 8006-870, 8024-871, 8068-172, 5880-908, 5933-205, 5955-722, 5967-488, 6083-430, 8071-681, 8074-447, 8074-769, 8102-68, 8215-892, 6242-567, 6323-130, 6328-220, 6406-648, 6448-68, 8240-976, 8287-393, 8344-181, 8393-387, 8488-474, 6617-666, 6650-764, 6650-915, 6662-704, 6690-509, 8506-779, 8542-932, 8563-262, 8619-757, 8633-483, 6786-638, 6789-827, 6870-846, 6878-559, 6934-474, 8633-661, 8646-172, 8646-530, 8662-321, 8665-815, 6947-145, 6961-13, 6961-920, 6962-325, 6962-654, 8745-791, 8753-638, 8836-954, 8855-528, 8901-665, 6970-13, 6970-819,-6978-715, 6995-669, 7132-348, '8933-796, 8958-174, 9018-900, 9042-483, 9105-683, 7170-906, 7172-268, 7266-298, 7312-788, 7341-855, 9118-51, 9160-51, 9239-178, 939Š-149. 7416-779, 7613-654, 7654-618, 7721-619, 7734-8, 6746-326, 6793-369, 6812-145, 6841-431, 6851-874, 6945-529, 7055-652, 7111-903, 7125-226, 7136-656, 7175-182, 7225-752, 7266-325, 7314-725, 7389-145, 7471-453, 7513-920, 7645-369, 7699-71, 7992-185, 8289-57, 8326-715, 8339-822, 8393-979, 8396-447, 8482-245, 8534-105, 8534-689, 8590-161, 8592-662, 8595-30, 8681-504, 8804-297, .8837-634, 9173-107, 9299-497. Dobitke po Din, 3000-— so zadele serije: 5182-336, 5239-147, 5260-784, 5281-886, 5408-115, Telefon št. 21-83. — PoStni predal 297. Poštni čekovni račun štev 10.545. ki ie edini pupilarno varni za ^od krnečkih občin. Za varnost j jamči 16 kmečkih občin ustano vitel|ic z vsem svojim premo ' !=a| ženjem In vso davčno močjo §3E Nalagajte svol denar v ta zavod kjer le denar najbolj varen. Hra = nilne vloge obrestuje po 4°/0 EEE vezane na 3 mesece po 5 °/0 = Rentnl davek plaču|e)o vlagatelji = sami. V to hranilnico nalagajo eee sodišča In občine ter župni urad1 =E denar mladoletnih, skrbljencev, = preklicancev. ustanov in drugih EEE javnih zakladov, varščin In zapu-EE= ščln. Poso|u|e svoj denarna po-- sestva in občinam proti amorti-= zacijl In na menice proti me-M sečnemu odplačevanju. Hranilnica le pod nadzorstvom ■ krali banskega komisaria Najvarneje in najbolje naložita denar pri fs tvoj denar, če sat t&rssiš doma! Miklošičeva testa štev. 19 Ustanovljena 1911 (Palača Vzajemne zavarovalnice) (PREJ KRANJSKA HRANILNICA) V LJUBLJANI Zanjo jamči vsa Dravska banovina z vsem premo ženjem In vso davčno močjo Prvovrstne tržižke kose v velikosti 60,65 in 70 cm Din 24'- naprej ima v zalogi Ekonom, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7 Kmetje, kadar kupujete svoje potrebščine, ozirajte se v prv\ vrsti na trgovce, ki nudijo svoje blago v našem listu! DEK AR naiožite najbolje in nalvarneje pri domačem zavodu reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema profi najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu z najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/j in od 3—4'/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 V5 ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000- Rezerve: Din 1,300.000'- Urednik: Janko VičiC. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihalek), LJubljana. 010002000200020001534801010001010100020053010002010201020002000201110202010201021011