Iz minulih dni. a že jio prvem zaslišanju zopet oproSčen, ker mu ni-so med seboj ženice, ko so se menile o njej. ,,Skoda so mogli niSesar dokazati. Za tisti čas, ko se je pobi bilo vrlega dekleta", menili so se raožje. ,JCadar izpovedbi Jerice mogel zgoditi zlofiin, je lahko s pri-pride drugi, ki ji bode po godu, pozabila bo Ivana", čami dokazal, da ]e bil doma. Truplo Ivanovo je bilopomenkovale so se ob večerih pri studencu dekleta' prepeljano v ondotno mrtvašnico, kjer je bilo Še na-in marsikateri fant je skušal z lepimi besedami pot(v tančneje preiskano. lažiti in razvedriti otožno dekle. Toda ona se ni zme- Tužno so drugi dan naznanjali zvonovi obehnila za nikogar; razun z domagimi, ni obcevala z :u- (Ortic* iz naše doline. Spisal MiroslaT pri Sv. Marjeti ob PesDici.^ _ _  paije.) cerkva prežalostno srart. Naslednje jutro pa se zbe-komur, kakor le edino s svojo najzvestejšo prijctelii- Bliskoma se je raznesla žalostna novica po o-re ogronina množica ljudstva, da se udeleži nenavad-co Miciko Pernatovo. Le njej je zaupala svojo IjoI, kolici h\ zmiraj več ljudstva se zbira na pozoriščunega pogreba. Marsikatera solza se je utrnila razle njej je fiesto odkrivala neizmerno gorje svoje du- nil, da bi bil kedaj tukaj ubit kak človek. — Možjelega, ni hotela posestva in hiše žalostnega spomina jemu potrterau srcu. Nje nekdaj tako rožnata lioa, so se 'vpraSujofi spogledujejo, ženske tarnajo in jokajo,obdržati, zato je vse prodala. Posestvo je kupil me- obledela in vse njcno telo je srlno slmjšalo. — ..Nft najbolj je bila" med njimi obupana ^Jerica, ki jo karščan in ondi je meščanska ,,pušSa" do današnjega vem, kaj bo z nažo Jerico", je rekla vefkrat mati pro- s silo odvedejo v hišo, da se ne prigodi nifi lnijega.dne, ti očetu, ,,resno se že bojim za njeno zdravp". — Med tem dospe na kraj nesreče orožnik, ki odrodi, naj se vse, kakor se je našlo, pnsti v miru, dokler VIII. Zvesta do smrti. ,,VeŠ, hudo jo je zadelo, kajti laliko bi bila srjhia, Bila je pozna jesen. Raz drevje ]e padal list saj je bil Ivan res blag človek, a kaj se hoče1', re- od sodnije ne dospe komisija, katero j|e takoj o sluča- za listom; ovenele so že zdavna poslednje cvetlice v kel je oče. ,,SBasoma se že pomiri." JNastopila je zo- ju obvestil. naravi. Venela in bledela pa je tudi ena izmefl naj- Za nekaj ur, kateri Čas je uporabil orožnik v lepših rož Pesniške doline, Jerica ZemljiCeva. Po ža- to, da je poizvedoval po vzrokiji zloftina, se pripelje lostni, pretresljivi smrti lvanovi, bila je nje rablo- od sodnije na lice mesta ve6 gospodov, med njimi 6ute6a duša zlomljena. Marsikoga je zabolelo pri sr- zdravnik, ki mrlifia takoj natanko preišče: javi, da je cu, videc to nesrefino bitje tako potrto. Nekaj časa je Sre^iinja na glavi prebita, kar se je zgodilo vsled mo6- neprostano jokala in tožila ter se ni dala potolažiti nega udarca iz zasede. V bližini grma je bil najden A potem ni več jokala; nje oko ni imelo vefi solza, mofian lirastov kol, ki je bil izdrt iz bližnjega plota. nje ustnice niso ve5 tožile, le nje globoko ranjene. V žepu njegove suknje najdejo zgoraj omenjeno uso- duša je zdajpazdaj bolestno zajeftala in zopet umolk- <lepolno pismo, vsled 6esar je ljudstvo pri prifii za- nila. Vsem, ki so poznali blago dekl«, se je v srce •zneumovalo Pietra kot ubijaloa. Bil ja takoj aretiran, usmilila. Jzjokala se bo in zopet bo dobro", govorile pet zima; 'Jerico je od časa do Basa mufiil hud, i?uli kašelj; nje telesne moči so ocividno glnevale od dnft do dne. — ,,Jerica, tebi ni dobro", meni oče, ,,trob* bo k zdravniku". In pelje jo nekega dne v mesio k slovefiemu zdravniku. Ko jo le-ta preišfie, zjasni s» njegov, sicer tako prijazni obraz; zapiše neko zdravilo in zapove, naj se patancno ravna po navodil«, ,,kajti" — pri tem pomenljivo pogleda oČeta — ,,si(jtec Vara dekle nevarno zboli", ter ju odsJtovi. (Kaneo piflioflnjK.^