gt. 73.                                            V (iorici, v soboto «In^lt sopto.mhra  1903.                               Letnik V.
l/.liaja v s. i' t(»rt'k i ii so In» to oh
II. in i 1>f't*il|><tl<lii«¦ /.a iiicsl.o li'f oi, H. uri
I ip.  /.:i ilczt'ln. Akn  piuli" nil l:i   «I ¦ i < v.i
pra/.nik i/iilc il:in prcjolj ('». /veiVr. Slain1
|(i pošli pri'jeinan  all   v   (ioriei   na  <ii>iu
po^iljan   «•cloli'lno K  '\, [>¦ > 11 <¦ t.f i <»   i  k in
iVlrtletim 2 K. I'roila.jasr v (ioriri v l<<
bakanuin Si'liwar/  v Snlskih  nlii-ali.
.1 c I 1 c i" s i I >    v  Nnnskili   1111<*ri Ii   in   I, c
ban  na   Vi'iiiijevi'iii  Irkalisču po K vin.
UlilljA
(/juti'-uijt' izriniijc)
l"r»*ilni*tvo in upravnitttvo »»•
naliajata   v   «\ a r o d n i   t i s k ar in»,
ulica Wtturiiii  ti. 4t. y.
iJopis«* jf nasioviti na uredrnilvo,
'»jflas»' in naročiiino pa na upravniStvo
»fiorir»'«. Ojflaxi s»* r.i«?.i[uj.i po petit-
vrstah in sicfr ak<> w tiskajo 1-krat j.u
12 vin., 2-krat po 1U vin., 3-krat po
H vin. Ako S-- v*-čkrat tiskajo, raiu
nijo 8f p!> pogotihi.
Izdiijatelj in odgovorni  uiednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruAic).
i
Pogubonosna politika
dr. Tavčarja za Slovence. |
l Koncc.l                                            I
Dr. Ivan Tavcur jo na gla*u Hpret-
nega zagovornika, tod a vsa njegova oJ-
vetniSka nmelnos! da lee ne zadnstuje, da >
hi opravičene ob.sodho resila zavoženo
njegovo pnlitiko. Neovržna islina jo, da
se je z narodnim protivnikom pnbotal oh
usodni uri, ko je odločen odpor proti
sovražni j^rabcžtjivosli potrebnejSi bil in
etično opravičenejši nego kedaj. ha je
fiogovori! ...' z isti"i nasprotnikom, tii—
kakor no vsled kako sentimentalm* mi-
roljuhivosti, niti iz visjih državnopolitiSkih
oziri.,, temveč izključno iz priproste 3pe-
kuladje, ker je s pomoejo nemškega življa
hotel uduSiti katoliško-narodno stranko,
kateri iz lastnih moči sicer ni mogel priti
do živisT«; da je v.straja! pri nesrečnem
svojom paktu tudi potem s>, ko jo nemäka
državnozborska ob«trukcija slehernemu
treznemu opazovalcu jasno kazala, kam
rneri, po čem teži nemska pohlepnost v
naši državi! Factum leoninum, kateri se
g. doktorju po'.nit na lastnom telesu. On
sam je prva žrtov nepremišljone svoje
politike, nizko do tal ga prijogibajo in
tlaee neizprosne njene posledice, — kako
hi wicer se dala reAiti uganjka, da je isti
dr. Tavčai, kateri bi po svoji neopore-
kani darovitosti in prirojoni z^ovornosti
mogel blesteti med prvimi slovanskiini
poslanci, dandanes le ,.ineinbrum vile*'
v dunajski zbornici tcr inesto da bi v
pleineniti borbi za domovmske uravice
visoko dvipal domačo zastavo, klaverno
postava in molči v avstrijskom parlamentu
ali pa spava na strani zveslega mu paj-
daša F'lantana!
In še mnogo večje zl6 se je rodilo
iz napačne Tavčarjeve politiko: oni jarek,
kateri na Kranjskem uže zdavna loci obe
narodni stranki, poylobil se je vsled nje-
^ovega rovanja v pravo brezno ter se je
razsiril in raztegnil tudi na sosedna slo-
venska ozernlja, in to ob času, ko *ie nad
Slovenci zbirajo temni oblaki in kopičijo
divjo vihre, cb resnem Oasu, ko bi v oči-
gled skrajni nevarnosti vsako domoljubno
srcr moralo misliti le na to, da zjedini,
a ne da razdruži, eepi in razkroji. Tav-
č-arjevo vprašanje, s kojim je skušal ovreči
mojo obsodbo, tisto otročje vprasanje:
„•n   nemški   naval? ....   V čem   pa   se
kaze ta nemSki naval?" pač niti vredno
ni resne^'a odgovora. Saj si ga sam daje
v laslnem gfasilu, v „Slo" \ar."\ k|cr v
uvodnikn razpravlja rastočo nevarnost
^ermanizacije po lepi Gorenjski. In ne.
Ii zapazi vidnega nazadovanja skoraj po
cHom Slr.v<jnskerr.. Stativitic'no in zemlje.-
pisno se da dokazati, kako hitro se je-
zikovne meje nam krčijo po Koroskcrn,
,'jtajerskem. Kastoče izseljevanje na l)o-
lenJBkern in v innogih drugih kranjskih
okrajih dokazuje rapidnJ gospodarski
propad, širjajoči se pavperizem po teh
v narodnern oziru ^e dokaj zavarovanih
pokrajinah. Tarn na Goronjskem pa, v
slikoviti radovljiški planoti ter po pla-
ninakih dolinah, katere v svojih znarne-
nitih vodn h silah hranijo največji pri -
rodni zaklaii dežele naSe. pripravlja se
vsled zgradbe svetuvne železniške pro^e
ter I njo združene osnove velike obrtnije
potom lujej,'a kapital» tak narodni prevrat,
da se je v p^av dogledni dobi naravnost
pogina i>ati siovenstvu v blaženih krajih.
kjer prebiva najkrepkejAi na^ rod. kjer
je zibelka tekla najboljSim našim mo-
žem. Nevarnost je lu, stoji pred na3im
pragom -- odstntniti pa je ne moremo
z inalimi paiijalivnimi sredstvi, ne s pev-
skimi vesclicami in soknlskimi izleti,
temveč jedino le z neumornim premiš-
Ijenim gospodarskim delo m. s ¦
pametno gospodarsko organizacijo, katera
naj zdraži razkropljene moči pojedincev i
ter z novirni Ovrstimi impulzi navTJahne
zastalo gospodarsko /ivljenje na>pg.t
ljudstva. A kaj se godi v tern oziru? Pod
uničujočim in rnzdirajorim uplivom Tav-
Oarjeve politiko se stranka njegova po-
polnem odteguje skupnemu delovanju.
Tako zvana „napredna" inteligenca na
Kranjskem, stoječa pod njegovo diktaturo ,
prepuk''a tudi gospodarsko organizacijo
sovraženim ,.klerikal<'em", in ne dovolj. '
da sama roke križeni drži, celo zavira,
koder le more, ler r;i<losti poskakui»', ce
se In in tain ponesret'i kak gospiularski
zavod, uatanovljen od rojakov katoliškega
mišljenja.                                                       .
Po nas je, strli  nas  bodo, dr. Ivan  :
Tavöar, ako v tern   oziru ne odstranimo j
najprej   kvarnega   Ivojega   upliva!   Tudi ,
med našim narodom  nastati morajo raz-
mere,   kakor jili dandanes   nahajamo na
pr. v Gornji Avatriji. I ta srečna, imovita
dežela   ima   svoja    politiOna    nasprotja.
Njeno upravo oskrbujejo ,.zabiti kleri-
kalciu, kateri razpolagajo z veliko večino
v deželnem zboru in odboru, glavna njih
podpora so selske občin". v mestih pa
vecinoma še gospodnje liberalizem, tu-
intam v obrtnib srediačih pomešan s so-
cijaiito demokracijo Zrtdružništvo se je
krepko razvilo, njegova organizacija vz~
držaje gornje-avstrijskega kmeta na oni
stopinji imovitosti in naprednosti, po ka-
teri se orllikiije pred svojimi sostanovniki
po drug!h planinskih deželah. Ali kaj
store druge politične stranke na Gornje
Avstrijskem proti temu od ^klerikalcev*4
zasnovanemu zadražniAtvu ! ? Letos izšla
je v zalcgi katoliAkega tiskovnega društva
v Lincu prezanimiva razprava dež. nad-
svetnika Viktor Kerblerja pod naslovom
^Das landw irtschattliche Genossenschafts-
wesen in Obernsterreich'1. Na strani 85
konštatuje zadru^.ni prvi deželni uradnik
doslovno sledeče: ..(>!o ob časih strastnih
volilnih borb se strankarstvo ni lotilo
posojilnic in baš v oskrbi poljedelskega
zadružnistva zjedinjuje na Gornje Av-
strijskem složno uspešno delovanje pri-
sta^e različnih strank". To se je posrečilo
v deželi. kjer niti ne poznaio narodnega
boja, in kaj vidim pri nas nesrečnih Slo-
vencih, kjer bi vendar uže potreba skupne
narodne obrane morala združiti rojake
in krvne brate v složno gospodarsko
delo ! ?
Misel  je  jasna   in   prozorna, a dr.
Ivan Tavčar je baje ne bode več pogodil.
Svoje nazore izraža prelapidarno, rekoč:  (
„Preprieanje se je vioreninilo v meni, da
sta klerikalij-.em  in tista   pohlepna   poli-
tična   duhovščina.   koje   imamo   obilo. v
današnjih   dneh   najhujša   sovražnika in i
najvecja nevarnost slovenskemu narodu**.
To še ponavlja v vedno krepkejäih
atcentih in niti flabo razumljenega citata
na koncu dotičnega odstavka ni trebalo,
da se utrdi bojazen: dr. Tavčar se fun-
damentalne svoje zinote ne bode z lepa
otresel! Preveč hrepeni po tistih lehkih
uspehih, pridobljenih med žvenketanjem
lepo skovanih govorniških diatrib, katerim
se slepo u'ia plitva talmi-naobraženost
naše dobe. In kje je dobiti vec te cenene
krme, kje treba raanj samostojnega iniš-
ljenja in svetovnega naziranja nego baš
po onih nižavah, od koder odmeva ,.S1.
Nar.;t   hripavi  poziv  na „farško  gonjo!"
Ali razame   sedaj dr. Ivan   Tavčar,
zakaj ne vraearn v javnost, zakaj zapo-
žčam svoje blaženo zavetižče ter se zopet
podam nazaj v nehvaležno politiko, dasi
bi po njegovern izrekn „lahko v miru in
Oasti preživel stara svoja leta**.
Dobro vem, kaj me čaka. Popolnoma
v svesti sem si, da mi bode boriti se z
nelojalnim novinarstvom, kateremu ne
služijo stvarni argurnenti, temvrč izmiS-
ljotina. neresnica in podlo zavijanje. A
niti pred takirni napadi se ne plaSim:
bodri in tolaii me pošteno prepričanje
da vržim le možato svojo dolžnost, ako
v resnem. za domovino usodnem položaju
zastavim svoje skromne sile, zidat tarn,
koder destruktivni talent dr. 1?. Tavcarja
le podira!
To je poalednja moja beseda v tej
polemiki: sedaj pa le po atari svoji na-
vadi kamne v roko, gospoda pri ^Slov.
Narodu"* in po meni take pasme pro-
tivnik me raniti  ne more!
Franc Šuklje.
Do pisi.
Z Vipavskeea, UV septembra. —
Prijatelj, ki se je peljal po vipavski že-
leznici, mi je pravil, da je neka dama,
ki se je v istem kupe-jn vozila. na po-
staji v Dornbergu zahtevala. naj se ji da
vode. Otročaji. ki se navadno pri dohodu
vlaka zbirajo tam, so se smejali po svoje,
ker niso gospe. ki je italijarsko zahtevala.
' razume'i. No in ta otročja razposajenost,
ki se povsvd nahaja, še najbolj med ita-
lijansko inclito mularijo, je gospo tako
razburila, da ni raogla drugače nego da
! je svojo 2000-letno kulturo izbruhala z
zasramovanjem slovenskega naroda.
Ponižni Slovenci učimo se tudi iz
tega, kaki ne smemo biti in kaki bodimo.
Ko sem svoj čas tadi jaz vozil po
železnici kosti svojega rojstva, sem za-
pazil, da se je na raznih postajah ponujalo
raznih reči — krepčil — vina, vode, sadja
in drngo. In kdor so je teh krepčil po-
slažil. je moral tadi primerno plačati,
Naša vipavska ieleznica vozi še le malo
časa in je le kratka, ter se ni čuditi, in
ona gospa ne more zameriti, še manj
svojo nevoljo izbruhati v tako nedostojni
obliki, da ni na postajah postrežena, kakor
je morda navajena.
Morda bi ne bilo neumestno, Če bi
LISTKK.
Molitov za Bisiuarka.
Obrazno   Iz   žitja  poljskega   kmeta   na   Pruskem
(Spisal .1. K. JliiHovski.)
(l)aljc)                                       ¦*¦
In danes so ga cakale äe stokrat
hujše muke; in torej se je vlekel le z
nevoljo v šolo. Zakaj se je vendar udal
materini volji 1 Hes, da jo je zelo ljubil,
"a jej v oči nikdar nič ni mogel odreči.
Kakor se godi čestokrat v takih siučajih,
je stela bedna mati svojega sina za naj-
zaupljivejšega prijatelja in mu je vcepila
zgodaj misel, da mu je po o^etovi smrti
pripadla dolžnoat skrbeti za mater in za
mlajšo sestro. Ta zveza med materjo in
Binom je bila nenavadno prisrcna. Stanko
je ljubil svojo mater; smilila ho mu je
radi tolike britkosti in bolezni in trpel
je Ž njo vred. Cutil je v duäi, da morda
mati ne bo dolgo več pri njiju, in torej
se je silno trudil, da bi jej oaladil vsako
uro njenega življenja. S kako radostjo
jej je oddajal prvi zasluženi denar! Po
cele ure je   presedel  pri   njeni   postelji,
pa se razgovarjal I njo, in niso ga mi-
kale zabave vrstnikov. In tako je tudi
včeraj zadostovala ena materina solza,
da je bil zlomnjen njegov upor.
Zdaj pa, ko ni bil več pri materi,
in ae je bližal vedno bolj šolsker/u po-
slopju, jelo ga je še huj^e stiskati. Zdaj
so mu stopile na utn vse kriviee, stor-
jene rodbini; in mlada duša je zatrepe-
tala razburjenosti, da bo moral zdaj celo
cast izkazovati lemn krivičniku. Malo-
marno je stopal po dobro znani stezi —
kot bi bil že čutil, da se zgodi danes '
nekaj nadnavadnega.
V.
Učilnica je bila že prenapolnjena,
učitelj je utegnil priti vsak čas. Stanko
je sedel mirno na mestu v zadnji klopi
in čakal. Soba ni kazala veselega po-
gleda; ni bilo v njej onega gibanja, otročje
veselosti in svobode, ki je navadno pri
razposajenih učencih. Vesela so bila le
obličja nekih dobro rejenih nemäkih
otrok. Bili so »o otroci pred kratkim lam
naseljenih nemäkih kolonistov.
Govorili  so   med   seboj    v   nekera
nerazumljivem neraškem narečju. In ti
otroci so bili ozaljšali v družbi z nčite-
Ijem šolo z zelenjem. Med njimi in polj-
sko deco, sedečo tiho in bojazljivo na
klop^h, ni bilo nobene prave zveze, in
lahko se je dalo soditi, da je nikdar ne
bode. Bili so tafco različni po obrazu,
mišijenju in vedenju, da se ni moglo
niti govoriti. da se kedaj popolnem zlijö
skupaj.
Naposled se odprci dnri in prikaZe
se učitelj. To je bil mož srednjih let,
snh, plešast, ostrega, odločnega izraza.
Stopil je na oder, zapisal nekaj v dnev-
nik, prešel parkrat po sobi, vzel iz na-
vade dolgo šibo, ležečo na odm, pa se
jel baviti ž njo. Na to je pogledoval
pozorno obraze svojih učencev in učenk.
Nekoliko otročjih oči se je ozrlo sum-
Ijivo in nemirno na to njegovo zabavo.
Saj je bilo prav za nje namenjeno —
to neobhodno orodjo novočasne pruske
vzgoje in že velikokrat so ti abožci skle-
niii ž njim neprijetno „znanje". Potem
je jel govoriti g. učitelj na dolgo in äi-
roko   o   Bismarku   in   njegovih   delih, o
nemäkem cesarstvu, o vojskah in groz-
nih bitkah. In njegove besede so vrele
kot potok pohvale za velikega kancelarja.
Nemški otroci so poslušali radovedno in
pazljivo z odprtimi ustmi; poljski so zrli
nehotö na učiteljeva usta. Ali le neka-
teri so razumeli nekaj tega, kar je go-
voril; vsi so pa imeli na umu, kaj bo, Ce
ukaže ponoviti ta dolgi ^pouk'1; ali tudi,
Ce le povpraša, kaj je pravil. Z rastočim
nemirom so opazovali tudi vedno hitreje
gibanje äibe. ki je zlovestno švislajoče
vezala vzduh; in sicer toliko bolj, Cini
bolj je rastla patrijotična navdušenost
navadno hladnega učitelja.
Samo Stanko je bil pobesil glavo
in je zrl pred se, kot bi ne bil pričujoč.
Obraz mu je kar žarel rdečice in iz oči
mu je švigal nekak čuden, zlovesten
ogenj. Ni mu uäla niti ena beseda uöi-
teljeva; in ko je začel govoriti o Bis-
markovi rodbini, o njegovih sinovih in
vnukih, o srečnem rodbinskem življenju,
prijelo je dečka nekaj za grlo, zdelo se
mu je, da se zaduäi. Solze so ma udarile
z oči, ali požrl   jih je,   da   bi   ne   izdai
Šl. Mavru, ohhajuhi poldosetlotnico svo-
jetja imiSni'Mva. ZaHlužnima gospodoma
^pgljtaino iskreno ! Na mnoga Iota! Bog
ju äe dolgo let ohrani zdrava in krepka!
lllifitovttiijc         Naučni   minister
je imenoval suj ienta Hermana (ihiap-
puli"i.ia v rl''"*tu provizoričnim glavnim
učiteljem na ženskom učiteljišču v Gorici.
Dr. Alcksij Kai. Ilojic so je v
poruleljck vrnil z, letoviSča v Gorico ter
opravlja redno svojo  zdravnisko   službo.
Vpisovaiijc v razno ucne zavode
v ,,Šolskem Domir' so bo vršilo, kakor
srno žc naznanili, prihodnji ponedeljek
in torek, 14. in If), sept, od 9. do 12.
predpoludnrj in od 2. do 4. urn popo-
ludne. Kodüelji naj se p«,lrudijo, da vpi-
šejo svojo otroke o pravem časti. da ho
društvu mogoče ¦/. ozirorn na štovilo vpi-
sanih olrok poskrboti, knr treba. Kor no
odnoSaji slovonskoga Ijudskega Solstva v
nieslii Se vedno n«ijasni, bo vpisnvanjo v
razredo Ijndske solo, izvzemSi dekliško
vadnico, v „Šol.skem Doinu"' le začasno
Ko se razmo»*e pnjasnijo, siedila bo stalna
uredha. Toliko nn /.nunje rodileljern, ako
bi morda prve dni no bilo v vsem jasne
odločilve.
flavi'i» Ijitdski shod priredi aka
demieno ferjalno druslvo „Adrija" v (iu
rici dne 20. t. tn. na Do bravem ohi't
B i I j u i .t v B r d i h p o p o p o I d a n s k i
služhi božji. Na dnevnem redn bode
• razpravljanje o slovenskem Solstvu. Kojaki
iz Brd in drugih bližnjib krajev! Pnhilit*'
vsi na la shod, da bode tu shod veli-
ča^lna manif'estacija za naže kulturne po-
trebe. Povejmo glasno in odločno naširn
nasprotnikom, du zahtevamo za se isto,
kar imajo drugi večji narodi. Posebno
glasen bodi protest proti vsiljovanju
„Login in •' -šol na slovenskih tleh. Na ti-
soče glasov slovenskega ljud-Uva naj od-
locno pove vsem nažim nasprotnikom.
da znhtevamo zaseslovonsko Ij udsko
šolo, s I o v <> n » k e s r e d n j e sole in
slovensko univerzo vse slo-
ven 8 k o!
Roman je v Ofjloj in na Sv. («oro.
— Vsredoob 6. uri zjutraj ho dosli slo-
veriski rornarji v starodavno stolnico sv.
Mohorja v Oglej. Samo s Kranjskega jih
jp prišlo nad tisoe. Pridružilo se jim je
tmli mnogo Primorcev. Vaeh ljudi v cerkvi
je bilo nad dva tisoč. V Ogleju jo priSIa
romarjom naproti čč. duhovseina. Ob 7.
uri je imel v stolnici č. g. dekan K o b-
lar govor. Potem je bila tiha sv. mu3a
in skupno obhajilo. Ub 9. uri je imel
premil. knez in äkofdr. Je^lic
govor in  potem pontilikaltio sv. mašo.
Ob 4. uri popoludne so se romarji
pripeljal: na goriško postajo, kjer jih je
sprejela dcpi tacija, obstoječa iz mnogih
duhovnikov in svetnih^ospodov. V imenu
deputacije je pozdravil knezoškota prelat
dr. ..sip Gabrijevčič. — Kornarji so
se odpeljali skozi Gorico naruvnost v
Solkan, od koder so odkorakali na Sv.
Goro.
V četrtek ob 7. uri je imel na Sv.
Gori c. ^. župnik P a v I o v č i č govor. Ob
9. uri je govoril e. g. Janez K a I a n.
Nato je bila pontilikalna maša.
Ob 4. uri popoludne so se Kranjci
odpeljali z gori^ke pO9taje proti Ljubljan1.
Med kranjskimi romarji je vladal
lep red. IJpamo, da so bili v naši deželi
zadovoljni. Goričani sino bili ginjeni, ko
smo gledali nepregledno množico pobož-
negaljudstva pomikati se s svojim äkofoni
akozi mesto proti Solkanu.
VlpavHka ieleznlca, katero upravlj;
država, je postala nekak ,,Versuchska
ninchen", na katerem naj se dokaže, kako
ne treba delati, ako se hoče dobro uprav-
ljati. Pritožbe slovenske pare nič ne iz-
dajo, veljajo toliko kakor pihati v veter.
Zdaj so se oglasili v „Corrieru" Italijani.
ki so morali 8. t. m. ostati v Ajdovščini.
kftr niso dobili prostora v *'3lezriiškem
vlaku. Nadejamo se, da odslej bo boijše;
kainor slovenski glas ne seže, prebije
italijanska tožba železna vrata. Milemu
narodu se ne sine v Avstriji krivica goditi.
Kdo bo  postni   viftji   upravitclj
v Gorlci? — Poštni višji upravitelj g.
Peter Augschellor je stopil po
48 letnem službovanju v stalni pokoj.
Vpraša se zdaj, kdo bo njegov naslednikV
Zahtevamo, da mora poštni višji
upravitelj v Gorici znati občevati se slo-
venskimi strankami. To ne gre, da se za
slovenske stranke kličejo poštni sluge za
tolmače. Radi tega pozivljeino svoje po-
slance, da naj store potrebne korake, da
se zabrani imenovanje kakega človeka,
ki ne bi znal slovenski. Čujemo, da se
ponajajo za to mesto Jjudje, ki so po-
polnoma nevešči slovenskemu jeziku. A!i
jih ni nič sram?
Ugnali 8ino ^a, sapo smo inu za-
prli. Kakor besen krpucal je račune in
sostavljal številke, da bi dokazal, da je
„Krojaška zadruga" propala. Sam sebi se
je zdel lep pri tako napornem in hva-
ležnem   delu.   Pasji   dnevi  so mu bili v
pomoč i.i so riHjbržtt nalašč radi njpga
nadaljevali do 10. t. in , ko je prvič po-
rosil jcHOiiHki dež izsuseno zernljo. Ali
njernu je že 9. t. rn. v „Soči" sapa za-
stala, ko ga je zapustilu bujna domiäljija
in mu je oslabelost narekovala labudjo
pesem o ..Krojažki zadrugi"'. On, ki ni-
koli ni hi I v zadregi ne za račune ne
Stevilke, zabteva brez v.sako pravice ra-
čune o tekočem poslovanju ,.Kr. zadr.k\
češ, da more skleniti v analih goriäkih
Slovencev preznačilno, za njenega začet-
nika nečastno polermko o „Krnj. 7/'. No,
Andrej Gabraček, zahtevamh rai'tinov
Vam zdaj ne damo, kor no želimo, da bi
tako bit.ro končiila polemika, ki znači
Vaso blamaAo, a služi narn v reklarno!
Svetoslav 1'rernrou Vras jo z noizpodt»it-
nimi podatki in lino ironijo ^očil v Oo.lo,
da Varn jo kar talent zastal. Hilo dobro'
No c'utimo dol/.nosti priti Vain na —
poinod' !
Vino^radniski shod. Goriäko
vinarsko druAtvo, čogar dclovanje se raz-
toza na slovenski del naso di'zole, pri-
rctli prihndnjo nodfljo. dno 1M. t. m ob
\. uri popfdudn<* v Dornbergu javeri
shod. Ha/pravljalo so bode nH njom o
kupčiji L vipavskim vinorn, o priprav-
Ijanju vina, o ravnanju z vinom itd.
Opozarjamo na ta shod v.se vipavskc
kmotovalco t*»r jih vabirno, da so ga v
poliiem žlovilu  vdelcžo.
('. kr. kiiictijsko driistvo v <•<>-
rioi  bodi' oddaja'o  tomnževo žlindro la
časno po f> K 9;">  vin.   kvintal.   VTar5čina
je  1   K zu vsakid   100   kg.          Nadaljuje
se s poilpisovanjom za supfrt()sfat z Koke.
ki ima 12--1J- od sto losiorov«« kislinc
stopljivo v vodi, po najnižji cuni. katoro
bode rnogočo odboru pogoliti Var^čina
1 K za vsakih 100 kg. — Zmorom na
razpnlago jo živinska sol po 7 K 50 vin
kvintal in po 'A K 8;j vin. 50 kg — OJ-
da|h so tmli t'ormalina po 2 K 60 vin.
liter.
Hiizstava crrkvenih ohla<*il bo
od 19. t. m. do 2f>. v ulici Bariollini St.
2. Toliko na znanje c. duhovSOini.
Vojastvo ^o jo v pondeljek ob 3.
pop. vrnilo z voliKih  vaj \  Gorico.
Svoje suielosti   se   sminuje.   —
Bojkot jo hudo orožje, rabi se v najskraj-
nejSi sili v narodnem  boju  proti   narod-
nemu zatiralcu. ki hoc-o   to   zatreti.   kar
jo prvemu najdrrtžje.   Bojkot   napovedati
podjetju lastne narodnosti,   jo pa   že iz-
rodok   strankarsko   blaznosti,   kateri   jo
rodoljubjp nepo/.nana   ntvar.   Tej   stran-
karski blaznosti je podloL'ol tudi A G— k
z   napovedjo   bojkota    ,.Kr.   zadrutfi".   V
kratkih dneh se je   pa   prppričal,   da   je
trud njogovo smelosti  hrezuspe^en in da
jo vzbudil mod  slovensiuin prrbivshtvom
občno npvoljo.   To nevolje   se   je   zbal,
zato hočo svoj  liorostr.itski   čin   podtak-
niti   na^im   ljudom.   pišoč.   da   je   slišal
,.klerikale'O'1 govoriti,   da   so   zasebni   tr-
govci cenojsi nego zadruge. Mi imamo to
za navadno raco. kakoržnih   vsak   teden
dvakrat kar mrgoli  v   njegovem   listu.   S
tern izgovarjanjorn   da   naše   ljudi    hoče
zvaliti s sebe   krivd.\   o kateri   jo   začel
sam premižljevati. da   bi utegnila   njogo-
vemu li^tu vo«1  skodovati   nogo   „Kr. za-
drugi". Kecimo, da je to res.   ali ne   vc
A. G    k, da slaba beseda, govorjena med
stomi ljudmi. stokrat ruanj skodujo nogo
enkrat zapisana v javuem listu.   Vidi se,
da A. G—k svojega  lista no pišo, ampak
v njem klepeta  kot ^taro žonice   pri ča
žici   kave. Zdaj, ko je precital na*e   no-
tice, v   katerih   smo   z   razmišljovanjein.
dostopnim vsaki  priprosti  zdravi pameti,
ovrgli njegove trditve o „stalnih cenah",
o namišljonih  „velikih*4 režijskih   troških
v „Kr. zadrugi", bi bilo dostojno za last-
nika   naprednega   glasila,   da   bi   skuäal
svoje smele trditve   podpreti   s   protido-
kazi. On se našega razmišljevanja ogibljo
kot mačka vrele kaše ter vrh prvih sine
losti že druge   kopiči.   Kak   lep   napred
njak! Tako pišejo   menda   le   še   tur^ki
casnikarji. --^ Tudi   nam je   bilo   znano,
ne   da   bi   nam    bilo   treba   informirati
se iz „Soče", da so v prejSnjih časih ne-
katere naše družine  obrnile   hrbet   „Kr.
zadrugi", a to je bilo takrat,   ko so jo v
njej koračil še Avreljeek Bisajlček z dru-
gimi   naprednjaškimi   soagitatorji.   Da jo
dajal Bisajlček blago tudi na  upanje,  jo
prav verjetno; saj je posojeval  zadružni
denar   ob   sobotah   celo   naprednjaškim
podjetnikom, da so izplacovali svoje de-
lavce.   To je   bil   res   vzor   poslovodje.
Čudno, da se  „SoČa1'   ženira   celo   ime-
novati ga po imenu.   Na veliki   boben ž
njim ! Za direktorja v „Südbahn"! Če je
kdo naših ljudij  „Kr.   zadrngi'1   kaj   dol-
žan, bode plačal; a kdo bode   pa plačal
dolg za one naprednjaSke pisarje,   ki at?
pobegnili zopet v deželo,   iz katere nam
jih je zvabilo naprednjaäko načelstvo, in
kdo bode plačal dolg  naprednjaäkih agi-
tatorjev pri   goriških   krčmarjih?   Za   to
naj se „Soča" raje briga 1   0  tern  spiše
morda   „Soča"   pozneje   kako   poglavje.
Zdaj bi bil čas,  da   nam   stvarno   odgo-
vori na naso notice o „Kr. zadrugi".
Da more en G k oslati dolžan toliko
odgovorov, ni bilo priOakovati. Pričaku-
jem) toroj najproj odgovora na nažo
notico, ki govori o njegovern brumenju
nad Bisajlom v dr. Treotovi pinarni.
(.udno, da mu ta notica tako zelo sapo
zapira.
FurlansKa proceslja na sv. (ioro.
— V nodeljo pnredi kat. ital. delavsko
družtvo v Gorici procesijo na sv. Goro
LJdeležili so je bodo Furlani iz vao
Kurlanije.
Kazstavapovejcžlvint' v Koinuu.
ki jo biln prožlo nedeljo. pokazala je, da
se nahaja živinoreja na Krasu ie na
n i L k i s t 0 p i n j i. Prignano jo bilo na
razstavo okoli 150 glav živino. katero so
pa pripadalo v e č nego desetim
p a s m a m. L'ntorwaldenskpga plomfna.
katoro so šin tod L0 nad 20 let, vidoti
jo bilo primoroma he prav malo.
Pokazalo se je torej, da morajo odlo-
čilni faktorji abrati drugo pot, nego so
jo hodili do sedaj. Vzlasti morajo sKrbeti
za dovoljno število dobrih plemenskih
bikov, katon se tod jako pogroSajo.
Hazstavc so se udeležili tudi nokateri
italijanski gospodje odborniki kmotijske
drtižbo tor so se na la«tne oči prepri-
čali. kako -o zanernarjali do sedaj ta
okrai. Na bankotu. ki je bil popoludno.
zbralo so jo okoli »>0 gospodov. J.iko
kra.sno jo tri>vonl c. kr okr. glavar so-
žansk g. K"bok. katori je napil ob zh-
kljuclin govora  rmvzočim  go^tom.
I'topll s<« je dno s t. m v Vipavi
opokar Andrej  Gregorič  iz  Prv^čino.
I'o'Aar. — V Kosovljah pri Plisko-
vici zgorelo je v petek 4 t. rn. zvecor
gospodarsko poslopje. namreč klet. hlev
in skednrij. lastnina posestnika Stok-a.
Zgorela je V9a krma in prišel ie Stok
tudi ob ') hi torana. Poslopje je bilo za-
varovano ali baje !e deloma, tako da
ima Stok vsled po2ara Ae preeej veliko
3kodo.
V Volrjcniiiradn bo imelo v ne
deljo dno 13 sept bralno druAtvo ,Do-
movina" svoj letni redni občni zbor z
nastopnim dnevnirn redom: 1. Nagovor
pred-ednikov 2 tajnikovo poročilo; 3
biagajnikovo poročilo , 4. sluOajnosti;
j. volitov noveu'H odbora.
Iz Dcvina nam pispjo : Še 9e govori
o groznom zločinu v Sesljanu, kjer jo
noki Blažina iz Mnvhinj zabodel nož 6
cm gioboko pod sree krčmarju Legiäu iz
Se^ljana. ki jo branil svojpga brata v
topežu. Nesročnega življenje visi na nitki.
Zdaj žo zopot druga nesreča. Stari
iiiož Batiston iz Devina je ie\ v torek
na praznik M. B. na božjo pot v Videm.
Zvečer ob 7. uri He vrne. stopi iz vlaka
in komaj vlak zapiska, hoče iti čez dru»;i
tir proti vratom. pa v tern hipu pridrdra
lokomotiva proti Tržiču, ki ga podere
na tla in drsa kakih 100 m naprej. Ko
so ustHvi lokomotiva najdejo nesrečnega
moža z razme^urjeno glavo in zlomljeno
nogo! N'jegova božja pot jo bila zadnja
v tern življenju! Nadeljeval je svojo božjo
pot no na dom. ampak v vecnost, kjer
naj bi mu M B. sprosila večno veselje!
Novo dru>tvo. — V Mirnu se je
ustanovilo bralno in povsko dru3tvo „Vi-
pava". Prešli torek je imelo svoj usta-
novni obeni zbor, katerega se je udele-
žilo nad sedemdeset druStvenikov. Pred-
sednikom jo bil izbmn ondašnji strojar
in posestnik Ivan Lokar.
Iz svt'tohicljskt' /upanje nam
pise volilec: Uo 2 julija je bil imonik
polilcev razpoložen in občin9ke volitve
smo pričakovali že julija, pa do zdaj §<?
niso bile in tudi ne bodo tako hitro.
— Pravijo, da je na županskem stolu
nastalo polno razpoklin, katere se sproti
s smolo zamašujejo; pa ta se radi pasje
vročine topi in ne drži ; zato ie treba
počakati hladnejega vremena. (Je že na-
stopilo. Stavec.) 0 ti pokvečeni županski
stolec, koliko skrbi napravljaš!
(uden ^las ^orlSkhn Slovencem
iz Italijo. — GoriAki Slovenci so prejeli
naslednje pismo iz Italije in sicer iz la^ke
roke: „Našega kralja in milo kraljico Je-
leno je navdušeno pozdravilo nad 20.000
irredentov. Toda storili so svojo dolžnost
tudi beneäki Slovenci, kar je naredilo v
dvornih krogih jako velik vtis. Treba ve-
deti, da na kraljevem dvoru se govori
tudi slovanski-srbski, kar razume tudi
vsak Slovenec lože nego Sicilijanec in
Lombardec književno toskanščino. Danes
je priälc v Italiji v modo — vse, kar je
slovanskega, ker le v prijateljstvu s slo-
vanskim svetom iščemo bodočo srečo
mlade Italije. — Zakaj tega ne razumete
gori^ki Slovenci'? Zakaj Vas ni bilo v
Videm, da bi bili vredno pozdravili kra-
ljico, ki Vas ljubi, je Vaše krvi, kakor
ni nobena druga?! Vaša deputacija bi bila
odlikovana, Vaš sopek cvetja bi bil dičil
kot četrti voz naše mile Jelene, in Vaš
poset bi bil največjega poinena!1'
Izs^ubljeno.    —     Voznik   mizarja
Baviiarja iz   Sela   jo   izgubil  z   voza od
Gorice do Dornberga zaboj^ek lanenega
olja. Kdor bi jo bil naSel, so prosi, da z
dopisnico naznani to Kr. Bavt-ar-jn v
Selu na Vipnvskom, da dobi primerno
nagrado.
Vabilo na nrvi ob^ni shod jto-
družtilce „Slo\«'tisk(i«;)i planinskrun
dniAtva' v Ljuhl.janf /a sodna »kraja
ajdovskl in \ip;ivski, ki «0 bod" vršil
v soboto dno 12 sept. 1903 ob 8 uri
zvečer v pf'stonh druStva „KJinost** v
Ajdovščini. C. kr. namestniStvo v Trstu
je potrdilo glaeom odlok'i z dno 16 ju-
lija 19(33, St. 1528 Pr od pripravljalnoga
odbora prodložona pravila z opomoo, da
bode izdalo napr.^eno potrdilo pravnega
obstoja podružnice po izvrSenem kon-
stituiranju na prvem občnotn shodu. Vo
ij 19 podružničnih pravil so bodo ta
konHtituirHla na ustanovnom obenom
zboru. h kateremu vabi pripravljalni odbor
vse bliinjo domoljube in prijatelje na^e
krasno dornovino. ki žele, da o.stanejo
na.^o krasno goro in pianino tudi v bo-
doče ni;p. in jih prosi. da so pnjavijo
omenjonpga dne mnogostovilno k zboru.
Spored je naslednji: I.i Pozdrav
prpdsednika; 2.; Poročilo tajnikovo; H.i
Vsprejom članov: 4.) Volitpv stalnoga
odbora: 6.   Kaznoterost:
Gutovo bodo vsak zavoden Slovenec
z veseljem pozdravil ta novi korak v
narodno-druätvenem življenju. Vipavsko
dolino. saj je v.«akernu dovolj jasno, kako
eminontnoga pomona za slovennki narotl
je deiovanjo „SI pi. dr J. Narodna dolžnost
vsacoga domoljuba je torej, podpirati to
društvo. ki si je mod druaimi v^viAonimi
smotri postavilo za glavno nalogo braniti
na3o prekra«no domovino pred zernlje-
lačnimi sosedi. In da se to zgodi, da
ohranimo svojih gora slovenski značaj,
da bodo b'escali tudi po vipavsk'h in
primorskih gorah le «lovenski napisi in
kažipoti. v ta naraen se ustanavlja ta
najjužnejša postajanka ,.S1. pi. dr." v
bojo za rodno zemljo. Gore v na5em
okoliSu se sicer v višini in divjoti ne
morejo meriti z julijskimi in savinskimi
alpami. toda vkljub temu. da so tuliko
pristopne in pripravne posebno za manj^e
izlete. preseneti vsacega obiskovalca divni
razjzled, ki se nudi očem ž njih vrhov.
Poleg tega hrani naš. kolikor toliko že
kra3ki svet. več votlin in jam. ki čakajo,
da se preiščejo in naredijo pristopno in
ki bodo prozročeni trud gotovo bngato
poplaca'.e. Delokrog je začrtan, na delo
torej. vipnvski in ajdov-'ki rojaki! Pri-
pravljalni odb'"<r pričakuje upravieen od
vas, da se zdrožite v ljubezni do rodne
grade v kolikor mogoče velikem številu
ter vam kliče krepak planinski ..Na zdar" !
Zi pripravljalni odbor podružnice
..Slovenskega planinskega društva1' za
sodna okraja ajdovski in vipavski:
Anton Lokar 1   r,
župan. t.   č. predsednik.
Šuklje Izvoljen ! — V četrtpk se
je vršila dopolnilna državnozborska vo-
litev v okraju Ljubljanska okolioi-Vrh-
nika-Vižnja gora Hibnica-Velike Lašee-
Litija. Izvoljen je bil sijajno kandidat
katoliäko-narodne stranke dvorni svetnik
g. Fran Suklje. Volitev se je izvrsila
brez volilnega boja, ker se nasprotniki
na volišču niti pokazati niso upali. Li-
beralci še kandidata niso mogli dobiti.
Ta okraj je zopet pokazal, da ostane ne-
premagljiva trdnjava katoliško-narodne
stranke. —
Sleparijt.1, ki so se vrSile 0 priliki
zadnjih občinskih volitev v T r s t u, so
se razpravljale v dolgi pravdi pred de-
želnim sodiščem tržaškim. Tožena sta
bila obOinska svetovalca Benassi in Ciirnar
in mnogo druzih. Obsojeni so bili Cosani,
Skerl, Pellegrini, Jeklin, Vecchi, Grill v
strog zapor od 8 dnij do t meseca. Drugi
so bili oproščeni. Bazprava je bila jako
zanimiva ter je nekoliko osvetlila delo-
vanje vladajoče stranke in tako zvanih
morettov. (?,osani je glasoval do l."> krat
pod različnimi imeni v vseh volilnih raz-
redih; volilna kornisarja, ki sta ga po-nala,
sta se pa smejala k temu. Vladni komisar,
ki je prisastoval volitvi, ni ničesa opazil.
Praktikant Ferliijsa na tržaškem
magistratu, ki je ob proglasitvi župana
dvignil na glavnem trgu pred magistratorn
italijansko zastavo in je bil radi tega
zaprt, bil je takoj, ko je prišol iz jece,
imenovan definitivnim uradnikom. Ker
nima avstrijska vlada nie proti takim
odlikovanjem, jasno mora biti citatelju,
kako pot si mora izbrati oni, kdor hoče
priti v Trstu do dobre službe.
Sl(»veuci in Hrvatjc v Ameriko
— Italijaui v Trst. — Nasa vlada je
izročila dela pri razširjenju tržaške luke,
ki znašajo več miljonov, podjetniku, ki
je italijanski podanik. Ta pa je poklical
na delo vse polno delavcev iz blaženo
Italije mesto da bi vzel v delo Slovence
in Ilrvate. Saj je pa tako najbolj-te.
Italijanom dajmo zaslužka v Avstriji,
n*äi ljudje pa naj si grejo iskat dela in
zaslužka v Arneriko.  Tako poatopanje je
se tadi na postajah vipavske ieleznice
aslrezalo takim ielodcem a tern, da bi se
ponnjalo naze sadje, grozdje, no in <*e
ne vino pa voda; se ve, ne zastonj. Co
zahtevaš, plačaj. Fosku9ite, in öe se ob-
nese, vzdržujte; če pa ne, jezik za zobe
in našega slovenskega ljudstva ne blatiti
Tega m ne dovoljujerao na naäi zemlji.
Od c. kr. okr. glavarstva smo dobili
razglas za nabir&nje miloäcine za pone
arečene Bovčane v slovenskem jeziku; od
prevzv. in precast. Ordinarijata pn v
nemäkem. Kdo je bolj nem3ki ?
______M i h e 1.
Iz Rovca, 7. septembra. — Glede
dveh dopisov v „Primorskem Listua in
„SoOi"' radi moje äkodo pri poAaru iz-
javljam slodeeo:
1.   Podpisani  je  piejel  od   zavaro-
valnice povrnjeno vso äkodo,   kolikor je
jo zaračunil.   Odbilo  se mu je   90 K za
pogorele jestvine in pijače, ker niso bile
v polici žpeciticirane. torej ne zavarovane.
Be«ede Ant. Štraussgitla   niso   priäle pri
odškodnini v poštev.
2.  Trditev dopisnika v „Priraorskem
Listu",   da   zabtevajo   zavarovanci,   naj
Straussgitl kot zastopnik  banke   odstopi,
je ovržena s podpisano izjavo v „Soči"*,
da so zavarovanci ž njim zudovoljni.
3. Če 9em rekel Štraussgitlu vzačetku,
da nimam škode, nisem rekel v tem smislu,
da nimam   n o b e n e,  tadi nisem s tem
odrekel se svoji pravici zaračuniti si škodo,
Če bi jo pozneje našel. Koliko škode imam,
vem jaz,   ki sem   lastnik  svojega   blaga;
da sem pa škode res imel, priča sta g.
nadueitelj Bratina in njegova  gospa, pri
kojih sem imel blago shranjeno. Ona ata
mi  pomagala   sestaviti  zaznamek in me
na marsikako škodo  opozorila, ki je jaz
nisem zapazil.
4.   Pripravljen  sem ves denar   dati
nazaj,  če se  mi   dokaže,  da  nimam  te
skode.  Če bi bil jaz tako lacen denarja,
ne bil bi vlačil   svojega  blaga iz goreče
hise  in   si z vzdigavanjem  težkih   omar '
kvaril zdravja. Kar sem reäil, sem zava- '
rovalnici rešil.   Sicer pa vse moje blago
je  sbranjeno v Solkana  in   niČ   nimam :
proti temu, če se Skoda od strani   zava- i
rovalnice še enkrat ceni.                             I
Šorli Peter
kaplan.             !
Iz Krapine,   7.  sept. — Pred ne- j
koliko meseci ne bi bil nikdo   mislil, da
ae bo naš trg v kratkem času toliko spre-
menil.   Poprej   grobna  tišina,   sedaj vse
mrgoli   tajcev, ki so prišli, da se ozdra- j
vijo ali pa vsaj okrepčajo oslabele živce.
Največ je Hrvatov,   potem   so   Slovenci, j
osobito iz sosedne Štajerske,  ali   imamo
tudi Nemeev, Madjarov, Srbov,  Bolgarov
in Poljakov.   Čehi so odpotovali   dne 4. j
t. m.   Vsak je zadovoljen  in vesel.   Dne
7. t. m. se je začelo  zdravljenje z groz-
djem,   ki je že zrelo in ga  imamo   vrlo
veliko.   Seveda se spoji  to zdravljenje s
porabo vode. Prihodnji teden bodo začeli
zidati vile,   do sedaj je pripravljenih   20
in sicer   izključljivo   od oseb,   ki   so   se
tukaj zdravile. Tudi dve gostilnici, vsaka
s 60 sobami, hodo zHuii in prilično pri-
vatnih his, da bo mesta za vsakoga. Rav-
natelj Gkič je zelo priljublj'Mv Naše goste
najbolj \esoli, da z vsakim govori v nje-
goveni maternem jeziku. ZiraviSee je od-
prto celo leto. Za zimo se jih je ogla^ilo
le sedaj nekaj.
Politični pregled.
Qbletnloa smrtl cesarlce Ellzabete
je dala povod, da so se vršile p<> c*li
državi maše zaduSniee. Cesar je do-
poludno pri^el v rakev h kapucinom na
Dunaj ter je opravil molitev ob krstah
cesariee, prestolonaslednika in svojih
stariSev. —
Nemškl cesar v AvstHjl.
NemSki cesar pride 13 septembra
v BHIye na lov k nadvojvodu Frideriku.
Na Donaj pride nemžki cesar 18 sep-
tembru dopoludne ter ostane na Dunaju
dva dni.
Qgrska krlza.
Zadnje dni je vse kazalo, da cesar
poveri sestavo nove vlade tinančnemu
ministru dr. Lukacsu, ki ima že mnogo
\H zaupanje vladarjevo ter zahteva tudi
najmanj koncesij za madjarski jezik v
armadi. V soboto je cesar ob 1. uri
sprejel dr. Lukacsa v daljsi avdijenci. Konec
je bil, da se je otresel neprijetneija bre-
mena. Dr. Lukacs namreč dobro ve, da
mu niti vladna stranka v celoti ne zaupa,
ker ni — Šovinist. Že pred avdijonco so
ma razni listi napovedovali politično smrt,
ako bi skušal brez madjarskega poveljnega
jezika zadušiti obstrokcijo. To ga je ostra-
šilo, da je vladarja preprosil, naj ga
oprosti bremena in odgovornosti. A kaj
sedaj ? —
„Magyar Szo", glasilo baror.a Ban-
ftyja, pravi, da je izvedel, zakaj cesar
odklanja zahteve opozicije. Cesar te za-
hteve odklanja v interesu Ogrske. Ko bi
namreč vladar dovolil niftdjarski armadni
jezik, bi zahtevali Hrvatje pri svojih
polkih uvedbo hrvaščine in s sličnimi
zahtevami bi nastopili tudi drugi Slovani.
Konečno bi namesto dualizma nastal
trializem in armada bi razpala v nemško.
madjarsko, hrvatsko itd.
Cesar je sklenil, da 9. t. m. odpo-
taje iz Badimpešte in da se v bližnjem
času več ne povrne tja. Kakor znano, se
je hotel cesar vrniti 11. t. m. zopet v
Budimpešto in se ne adeleziti gaiiških in
ograkih vojaških vaj. V Budimpešti je pa
dobil take iufor.uaeije o krizi, da je uvidel
brezuspešnost svojih pogovorov s parla-
mentarci. Celo od viadarja zaželjena
konferenca vladne stranke se ni mogla
vräiti, ker so mnogi po3lanci te stranke
pričeli simpatizirati z opozicijo. Za to se
pa cesar ndeleži galiških vojaških vaj in
se potem zopet vrne na Dunaj. Ogrska
kriza se je poglobila.
Cesar je v jezikovnem vprašanja
neizprosen in izjavlja vsako prijenljivost
za izključeno. Bivšemu ministerskemu
predsedniku Szellu je to povedal.
Cesar stoji na staliäcu, da je jezi-
kovno vprašanje vladarjeva pravica. Baje
je cesar sestavo novega kabineta ponudil
tadi Szellu; a tudi Szell je odklonil, češ
„vse drugo rajši, nego to, da bi bil sedaj
ogrski ministerski predsednik". Cesar je
zapastil ogorčen in vžalosten Budimpešto,
kjer je nastal velik prepad med krono
in paramentom. Opozicija je neizprosna.
Kaj bo iz tega? Neraadjarski narodi na
Ogrskem so ee pričeli oglašati proti za-
htevam Madjarov in Rarnuni izjavljajo v
svojem glasilu, da se bodo do zadnje
kaplje krvi borili proti madjarskemu
armadnemu jeziku.
Kako Madjari mlalljü.
Dopisnik ruske^a   liata jo govoril  z
ourskjin   magnatom    pc 'ancom   grot'om
b>n  Zichy-jem. Grol je dojal: „Nikdar ni
imela   Ogrska   tako   viharnih   časov,   ko
sedaj! Za Oijrsko so spdaj gre: ali jo, ali
pa ni.   Doslej jo bihi npodviHnont   krone
sv. ŠtPtana   pripoznuna le na papirju in
s koliko nevoljo! V resnici smo že dan-
danes  pod   absolutno   vlado Avstrije (!).
Skoraj neverjetno jo, da se mora narod,
ki jt» močan in  nedeljiv,   upognniti   pod
jarem nekoliko maniše (!) drža^e. Mi iii-
mamo np zaitave, ne armade. ne narodne I
himne.   Dvor pride, če more, da dva ali
tri dni prebiva v peStanskem grndu   Nwäi
vojaki se morajo pokoriti nemški komnndi, i
kakor dn bi slavni   j«»zik Arany-jev, Vc>-   !
rösmarly-jftv in Pötüfy-jev   bil so vcdno  !
lokalen idijom.   No morern Vam povedati, j
kaj   bi  se  zgodilo,   ako   bi z rnzpu^tom ;
parlamentu ogrsko  ljudstvo   pripravili do
skrajnosti".   —   Tako   govore  madjurski
plcmenitaži! To je znamenjt», da jo mad-   {
jarsko javno  življenje   popolnoiiut   proti
Avstriji.
Naredba vojncga mlnlstra.
Vojni minister je izdal dnljš"» na-
redbo za nastop prezenčne službo eno-
letnih prostovoljcev in drugih novincev,
v kolikor se prijavijo sedaj iz lastne volje.
Naredba daje navodilo, po kak^m redu
je odpuščati dosluXene vojake, in sicer
v razmerju, kakor prihajajo novind. Po-
spbno pa moramo zabeležiti odredbo, da
se doba, za katero se obdrže tretjeletniki
preko 1. oktobra, uračuni kakor orožna
vaja, in sicer do'tšest tednov kakdr prva,
čez šest tednov pa kakor prva in tretja
orožna vaja.
Iz Srbije.
Preiskava proti častnikom, ki so
podpisali oklice na kralja, se jako težko
vrši, ker so v raznih garnizijah častniki
sežgali okiice, ko so izvedeli za aretaeije
svojih tovarišnv v Nišu. Zarotniki zahie-
vajo vojaško vlado, predno se snile i
skupščina.
Ministerski   svet   pod   predsestvom
kralja Petra je  sklenil,   da  bodo morali j
častniki, ki  so   udeleženi   pri   novi   za-  '
roti, kralju Se   enkrat   priseči  zvestobo.
Kdor bi se branil, post?."ili ga bodo pred  i
vojno sodišče.                                                j
Preiskovalna komisiia jo sedaj našla   '
tudi kljnč za znamenja, s katerimi so si   i
novi zarotniki   dopisovali.   Trije stotniki   ;
so imeli nalog   zbrati   podpore.   General   ¦
Magdalenič je izjavil   v   nekem listu, da   ;
so morilci   kralia Aleksandra   osramotili
častniško    suknjo    in   da   je   aretiranje   ;
njihovih   nasprotnikov   nepravilno.    Mi-
nister Protici bo Magdalenča tožil. Naj se
stvari   razvijajo   kakor   hočejo, vsekakor i
je značilno   za „svobodo"    kralja Perta,  i
da morilce pusti nekaznovane in jih ob-
sipa   s  ča«tmi,   njihove   nasprotnike   pa
zapira. Ta svoboda precej   diši po pros-
tozidarjih,  katerim   se   baje   kralj   Peter
prišteva.                                                        j
Odpravn konkordata na Francoskem.            '
Poročevalec konkordatne komisije \
Brien je izdelal svoje poročilo. Predlaga
odpravo konkordata. Brien predlaga dobo
petih let, da se duhovnikom plača popol-
noma ustavi. V mnogih škotijah so se
ustanovila društva, ki bodo skrbela za
duhovnike, ako jim vlada res odtegne
plačo.
Novi ruskl finančni minister.
Ruski finančni minister pi. Witte, ki
je posle finančnega ministra opravljal
deset let, j« odstopil ter postal pred-
sednik „ministerskega komiteta". Njegov
naslednik je ravnatelj ruskih drž. železnic
Pleske.
Vullke vojaik« vnj« Italljanttke vojake
vräe so lotoa blizu Belluna v Goronji
Ualiji. l*odlaga tem velikim vajam jo zgo-
dovinska in sicer predstavlja aoverni dol
vojske av8trijsko vojsko, ki je hotola
leta 1848 zatreti vstajo v Benočiji pod
povcljstvom Nugenta, južni del italijanske
vojske pa predstavlja divizije, katere je
poslal papež Pij IX. v pomoč ltalijanom
v vojski za osvobojenje, in drugo itali-
jansko vojsko. Na teh vajuh je navzoč
tudi italijanski kralj in kraljica Helena.
I                       Italljanl za Bolgare.
j            V Milanu so imeli   radikalci in de-
mokratjo  shod,   na katerem se   je   raz-
pravljal»)    ludi    macedonsko    vpraäanje.
| Povdarjala se je potreba zveze med Ua-
;  lijMni in Slovani v odpor proti nemSkemu
| prodiranju proti vzhodn.   To je tem po-
| menljivejo,'ker   so   ravno   radikalci svoj
ČH3 najbolj poxivali v boj zoper Slovane.
Na shodti se je izreklo sledcče načelo:
„Slovans:d narodi na Balkanu so
z ozirom na politicno, ekonomično in
kalturno stanje sole razvijajo. Zato po-
trebujejo podpore vecjih kulturnih na-
rodov. Za balkansko Slovane pride tedaj
v poštev ruski, nem^ki in italijanski
narod. Rusija je v vsakem oziru Ao v
razvoju. posebno v političnem in eko-
nomskem oziru; ima pa tudi na Balkanu
namene, ki nimajo s kulturno inisijo nič
opraviti. Nemčija je južnim Slovanom
tuja in njena politika je od njih sovra-
žena. ItaMjani so torej edini narod, na
katerega se morejo balkanski Slovani
opirati, Ilalijani morajo zategatelj Jugo-
slovane smatrati kot prijateljske narode
in 'Jelovati za njihovo samostalnost"'.
Morda bodo Italijani res nebali v svojem
sovraštvu do Slovanov in izprevideli. da
Slovani jim niso nevarni pač pa Germani.
Naj začnejo vršiti to svojo pamet v Istri,
Trstu in Gorici.
Bolgarlja mobllizuje.
Bolgarska vlada je na^očila pri av-
strijskih tvrdkah takoj 15 milijonov pa-
tron. Tvrdke ao prosile vojno ministerstvo
za dovoljenje, ki je pa proSnjo odbilo,
vsled Cesar so morale avstrijske tvrdke
naročilo odkloniti. Bolgarija se je na to
obrnila na ogrske tvrdke in tem je hon-
vedministerstvo ugodilo, vsled Cesar so
naročila sprejele.
U8taja na Balkanu.
Macedonski kro^i v Sofiji so jako
v skrbeh glede stanja macedonskih kri-
stjanov. Turki grozno in neusmiljeno
ravnajo s prebivalstvom, ker četam ne
morejo do živega; vedno in vedno po-
žigajo naselbine, mline in žitnice. Ako
ne pride o pravem času pomoč, bode
prebivalstvo moralo umreti lakote. To
žene rnacedonske ustaše do obapnih
dejanj. Sedaj se gre že zato, ali že na-
dalje živi bolgar^ki rod v Macedoniji, ali
ga bodo popolnoma uničili.
Poročajo, da je knez Ferdinand
sprejel v avdijenciji tri člane mace-
donskega odbora. Predložili so mu spo-
menico kot nekak ultimatum, naj odstopi
uli pa naj gre z vojsko na pomoč Bol-
«arom v Macedonijo.
Domače in razne novice.
Sinrtna kosa. — Umrl je 5. t. m.
v Gorici c. kr. poštni uradnik Josip S k o-
1 a r i s, rodorn h Vipolž, v 46. leta živ-
ljenja; na Hrvaškem pa znani stavbeni
podjetnik Anton Lončarič, ki je med
drugirn delal cesto med Kobaridom in
Trnovem. Naj v miru počivata!
Dve zlati inasi. — One 21. t. m.
bosta č. g. Franc Rodermatz, stolni
kanonik in č. g. Joaip Mašera, vikar v
svoj": .azburjeno8ti. In zopet ga je na-
padel dvorn nad božjim asmiljenjem.
Naposled je učitelj končal razlaga-
Dje. Odkašljal se je ter rekel prav s pov-
darkom:
rA zdaj, otroci moji, vstanite in
molite za mano molitev: naj Gospod
Bog blagovoli čim najdalje ohraniti tega
najboljšega moža naäe domovine".
Kot na povelje je vstal ves razred.
Samo Stanko se ni zganil.
„Kepa!" — zaapil je — „ali nisi
slišalV"
Stanko ni odgovoril. V glavi mu je
šumelo, ali ena misel ga je obvladala:
„Jaz ne born slavil tega, ki mi je vzel
deda in očeta ter ja pahnil v bedo in
zaradi katerega je mati toliko trpela.
Ne born prosil Boga, naj ohrani äe daije
pri živijenju tega, kateri ni imel usmi-
Ijenja nad njimi, in ki se mati pri nje-
govem spominu zaliva se solzamiu. —
Vui njegovi spomini so zleteli nagloraa
dalec — daleč: oatal je le nemi, ali od-
jih najsvetejäih čustvih. včasih se mu je
zdelo, da se godi zdaj nekaj straänega,
da se obrača vsa učilnica okrog njega :
Čatil je veliko žalost in še veßji srd; le
eno čostvo ni imelo pristopa* strah!
Nekaj mi je zamigljalo pred očmi; zdelo
se mu je, da vidi očetov obraz, in zdelo
se mu je, da mu kliče : „Le sreno, Stanko,
srčno! — Pokaži, da si moj zvesti sin,
da me ljubiš še v grobu !**
Tedaj se je deček äe bolj sklonil,
in pripognil, pa se prijel roba klopi z
vso močjo, kot bi se bal, da ga se silo
odtrgajo od nje. Učitelj  se mu   približa:
„Kepa! Ali nisi sliäal ?" klical je
zopet s povzdignjenim glasom. — „Zakaj
ne vstaneä?"
Stanko ni odgovoril, niti se dvignil.
„Kaj?14 zakriči ačitelj zdaj že zelo
srdito. „Kaj to pomeniV — Ali ne boš
sluäal? AU morda noceä moliti za Bis-
marka?"
Stanko se ni ganil.. .
Mflsooliäannl      Ta      npa/)»*nnat lt(       —
zavrišči  učitelj   glasno.   „Le   čakaj!   Te
že spravim na noge !"
in pri teh besedah je švignila šiba
nekolikokrat po zraku in padala z veliko
močjo ubogemu deöku na pleča. In mo-
rali so biti zelo hudi udarci, kajti bole-
čina se je odražala očiiu^ na Stankovem
obrazu; ali deček se vendar ni stresel,
ampak se le bolj trdno oprijel klopi.
„Tu pa te vse preneha!"  siknil je
zdaj učitelj, ves   pomonrel jeze. — „Ta-
koj povej, zakaj noöeä vstati;  zakaj no-
češ moliti, kdo   te  je   naäuntat?   Morda j
mati ?•'
Jedva je slišal Stanko te besede in I
še predno se je äiba   dotaknila njegov;h
ramen, vstal je, vprl  žareče  oči   v  uči-
telja in zaklical na glas :
„Nihče me ni naäuntal; ali jaz ne
born rnolil za Bismarka".
Učiteljev obraz  je   rdel,   pa   zopet
bledel. Takega upora se ni nadejal, zlasti
ne od   strani   teh   bojeeih   in   zatiranih
poljskih otrok. Ali to je trajalo le nekaj  \
sekund. Kmalu  se ie   vzbadil  z   svojega
zavzetja in se razsrdil toliko bolj, ko je
videl, da ima pred seboj javnega očit-
nega „puntarja", ne le proti svoji veljavi,
jjjegt — groza — proti veljavi Bismarka
in vsega nemštva, ki ga je predstavljal
le-ta.
Prijel je z levo roko dečka za ovrat-
nik, ga potegnil silom iz klopi in zopet
dvignil šibo.
„Ali zakaj? Zakaj ne?wt
„Ker je Bismark kriv, da se je moj
ded obesil, da je moj oče  umrl v  ječi;
ker tako sovraži ves poljski narod in b
rad vse tako pokončal, kakor je nas". —
Še večje začudenje se je zrcalilo
na učiteljevem obličju. Dečkov odgovor
ga je nekoliko zmečal. Pustil mu je
ovratnik, pobesil že dvignjeno äibo ter
vpraäal mirno :
„Kdo ti je povedal to?%l
„Sam vem — ni bilo treba, da bi
mi bil kdo to pravil".
(Dalje pride.)
_____iJd
inoROt>   le v    Avstriji   in pri   avstrijski  i
„moilri" politiki.
Kksplozija ua  parobrodu „Vas-
Uapu". — Minult teden nahajal so jc pa-
robrod    o^rske    parobrodno    družbe na
Keki „Vaskapu"   na   poln iz Burgas-a   v j
Üarigrad,   kar je  nastala h kni tu močna i
oksplozija v prostoru, v kterem se je na- |
hnjal 'A'.\   letni   povoljnik   kapetan   Leltis ,
iz Lovrnna in  šo dva dru^a podkapotana \
dba iz Liburinje v Istri ter  noki uradnik |
nekr priv.družbf. Razpočila se jenamreč, j
no ve se  na   kük   način, dinamitna   pa-
trona in je ubilu vse Stiri zflornj imeno-
van?. Na to je zače!  parnik  tforeti.   Ker
ni bilo ohreAjt» preoddnljeno, potisnili so '
parnik k obrežiu pri  Messembriji. Drugo
osobjo, ki jo obstojalo iz kakih 2f> oseb, '
se jo rešilo. Bili so to izkljueno ljudje   z :
Heke in z   istrskih obaiij.   Na parobrodu j
so bila nakreana drva in sladkor.             j
Analtiibetl   v    Itallji.    —   lzmed j
lM.lsH Iota   1S81.   rojenih   in  v  vojake i
potrjonih novincev je 62 998 takih,  ki  ne
znajo ne čitati  in   ne pisati.   limed   100 .
potrjenih je loraj 38 analtabolov.  Če pa I
pomi^lirru, da   v   Ttaliji   no   } ridete niti i
dve tretjini na   nabor,   ker   jo   prej po- '
pihaJA iz dežele s trebuhom   za kruhom  i
in   da   ti   slednji   niti   pojma   nimajo o j
kakern   učilišču.   lahko   sklepamo,   kako
batata je blažena Italija na takih „uče-
njakih".   Najbolj   bogate   na alfabetih so j
južne   pokrajine.   Pr?o   nesto   zavzerna
otok Sardinija,   kjer   je  T>560  odstotkov '
analfabetov. Za to pride Kalabrija z 51° Ol j
Apulija.   Sicilija   in    manjši   otoki   s po
00",,,   Bazilikata s 49'u.   Najmanj   anal- ,
tab«lov iina še   Pijemont,   namreč samo i
11 34%, potem sledijo : Lombardija s 15%, !
Li^tirija s 16" 0,   Benečija   23%  in Emi-
lija 30" ,,.  Iz te   statistike   lahko   vsakdo
razvidi, kako pridno   skrbo za izobrazbo \
v polentarski deželi.                                  I
Nojbogatej&l   mož v Mehlkl.   — ¦
Xfilavno  je   umrl   mehikanski   milijonar
Pedro Alvarado,   ki    je  pred štirimi leti
postal iz ubožca   milijonar.   Pred Stirimi !
leti je bil   Alvarado še navaden rudar z
dnevno plačo 1% K. Toda imel je srečo,
da  je   našel   obsežne   srebrne   žile   ter \
tako    postal   čez  noe   najbogatejši   mož
na svetu. Alvarado  pa   ni   imel pravega
pojma o  vrednosti   denarja  ter ga sipal
s polnimi   rokami.   Na   svojih  sprehodih .
soje dal spremljati po osmih oborožencih, i
ker ni nikoli imel pri sebi manj kot eden
milijon   denarja,   ki   si  ga  je prizadevai
za vsak" vrstne   «tvari   izdajati. Najrajši
je   oü-~poval    krošnjarjem   cele   zaloge
ter  je   enkrat   dal    nekemu    krošnjarju
150.WO K za ponarejene dragulje, ki jih
je potem razdelil. Daroval je tudi velike ;
svote   za   dobrodelne   namene,   zidal ie
bolnišnice, cerkve, sole itd. Znuno je še, \
kako se je ponudil svoječasno mehikanski
vladi. da prevzamo  vse državne dolgove, '
tod i iinančni   minister ni hotel ponudbe ,
sprojeti. Vkljub vsestranski zapravljivosti  i
znaša   miljonarjeva   zapuščina   300 mi-
lijonov kron   razun   bogatega   srebrnega
radnika. Edini dedič je njegova vdova.     i
Willu'Im-ovo   v.   iu  kr.  priv.   tekoče '
iiia/.ilo   ,,K;is>«oriu"    stane  1    komad   K   2" —,  I
poštna pošiljatcv 15 kom. K 24'-.   Wilhelm-ovo  ;
ma/.ilo ..Bassorin" je   sredstvo.   katerega   učinek
so opira na znunstvona prt'iskovanja in  dejanske  i
izkuinjf  t«T se izdclujf i zklj u Č lj i vo v lekarni   !
Krana Wilhelm, c. in kr.   dvornega   zalagatelja v
XcunkirchtMi (Spodnje   avstrijsko). Mazilo   deluje
poiiiirovalno, hol blazeö in uteäljivo  pri   bolezni
zivct'v. kakor tudi pri boleöinah rniäic,   udov   in
v kostf'h.
Zilruvniki ga radi rabijo v takih slučajih.
posrbno. <5e nastopijo boločine vsled kake naporiu1
lioje a!i zastarclih boleznij; zato se ga tudi po-
služujejo z najboljSiin vspehora turisti, gozdarji,
vrtnarji. tulovadci in kolesarji. Hvali se vsestransko i
U> mazilo tudi kot varstveno sredstvo proti mrčcs-
ncniu piku.
V /.i.ak pristnosti je odtisnjen na vsakem
zavitku grb trga Neunkirchen (neun Kirchen).
Dobiva se ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge,
se pa diri'ktno dopošlje.
Fran Wilhelm odvajajoci čaj od Frana
Wilhelm, lfkarnarja, c. in kr. dvornega zalagatelja
v Neunkirchen (Spodnje avstrijsko), se dobiva v
vsoli lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj.
Kjer ni zaloge, pošilja se direktno poštni zavoj
ti \b zavitki za K 2400 franko na vse avstrij.
ogerske poStiu? postaje. V znak pristnosti je od-
tisnjen na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen
(neun Kirchen).
in slav. občinstvu sploh
se priporoča  v   obisk
laiariialeuirf
vGorici naTravniku
(Piazza grande)tik
cerkve sv. Ignacija.
Gospodična,
ki je s f>rav dobrim v<pcltom do
vriila </rs. stroknvtio šoso sti u
met/to vessenje in Sivauje ciftk •;•
Ljttbljani, ter sv potent ttrila v
tern $e 4 letit na drz. obrtnem
muzeju na Ditnaju, $/>rejema rsa
r to stroko spadajoča dela. Pri-
poroča se torej bodočim nevestam,
častitim cerkvenim oskrbništvom.
sploh vsem za isvrsitev takih del.
Pojasnila daje vodstvo Ijud-
ske sole r ,,Solskent  Down".
Br. -2039.
Razpis dražbe.
Podpi^ani c. kr. oknijni solski
svet  razpisujt*   zninnjševalno dražhi)
a) za zgradhü /idu okolu šolske^a
vrta v Solkanu. Sklicna vona jo
¦J297 K iH) h:
h) za /gradho zidu okolu soUkega
vrta v Vrtoj'. :. Sklinin cena je
871  K 8i h'in
c) za izvrSitev več poprav v §ol-
skem poslopju v Sempasu. Sklieiui
cena je 202(5 K  60 li.
Xacrti in prevdarek so razgr-
njeni na ogled v uradu c. kr. okraj-
nega šolskega sveta v navadnih urad-
nih urah.
Sprejeinajo se le pisinene po-
nudbe, kiiterim treba priloziti 5-
odstotno varščino.
Kok za vlaganje poniuleb po-
teče due 19. septembra t. 1. ob 1*2.
uri opoludne.
C. kr. okr. šolski svet.
v Gorici, -i. septembra 1903
Ii,,Ceniralna=
posojilnica"
v Gorici,
I aradnje oi 1 avi naprej
I od 8. zj.do ! - pop.
m.                                                     a
Jakob Miklus,
trgovec z lesom in opeko, zaloga
vsakovrstnega trdega in rnehkega
koroškega in kranjskega lesa ter
pohiätva, rakev (trug), vinskih po-
sod, stiskalnice za vino in sadje
vsake velikcsti
v Pevmi,
za Soškm mostom, p. Gorica,
priporoča p. n. občin9tvu svojo
bogato zalogo, ter na novo otvor-
jeno
podružnico
na voglu prišedAi od Soškega
mosta proti Gorici v hiši g. Fo-
garja h. ät. 42.
V delavnici se izdelujejo vsa
v sodarsko in kolarsko stroko
spadajoča dela, in postrežba z
leaom po najnižji ceni. —
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev= ?5,
priporoča častiti dnhovščini in slavnemo
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega b!aga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko ät. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po 7» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčjč v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičcvga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovoga v
Ajdoväcini. Vse blago prve vrste.
Po pošti Be razpoäilja   v   zabojčkib
Safljarsfco it niüarsko flrnštvo
za J3rda v (Joriei
l'rorinju   naravnc   in   prslnr
brisks   iirult'lkc  \)o   /inernih
ecuah.
Zaloga pristnib viti:
burgundeca.   rizlinga, modre
frankinje in drugih.
UKSKKTNA VINA.
Sedež druslva je:
Gorica. ulicaBarzelilni št. 20.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Ciiorica, Ozka lilica »lev. I.
izvr«iujt' \sa naroriU, spiulajora v klt'pnr-
^ko Mtroko /. n •;• \\o nntaiitMiostjo. lzvr-
*>ujf vpcljavu in   popravo Ntrelovodov   ltd.
Anton   FečenKo
Vrtna   ulica 8 <.OK!( A   Via Giar.lino H
nriüoroöM
pristna    oeia
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih,
Driskih,   dal-
'    matinskih   in
isterskih  « i -
nogrado«.
Ljosiavija im nnm  in   ni/.posuja  po  zcici-
.uei   na   vsr   krajf   avstro-i^crskt»   moiutrliijo   t
aoilin  oil   f)(i   litrov   napn-j.   Na   zahtcvo   poiiljn
hnli  u/.orr»1.
Cene zmerne. Postr«lba pofct'ina.
^^        Pri svetem Antonu Padovanskem^^_j(j
1                      NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia Št. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira piauet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brcvirjev, ritualov, diurnov in
ueStevilno nabožuih različno lino vezanili kujig, svečnikov, križev, svetiluic,
kelihov, ciborjev se srebruo kupo.
Jediiia zalog-a za colo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetni^ko dclo v rouiauskcin kartouu, pripnroi-ljivili posobuo
za vlažne cerkve.
Zaloga svoč iz čistoga čebelnoga voska kakor tudi un^aiie
sveče I. in II. vrste, podob, veucev, križčev in svetinj vsakovrstuili.
Lastna izdelovalnica palm   iz   umetnili   cvetlic   in  vsakovrstniii
drugih del spadajočih k bogočastju, lzvršijo se vezenja (ricami) iiajfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstno  stvari za cer o, —                    —^=z=
rrr=—,       .             ------pri Kojej jo izkljuöeiia vsaka konkurenca.
Naročitvc se izvršijo točuo in hitro.
2/0s~   Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^H
Z odlifiiim spoštovaiijem                       Anton j^ VOgrič.
ftv                      sein   jiiko od Iciptil»'  in
kje voiidar li kupujcs
tako krasno Ma^oV   Povoj mi voinlar!
: Y Jtrojaški zadrugi
==-^r-.—; Gosposka ulica štev. 7.
kalora tvrdka iina najvecjo zalogo le vrste v (lorici.
Kako je li  to inogočc, s;ij sein vendar   cilulii
, v nekoin listn, da ninia „Kl'OJJlSka /a<lril^;au
nikakoga  blaga  več.
l)ojdi, pojdi  in no vmij   vsake reči; prepričaj
i   se  sama   in   iznenadena   bodoA,   ko   zagleda's   isto
' založeno t'iko velikansko z blagom, da bodes kiir
strmola. Tu ti lezi na razpolago izvanredna mno-
žina raznega bla^a za vsaki spol, in za, vsaki letni
čas, kakcr krasne Zephyrjc, batiste, perkal, svile,
Oxfort, IMque, vsakovrstnega volnenega blaga, mo^ko
'   sukno po  vssikej ceni in izberi.
Tain dobiš boKato izlier vsakovrstm'Ka blaf;a, /aneveste
'   jattO veliko zalogo perila, kakor platna, Chi lion, prtruine,
,   lilHČcvinc, voliicut* od»\j<\ kov(r«-   xepno ruteitd. Tarn  tlnbis
tudi \sc b'a'j;o piM'jsnjih si'/.on pod lastno ceno. Videla s<mu
'   tain tudi kraHix» A/orri* /<' liaročtMic^a bla^H xaj^sfiiski ras.
\;i /.¦tliti'Vn se |H)šilj.'ij(<   u/.oni   brc/plačno.   Cene  so   tako
I    nizke, da se je čuditi, scvoda   tudi   stalnc.   Torej   pridi   in
poakuBi, in gotovo boš zadovoljna!
r
gt. 73.                                        V sjorici, v sohnlo <ln^  I i, srntcinlna 1903.                           Letnik V.
l/.haja vs.i'    (uri'k   in Molioto ol»
||. in i |ii'i'iI|m)|iIim> /.;\ mt .•'') ti-r ni, .'{.in i
¦ '' | * - '¦¦'i tli'/.i'ln Ako jkiiIi1 11:1 l:i tin \ a
iiit/.iiik i/iilc il;iii prfj oli (i /.vi'<"'t'f. Slain1
|i(l [lllšl I jH'CJCIIKlll    ali    V    (iiM'M'l    ll.l    llolll
jKišiljan   ri'lolHin» S   N , p<»11<¦ 111• t    i   K in
(Vtl'tli'llio   '/ K .   I'rml.iJ.l si   V  (ionci   V  In
|i,'(k;irii;in Srliw ;ir/   v   !~>n|sl<ili   uli<:ih.
I i' I I r r s i I /.   v   Nimskil)   iilii.'ih   in   Li-
lt a n  na  \ i'1'ilijt'Vi'Mi  lckališru po X vm.
(VnVrno i/<lunj<O
I'reduistxo in iipravniNtvo *>•
nahajata   v   <N a r o i n i   t i % k ar n i»,
til tea  YfUuriiu  n. At. i).
I-topise jf nasloviti na uredniStvo.
'a'last' in narnčiiiiio pa na upravr.iStro
»Cioric»'«. Ogla»i se račumjo po petit-
vrstati in sirer ako so tiskajo 1-krat po
12 v11j . 2 krat \,n 10 vin., 3-krat po
h vin. Ako »•• vcčkral tiskajo. ra*u-
nijo st- pu pugudlji.
ly.dajalclj  in cxl^ovoi-tii   utcdnik Josip  Marušič.
Tiska   ,,Narodna tiskarna" i.oduov. J   MaruSie).
Pogubonosna politika     i
dr Tavčarja za Slovence.
i Kuni'i'.)
Dr. Ivan T.-tvčnr jo na glasu spret-
iic^a zagovormka. toda vsa njogova o:l-
vetniška umdnosi dah't- nc zadosluje, iIh !
hi <»|>ruvic'«*n<* obs.ulbc ro^ila /avo/.onn
njogovo politiko. Ncovržna istina je, da
*e jc /. narodnim prolivnikom pobotal ol»
usodni nri, ko jc odločeri odpor proti
xovrazni gnibožljivosti potrobnojši bil in
otično opravičonojši nego kodaj. D;i jc
dngovoril sc z istim nasprotnikoin. rli —
kakor nc vslcd kako senlimontalnc mi
roljubivosti, niti iz visjih državnopolitiskih
o/.irov, temveč izkljueno iz priproste špo-
kulacije, ker jo s pomočjo nom^kega življa
hotel udiišiti katoliško-narodno strank.>.
katori i/, lastnih moei sicor ni mo^fl priti
do zivega; ila jc vstrajal pri nosroOnom
svojcin paklu tudi potcin so, ko jc nomska
državnozborska olntrukcija slchcrncmu
treznemu opazovalcu jasno ktt/.ala, kw/H.
meri, po čom teži nemška pohlopnust v
naši državi! I'actum U'oninurn, katcri sc
g. doktorju po'.na na la^tncm telesu. On
sHiii Jp prva zrtev noprcmisjjone svojo
p(-!ilike, n:.xo do tal ^a pripogibajo in
tlai'c neizprosno njono posledice, — kako
hi *>ici»r sc dala rešiti aj,'nnjka, da jc isti
dr. TavOar, kateri bi po svoji ncopore
kani darovitosti in prirojeni /^»jvornoHti
niOK't'l blesteti nicd prvirni slovan'ikinii
poslanci, danduncs Ic „membrurn vih«"
v dunai;,ki zbornici ter mosto da bi v
pleuieniti borbi za domovinske pravice
visoko dvi^al domačo zastavo, klaverno
postava in moki v avstrijskem parlaincntu
ali pa spava na strani zveste^a mu paj-
daša 1'lantana!
In še mnogo večje zlo so jh rodilo
iz napačne Tavčarjovo politike: oni jarek,
katcri na Rranjskein u/o zdavna loci obe
narodni .stranki, po<jlobil se1 j(> vsled nje-
^0VPkra rovanjM v |iravo brozno tor so jo :
razsiril in ra/.tc^nil tudi na sosodna slo-
venska ozomlja, in to ob üasu, ko sd nad
Slovonei zbirajo temni oblaki in kopičijo
divjo vibre, cb rosnern Oaau, ko bi v oei-
gled skrajni novarnoHti vsako domoljubno
sreo moralo mislili lo na to, u'a zjodini,
a no da ra/.druzi, c;opi in razkroji. Tav-
čarjovo vpražanje, s kojim jo akuSal ovroči
mojo obsodbo, tisto otrocje vprašanjo:
,.In   nomški   naval V ....   V čem   pa   so
ka/,0 ta nomški naval?" pač niti vrodno
ni ro,snof»a od^ovora. Saj Hi j,'a sarn (Jajo
v lastnom tflasilu, v „Slov. Nar.1'. kjf3r v
uvodrnku razpravlja rastočo ncvarnost
uorinanizaeijo po lopi Goronjski. In n(^
li zapazi vidno^a nazadovanja skoraj po
colcm Shivcnskom. Statisticno in zcrnlje-
pisno so da dokazati, kako hitro h<? jo-
zikovnc mojo narn kreijo po Korosk^rn,
Stajorskom. Hastoro izseljovanjc na l)o-
lonjskom in v mno^ib drugih kranjskih
nkrajih dokazujc rapidni ROspodarski
propad, sirjajoči so pavporizom po ten
v narodnom oziru so dok.HJ zavarovanih
pdkrajinah. Tain na Gorenjskom \>n, v
slikoviti radovljiški planoti tor po pla-
ninnküi dolinah, katorc v svojih znarno-
nitih vodn li silab hrarnj" največji pri-
rndni zaklad dc/..r'lo na^o. pripravlja «e
vslod zurradbo svotovno želozniško prot;o
tor '/. njo združone osnovo voliko ohrtnijo
potorn tujrya kapitala tak narodni provrat.
da so jc v prav donlodni dobi naravnont
po^'ina bati slovcnstvu v blazonih krajih.
kjcr probiva najkropkojši naš rod, kjer
jc zibelka tokla najboljsim našim mo-
/.em. NcvarnoHt jo tu, stoji pred našim
prajiom odstraniti pa jo ne moromo
z malimi palijativnimi srodstvi. ne « pov-
skimi voMolicami in sok^lskimi izloti.
tomvoc* jedino lo z neuniornim proiniA-
ljonim gnspodarskitn d e I o m, s
pamotno gonpodarsko orjanizacijo, katera
naj zdraži razkropljene moči pojedincev
tor z novimi čvrstimi iinpulzi navdahne
zastalo Kf>?[)odarsko /ivljenjo nase^v
ljudstva. A kaj se ^odi v torn oziru? Pod
unicujoriin in razdirajorim uplivom Tav-
carjeve politikc so stranka njegova po-
polnom odtegujo skupnonui dolovanju.
Tako zvana ,.naprodna%1 intoligenca na
Kranjskcm, slojoe'a pod njegovo diktaturo
propu^ča tudi ^ospodarsko or^anizacijo
sovražpnim „klorikaloem", in no dovolj.
da sama roko križem drži, celo zavira,
kodor lo rnoro, lor rnd >sti poskaku|c, čo
so tu in tarn ponosrori kak gospodarski
zavod, tistanovljcn od rojakov katoliJko^a
inisljonja
Vo nas jo, strli nas bodo, dr. Ivan
Tavčar, ako v torn oziru no odstraninio
najproj kvarnoga tvojoga upliva! Tudi
nied na^im namdom nastati morajo raz-
mero, kakor jib dandanes naliajamo na
pr. v Gornji Avstriji. 1 ta srečna, imovita
dožola   ima   svoja    politična    nasprotja.
Njeno upravo oskrbujojo ,. za bi ti klori-
kalcr', kateri razpolngajo z veliko ved-ino
v doiHnorri /A>oru in odboru, j^lavna njih
podpora ho selsko obd-ine. v meatih pa
vocinorua $** KOspodoje liheralizem. tu-
intarn v obrtnih srediAčih pomošan s so-
cijalno dornokracijo. Zadružnistvo so jp
krepko razvilo, nje^ova organizacija vz-
držajo gornje-avstrijsko^a kmeta na oni
stopinji irnovitosti in napredno«ti. po kn-
tori so odlikuje pred svojimi sostanovniki
po drugih planinskih doielah. Ali kaj
store druK« politične stranke na Gornje
Avstrijskoin proti temu od „klorikalcev"
zasnovanemn zadražni^tvu ! y Lotos iz^la
jc v zalogi katoli.škpga tiskovnega društva
v Lincu prozanimiva razprava dež. nad-
svotnika Viktor Korblerja pod naslovom
„Dan landwirtschaftlicbp rionr.-spnschafts-
wci«n in Oberr^terroich"1. Na «trani 85
konStatuje zadruAni prvi deželni uradnik
donlovnn slodečo: „(iplo ob časih strastn'h
volilnih borb sp strankarstvo ni lotilo
posojilnic in ba§ v oskrbi poljpdelskp^a
zadrnžništva zjedinjajo na Gornje Av-
strijskom složno uspešno deiovanje pri-
i staAp razlicnih strank*4. To se je posrečilo
I v dozpli. kjpr*niti ne poznajo narodnega
boja, in kaj vidim pri na& npsrečnih Slo-
voncih. kjor bi vpndar aže pntrpba skapne
narodno obrano morala združiti rojake
in krvno brato v složno gospodarsko
delo ! ?
Misol   jp   jasna   in   prozorna, a dr.
Ivan Tavčar jp baje no bodo vpč pogodil.
Svoje nazore izraža prelapidarno,  rekoč:  i
,.Prepričanje se je vkoreninilo v meni, da
«ta klerikalizem   in tista   pohlepna   poli-
tic n a   duhovscinn,   kojp  imamo   obilo. v
današnjih   dneh   najhujša   sovražnika in '
največja nevarnost slovenskemu narodu".
To §e ponavlja v vedno krepkejših
akcentih in niti flabo razumijenega citata
na koncu dotičnega odstavka ni trebalo,
da sp utrdi   bojazen: dr. Tavčar se fun-
damentalnp svoje zmote ne bode z lepa
otresel!   Preveč hrppeni po tistih   lehkih
j uspehih, pridobljenih   med žvenketanjem
! lepo skovanih govorniških diatrib, katerim
j se slepo   uda   plitva   talmi-naobraženost
naže dobe. In kje je dobiti več te cenene
i krme, kje treba manj samostojnega rniš-
j ljenja in svetovnega   naziranja nego baä
po onih nižavah, od koder   odmeva ,.SI.
Nar.%l  bripavi   poziv  na „farško  gonjo!"
Ali raznme   sedaj dr. Ivan   Tavčar,
zakaj ae vračam v javnost, zakaj zapa-
sčani svoje blaženo zavetižče ter se zopot
podam nazaj v nehvaležno politiko, dasi
bi po njegovom izreku ^lahko v niiru in
Casti preživol stara svoja leta".
Dobro vem, kaj me čaka. Popolnoma
v svesti sem si. da mi bode boriti se z
nelojalnim novinarstvom, kateremu ne
alužijo stvarni arguments temv»*č izmiž-
ljotina, neresnica in podlo zavijanje. A
niti pred takimi napadi se ne plasim:
bodri in tolaži mo posteno prepričanjo^
da vršim le možato svojo dol/.nost. ako
v resnem. za domovino uäodnom poiožaju
zastftvim svoje skromne sile. zidat tarn,
koder destruktivni talent dr. Iv. 7'avcarja
le podira !
To je poslednja moja bespda v tej
polemiki: sedaj pa le po stari svoji na-
vadi kamne v roko, gospoda pri „Slov.
Narodu"' in po meni take pasmo pro-
tivnik  me raniti ne moro!
Franc Š u k I j o.
Dop i s i.
Z YipavskoKH. 10. septombra. —
Prijatelj, ki se jo peljal po vipavski žo-
leznici. mi je pravil. da je neka dama,
ki se je v istem kupe-ju vozila. na po-
staji v Hornbergu zahtevala. naj se ji da
vode. Otročaji. ki se navadno pri dohodu
vlaka zbirajo tarn, so se smejali po svoje,
ker niso gospe. ki je italijansko zahtevala,
razameli. No in ta otroöja razposajenost,
ki se povsvd nahaja, še najbolj raed ita-
lijansko inclito mularijo, je gospo tako
razburila, da ni raogla drugače nego da
je svojo 2000-letno kultoro izbruhala z
zasramevanjem slovenskega naroda.
Ponižni Slovenci učimo se Judi iz
tega, kaki ne smemo biti in kaki bodimo.
Ko sem svoj čas tudi jaz vozil po
železnici kosti svojega rojstva, sem za-
pazil, da se je na raznih postajah ponujalo
raznih reči — krepčil — vina, vode, sadja
in drugo. In kdor se je teb krepčil po-
slcižil. je moral tudi primerno plačati.
Naša vipavska železnica vozi še le malo
časa in je le kratka, ter 96 ni čuditi, in
ona gospa ne more zameriti, že manj
svojo nevoljo izbruhati v tako nedostojni
obliki, da ni na postajah postrežena, kakor
je morda navajena.
Morda bi ne bilo neumestno, če h;
L1STEK.
Molitov /a Hismarkii.
Obrazec   Iz   žitja  poljskega  kmeta   na  Pruskem.
(S[iisal .1. K. M atiko v s k i.)
In danes so ga čakale So stokrat
Mae muke; in torej se je vlekel le z
nevoljo v šolo. Zakaj se je vendar udal
materini volji! Res, da jo je zelo ljubil,
(^a jej v oči nikdar nič ni mogel odreči.
Kakor se godi čestokrat v takih slučajih,
je štela bedna mati svojega aina za naj-
zaupljivejšega prijatelja in mu je vcepila
zgodaj misel, da mu je po oTetovi smrti
pripadla dolžnost skrbeti za mater in za
m'ajso sestio. Ta zveza med materjo in
sinom je bila nenavadno prisrčna. Stanko
je ljubil svojo mater; smilila *e mu je
radi tolike britko.sti in bolezni in trpel
je ž njo vred. Outil je v daäi, da morda
mati ne bo dolgo več pri njiju, in torej
se je silno trudil, da bi jej osladil vsako
uro njenega življenja. S kako radostjo
jej je oddajal prvi zasluženi danar! Po
cele ure je   presedel  pri   njeni   postelji,
pa se razgovarjal ž njo, in niso ga mi-
kale zabave vrstnikov. In tako je tudi
včeraj zadostovala ena materina solza,
da je bil zlomnjon njogov  upor.
Zdaj pa, ko ni bil več pri maten,
in se je bližal vedno bolj šolskemu po-
slopju. jelo ga je se hujšo stiskati. Zdaj
so mu stopile na urn vse krivice, stor-
jene rodbini; in mlada dusa je zatrepe-
tala razburjonosti, da bo moral zdaj celo
cast izkazovati tenni krivičniku, Malo-
marno je stopal po dobro znani stezi —
kot bi bil že čutil, da se zgodi danes
nekaj nadnavadnega.
V.
Učilnica je bila že prenapolnjena,
učitelj je utegnil priti vsak čas. Stanko
je sedel mirno na mestu v zadnji klopi
in čakal. Soba ni kazala veseloga po-
gleda; ni bilo v njej onega gibanja, otročje
veselosti in svobode, ki je navadno pri
razposajenih učencih. Vesela so bila )<t
obličja nekih dobro rejenih nemških
otrok. Bili so to otroci pred kratkim tarn
naseljenih nemäkih kolonistov.
Govorili so   med   aeboj    v   nekem
nerazumljivem neraskem narečju. In ti
otroci so bili ozaljšali v družbi z učite-
Ijem šolo z zelenjem. Med njimi in polj-
sko deco, sedečo tiho in bojazljivo na
klopeh, ni biio nobene prave zveze, in
lahko se je dalo soditi, da je nikdar ne
bode. Bili so tako različni po obrazu,
mišljenju in vedenju, da se ni moglo
niti govoriti, da se kedaj popolnem zlijö
skupaj.
Naposled se odprri duri in prikaže
se učitelj. To je bil mož srednjih let,
anh, plešast, ostrega, odloönega izraza.
Stopil je na oder, zapisal nekaj v dnev-
nik, prešel parkrat po sobi, vzel iz na-
vade dolgo šibo, ležečo na odru, pa se
jel baviti ž njo. Na to je pogledoval
pozorno obraze svojih učencev in učenk.
Nekoliko otročjih oči se je ozrlo sum-
Ijivo in nemirno na to njegovo zabavo.
Saj je bilo prav za nje namenjeno —
to neobhodno orodjo novočasne pruake
vzgojo in že velikokral so ti nbožci skle-
nili ž njim neprijetno „znanje". Potem
je jel govoriti g. učitelj na dolgo in ši-
roko  o   Bismarku   in   njegovih   deJih, o
neraškem cesarstvu, o vojskah in groz-
nih bitkah. In njegove besede so vrole
kot potok pohvale za volikega kancelarja.
Neinski otroci so posluäali radovedno in
pazljivo z odprtimi ustmi; poljski so zrli
nehote na učiteljeva usta. Ali le noka-
teri so razumeli nekaj tega, kar je t,ro-
voril; vsi °o pa imeli na umu, kaj bo, če
ukaže ponoviti ta dolgi „pouk*'; ali tudi,
če le povpraša, kaj je pravil. Z rastočim
nemirom so opazovali tudi vedno hitreje
gibanje šibe, ki je zlovestno švislajoče
vezala vzduh ; in sicer toliko bolj, čim
bolj je rastla patrijotična navdušenost
navadno hladnega učitelja.
Samo Stanko je bil pobesil glavo
in je zrl pred se, kot bi ne bil pričujoč.
Obraz mu je kar žarel rdečice in iz oči
mu je svigal nekak čuden, zlovesten
ogenj. Ni mu usla niti ena beseda uci-
teljeva ; in ko je začel govoriti o Bis-
markovi rodbini, o njegovih sinovih in
vnukih, o srečnem rodbinskem življenju,
prijelo je dečka nekaj za grlo, zdelo se
rau je, da se zaduäi. Solze so mu udarile
z oči, aii požrl  jih je,   da   bi   no   izda.
ae tudi na poatnjah vipavske leleenice
ustrezalo takim zelodcem s tern, da bi sc
ponajalo naze aadje, grozdje, no in «V
ne vino pa voda. se ve, ne zastonj. Co
/.Hhteva.s, plačaj. Poskusite, in ie se ob-
nese, vzdržujte; če pa.ne, jezik za zobe
in našega slovenskega ljudstva ne blatitt
Tega si ne dovoijajemo na naži zemlji.
Od c. kr. okr. glavarstva smo dobili
razglas za nabiranje muošetne za pone-
srečene Bovčane v slovenskem jeziku; od
provzv. in precast. Ordinarijata pa v
nemäkem. Kdo je bo'j nemiki ?
M i h e 1.
1/. liovca, 7. septembra. — Glede
dveh dopisov v rPrimorskem Listu" in
^Sot-i-1 radi moje Skodo pri požaru iz-
javljam sledeCe:
1.   Podpisani  je   prejel  od   zavaro-
vnlnice povrnjeno vso Skoda,   kolikor je
jo zaručunil.   Odbilo  se mu je   90 K za
pogorele jestvine in pijače, ker niso bile
v polici špociticirane, torej ne zavarovane.
Besede Ant. Straussgitla   niso   prišle pri
odskodnini v požtev.
2.   Trditev dopisnika v „Primorskem
Listu",   da   zahtevap   zavarovanci,   naj
šln«     ^itl kot zastopnik  banke   odstopi,
je ovi/.ena s podpisano izjavo v  „Sočr*,
da so zavarovanci ž njim zudovoljni.
3 Če 3em rekel Štraussgitlu v začetku,
da nimarn škode, nisem rekel v tern 9misla,
da nimam n o b e n e, tudi nisem s tern
odrekel se svoji pravici zaračuniti si žkodo,
če bi jo pozneje našel. Koliko äkode imam,
vein jaz. ki sem Ia3tnik svojega blaga;
¦la sem pa žkodo res imel, priča sta g.
tuitlučitelj Bratina in njegova gO3pa, pri
kojib sem imel blago shranjeno. Ona sta
mi pomagala sestaviti zaznamek in me
na marsikako škodo opozorila, ki je jaz
nisem zapazil.
4. Pripravljen   sem ves denar   dati j
nazaj,  če se   mi   dokaže,  da   nimam   te i
škode. Če bi bil jaz tako lačen denarja, j
ne bil bi vlačil   svojega  blaga iz goreče j
hiše  in   si z vzdigavanjem   težkih   omar
kvaril zdravja. Kar sem rešil, sem zava-
rovnlnici rešil.   Sicer pa vse moje blago
je   sbranjeno v Solkana   in   nič   nimam ,
proti temu, če se Skoda od strani   zava-
rovalnice še enkrat ceni.                              i
Šorl i Peter
kaplan.             !
Iz Krapine, 7. sept. — Pred ne- !
koliko meseci ne bi bil nikdo mislil, da
se bo naš trg v kratkem času toliko spre-
menil. Poprej grobna tiäina, sedaj vse
mrgoli tajcev, ki so prišli, da se ozdra- j
vijo ali pa vsaj okrepčajo oslabele živce.
NajveČ je Hrvatov, potem so Slovenci, j
osobito iz sosedne Stajerske, ali imamo
ludi Nemcev, Madjarov, Srbov, Bolgarov
in Poljakov. Čehi so odpotovali dne 4.
t. rn. Vsak je zadovoljen in vesel. Dne
7. t. m. se je začelo zdravljenje r groz-
djem, ki je že zrelo in ga imamo vrJo
veliko. Seveda se spoji to zdravljenje s
porabo vode. Prihodnji teden bodo začeli
zidati vile, do aedaj je pripravljenib 20
in sicer izključljivo od oseb, ki so se
tukaj zdravile. Tudi dve gostilnici, vsaka
8 50 sobami, bodo zMali in prilično pri-
vatnih his, d« bo mesta za vsakega. Kav-
natelj Okie! je zelo priljubljen. ISnš» gosie
najbolj voaoli, da z vsakim govori v njo-
govem maternem jeziku. ZJraviSče je od-
prto celo leto. Za ziino se jih je oglasilo
le sedaj  nokaj.
Politični pregled.
Qbletnica smrtl cesarlce Elizabete
je dala povod, da so se vrSile po celi
državi maze zaduSnice. Cesar je do-
poludne priäel v rakev b kapucinoin na
Dunaj ter je opravil molitev ob krstah
cesarice, prestolonaslednika in svojih
starišev. —
Nemškl cesar v Avstrljl.
Nemdki cesar pride 13 septembra
v Rellye na lov k naiivojvodu Krideriku.
Na Dunaj pride nemSki cesar 18 sep-
teinbra dopoludne ter ostane na Dunaju
dva dni.
Ogrska kriza.
Zndnje dni je vse kazalo, da cesar
poveri sestavo nove vlade tinančnemu
miniatru dr. Lukacsu, ki ima že mnogo
l^t zaupanje vladarjevo ter zahteva tudi
najmanj koncesij za madjarski jez'k v
armadi. V soboto je cesar ob 1. uri
sprejel dr. Lukacsa v daljši avdijonci. Konec
je bil, da sp je otresel neprijetnesja bre-
i mena. Dr. Lukacs namreč dobro ve, da
mu niti vladna stranka v celoti ne zaupa,
ker ni — šovinist. Že pred avdijonco so
ma razni listi napovedovali politično smrt,
ako bi skašal brez madjarskega poveljnega
jezika za«iušiti obstrukci'-». To ga je ostra-
šilo, dfi je vladarja preprosil, naj ga
oprosti bremena in odgovornosti. A kaj
sedaj ? —
„Magyar Szo", glasilo barona Ban-
ftyja, pravi. da je izvedel, zakaj cesar
odklanja zabteve opozicije. Cesar te za-
hteve odklanja v interesu Ogrske. Ko bi
namreč vladar dovolil madjarski armadni
jezik, bi zahtevali Hrvatje pri svojih
polkih uvedbo hrvažčine in s sličnimi
zahtevami bi nastopili tudi drugi Slovani.
Konečno   bi   namesto   dualizma   nastal
| trtalizem in armada bi razpnla v nemško.
! madjarsko, hrvatsko itd.
j          Cesar je sklenil,  da 9. t. ra. odpo-
| taje iz Budimpešte in da se v bližnjem
času več ne povrne tja. Kakor znano, se
je hotel cesar vrniti 11. t. m. zopet v
Bndimpešto in so ne udeleziti galiških in
ogrskih vojaäkih vaj. V Budimpešti je pa
; dobil take informacije o krizi, da je uvidel
brezuspešnost svojih pogovorov s   parla-
! mentarci. Celo od vladarja zaželjena
konferenca vladne stranke se ni mogla
vršiti, ker so mnogi  poslanci te stranke
; pričeli simpatizirati z opozicijo. Za to se
i pa cesar udeleži galiških vojaških vaj in
j ae potem zopet vrne na Dunaj. Ogrska
kriza se je poglobila.
Cesar je v jezikovnem vprašanjo
neizprosen in izjavlja vsako prijenljivost
j za izključeno. Bivšemu ministerskemu
predsedniku Szellu je to povedal.
Cesar stoji na stališču,   da je jezi-
i kovno vpraäanje vladarjeva pravica. Baje
je cesar sestavo novega kabineta ponudil
tadi Szellu; a tudi Szell je odklonil, češ
„vse drugo rajši, nego to, da bi bil sedaj
ogrski ministerski predsednik". Cesar je
zapostil ogorčen in vžalosten Budimpešto,
kjer je nastal velik prepad med krono
in paramentom. Opozicija je neizprosna.
Kaj bo iz tega V Nemadjarski narodi na
Ogrskem so se pričeli oglašati proti za-
htevara Madjarov in Rumuni izjavljajo v
svojem glasilu, da se bodo do zadn„3
kaplje krvi borili proti madjarskemu
armadnemo jezika.
Kako Mailjarl mislljo.
Dopisnik ruskega lista je govoril r.
ogrskim mugnatom poslancem grofom
Kvg. Zichy-jem. (irol" je dojul: „Nikdar ni
imela Ogrska tako viliarnih časov, ko
sedaj! Za O^rsko se sedaj gre: itli je, ali
pa ni. Doslej jo bila neodvisno?! krone
sv. Stel'ana pripoznuna le na papirju in
s koliko nevoljo! V resnici srno še dan-
danes pod absolutno vlado Avslrije. [\).
Skoraj nevcrjeino je, da se morn nur<>d,
ki je močan in nedeljiv, upognniti pod
jarem nekoliko manjže (!") države. Mi ni-
rnamd ne zastave, ne armade, ne narodno
hiinne. Dvor pride, če more, da dva ali
tri dni prebiva v pestanskem gradu. Nasi
vojrtki se inorajo pokoriti neniški kouiHndi,
kakor da bi slavni jezik Arany-jev, Vo
rösmarly-jev in Pritofy-jev bil še vedno
lokalen idijom. No morem Varn povedati,
kaj bi se zgodilf», ako bi z razpu4om
parlamenta ogrsko ljudstvo pripravili do
skrajnosti". — Tako govore mudjar.ski
plemenituži! To je zname.nje, da je mad-
jarsko javno življenje popolnomu proti
Avstriji.
-iaredba vojnega minlstra.
Vojni minister je izdal daljš i na-
redbo za nastop prezenčne službe eno-
letnih prostovoljcev in drugib novincev, j
v kolikor se prijavijo sedaj iz lastne volje.
Naredba daje navodilo, po kakern rodu
jo odpušeafi doslužene vojake, in sicer
v razmerju, kakor prihajajo novinci. Po-
sebno pa moramo zabeležiti odredbo, da
se doba. za katero se obdrže tretjeletniki
preko 1. oktobra, uracuni kakor orožna
vaja, in sicer dopest tednov kakdr prva,
čez ^est tednov pa kakor prva in tretja
orožna vaja.
Iz Srbiie.
Preiskava proti časinikom, ki so
podpisali oklice na krtilja. se jako težko
vrši, ker so v raznih garnizijah častniki
sež^ali oklice, ko so izvedeli za aretacije
svojib tovarišov v Nišu. Zarotniki zab'e-
vajo vojaško vlado, predno se sni le
skupščina.
Ministerski svet pod predsestvom
kralja Petra je sklenil, da bodo morali
častniki, ki so udeleženi pri novi za-
roti, kralju še enkrat priseči zvestobo.
Kdor bi se bra nil, postavili ga bodo pred
vojrio sodišče.
Preiskovalna komisija jo sedaj našla
tudi kliuč za znamenja, s katerimi so si
novi zarotniki dopisovali. Trije stotniki
so imeli nalog zbrati podpore. General
Magdalenič je izjavil v nekem listu, da
so morilci kralia Alaksandra osramotili
častniško suknjo in da je aretiranje
njihovih nasprotnikov nepravilno. Mi-
nister Protic bo Magdalenča tožil. Naj se
stvari razvijajo kakor hočejo, vsekakor
je značilno za „svobodou kralja Perta,
da morilce pusti nekaznovane in jih ob-
sipa s ča?tmi, njihove nasprctnike pa
zapira. Ta svoboda precej diši po proa-
tozidärjih, katerim se baje kralj Peter
prišteva.
Odpravn konkordata na Francoskem.
Poročevalec konkordatne komisije
Firien je izdelal svoje poročilo. Predlaga
odpravo konkordata. Brien predlaga dobo
petih let, da se duhovnikom placa popol-
noma ustavi. V mnogih Skolijah so se
ustanovila društva, ki bodo skrbela za
duhovnike, ako jim vlada res odtegae
plačo.
Novi ru8kl flnančni minister.
Huski finančni minister pi. Witte, ki
je pOBle linančnega ministra opravljal
deset let, je odstopil ter postal pred-
sednik „ministerskega komiteta". Njegov
naslednik je ravnatelj ruskih drž. železnic
Pleske.
Velike vojaik« vaje Italljanske vojske
vräo   se   letos   blizu   Belluna   v  Gorenji
! Italiji. Podlaga teni velikim vajam je zgo-
dovinnka in sicer prodstavlja severni del
vojske avslrijsko vojsko, ki je hotela
leta 1848 zatreti vstajo v Beneciji pod
poveljstvorn Nugenta, južni del italijanske
vojske pa predstavlja divizije, katere je
poslal papež l'ij IX. v pomoč Italijanom
v vojski za osvobojenje, in drugo itali-
JHiisko vojsko. Nn teb vajah je Mavzoč
tudi italijanski kralj in kraljica Helena.
Italijani za Bulyare.
j            V Milnnu so imeli   radikalci in oe-
j  inokraljt»  shod,    na katerein se   je   raz-
;  pravljalo    ludi    macedonsko    vpraAanje.
i Povtiarjala se je potreba zvhzo med Ita-
; lijimi in Slovani v odpor proti ner>tf!:einu
proiliranju proti vzhodu.   To je torn po-
¦  menljiveje, ker   ho   ra^no   radikalci svoj
J čas najbolj pozivali v boj zoper Slovane.
Na shodu se je izreklo sledečo načelo:
„Slovanski narodi na Baikanu so
z oziroin na politicno, ekono'rJ'iiu in
kalturno stanje aele razvijajo. Zato po-
trebujejo podpore ve'jih kulturnib na-
rodov. Za balkanske Slovane pride tedaj
v poStev ruski, neniski in italijanski
narod.        Husija je v vsakem oziru So v
I razvoju, posebno v politic"nem in eko-
nomskem oziru ; ima pii tndi na Baikanu
uumene, ki nimajo s kulturno misijo niö
opraviti. Nemčiju je južnim Slovanom
liijh in njena politika je, od njih sovra-
ženti. Italijani so torej edini narod, na
kuterega se morejo balkanski Slovani
opirati llalijani rnorajo zategatelj Jugo-
h.o ne smatrati kot prijate.lj.ske narode
in 'lelovati za niihovo sarnostalnost".
Morda bodo Italijani res nebali v svojem
sovražtvu do Slovanov in izprevideli, da
Slovani jim niso novr.rni pač pa Geniinni.
Naj začnejo vržiti to svojo  paniet v htri,
; Trstu in Gorici.
Bolgarlja mobillzuje.
j            Bolgarska vladu je narocila pri av-
strijskih tvrdkah takoj 15 milijonov pa-
tron. Tvrdke so prosile vojno ministerstvo
za dovoljenje, ki jo. pa pro^njo odbilo,
vsled cesar so morale avstrijske tvrdke
naročilo odkloniti    Bolgarija se je na to
! obrnila na ogrske tvrdke in tern jo bon-
vedrninisterstvo ugodilo, vsled česar so
naročila sprejele.
!                       Ustaja na Balkanu
i            Macedonski   kro^i   v   Sotiji so jako
v skrbeh gledo stanja macedonskih kri-
stjanov. Turki grozno in neusmiljeno
ravnajo s prebivalstvom, ker četatn ne
morejo do živega; vedno in vedno po-
žigajo naselbine, inline in žitnice. Ako
ne pride o pravem času pomoč, bode
prebivalstvo   moralo   umreti   lakote.   To
! žene   rnacedonske    ustaäe    do    obupnih
: dejanj. Sedaj se gre že zato, ali 3e na-
dalje živi bolgar^ki rod v Macedoniji, ali
i ga bodo popolnoma uničili.
Poročajo, da je knez Ferdinand
sprejel v avdijenciji tri člane mace-
donskega üdbora. Predložili so mu spo-
menico kot nekak ultimatum, naj odstopi
ali pa naj gre z vojsko na pomoč Bol-
garorn v Macedonijo.
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — Urnrl je f). t. in.
v Gorici c. kr. poštni uradnik Josip Sko-
I a r i s, rodom iz Vipolž, v 46. leta živ-
ljenja; na Hrvažkem pa znani stavbeni
podjetnik Anton L o n č a r i č, ki je med
drugirn delal cesto med Kobaridom in
Trnovem. Naj v miru poöivata!
Dvc zlati masi. — Dne 21. t. m.
bosta č. g. Franc Kodermatz, stolni
kanonik ir č. g. Josip Mas era, vikar v
svoje razburjenosti. In zopet ga je na-
padel dvom nad božjim usmiljenjem.
Naposled je učitelj končal razlaga-
nje. Odkaäljal se je ter rekel prav s pov-
darkom:
,.A zdaj, otroci moji, vstanite in
molite za mano molitev: naj Gospod
Bog blagovoli čira najdalje ohraniti tega
najboljšega moža naše domovine".
Kot na povelje je vstal ves razred.
Samo Stanko se ni zganil.
„Kepa!" — zaapil je — „ali nisi
slišal?"
Stanko ni odgovoril. V glavi mn je
fiumelo, ali ena misel ga je obvladala:
„Jaz ne born slavil tega, ki mi je vzel
deda in očeta ter ju pahnil v bedo in
zaradi katerega je mati toliko trpela.
Ne born prosil Boga, naj ohrani Öe dalje
pri življenju tega, kateri ni imel usmi-
ljenja nad njimi, in ki se mati pri nje-
govem spominu zaliva se solzami". —
Vsi njegovi spomini so zleteli nagloma
dale<5 — daleč: ostal ie le nemi, ali od-
jih najsvetejäih čustvih. Včasih se mu je
zdelo, da se godi zdaj nekaj straänega,
da se obrača vsa učilnica okrog njega :
Čatil je veliko žalost in äe večji srd; le
eno častvo ni imelo pristopa: strah!
Nekaj mo je zamigljalo pred očmi; zdelo
se mu je, da vidi očetov obraz, in zdelo
se mu je, da mu kliče : „Le srčno, Stanko,
srčno! — Pokaži, da si moj zvesti sin,
da me ljubiš Se v grobn !4
Tedaj se je deček äe bolj sklonil,
in pripognil, pa se prijel roba klopi z
vso moöjo, kot bi se bal, da ga se silo
odtrgajo od nje. (Jčitelj   se mu   približa:
„Kepa! Ali nisi sliäal?" klical je
zopet s povzdignjenim glasom. — „Zakaj
ne vstaneä?"
Stanko ni odgovoril, niti se dvignil.
„Kaj?u zakriči učitelj zdaj že zelo
srdito. „Kaj to pomeniV — Ali ne boš
rIušciI? Ali morda noceä moliti za 1* s-
marka?"
Stanko se ni ganil. ..
zavrišči učitelj glasno. „Le čakaj! Te
že spravim na noge !"
In pri teh besedah je ävignila Siba
nekolikokrat po zraka in padala z veliko
močjo ubogemu dečku na pleča. In mo-
rali so biti zelo hudi udarci, kajti bole-
čina se je odražala očitno na Stankovem
obrazu; ali deček ae vendar ni stresel,
ampak se le bolj trdno oprijel klopi.
„Tu pa že vee preneha!" siknil je
zdaj učitelj, ves pomodrel jeze. — „Ta-
koj povej, zakaj nočeš vstati; zakaj no-
češ moliti, kdo te je naäuntat? Morda
mati ?'
Jedva je slišal Stanko te besede in
Se predno se je šiba dotaknila njegovih
ramen, vstal je, vprl žareče oč*i v uöi-
telja in zaklical na glas :
„Nihče me ni naäuntal; ali jaz ne
born molil za Bismarka".
Učiteljev obraz je rdel, pa zopet
bledel. Takega upora se ni nadejal, zlanti
ne od strani teh boječih in zatiranih
poljskih otrok. Ali to je trajalo le nekaj
zavzetja in se razsrdil toliko bolj, ko je
videl, da ima pred seboj javnega očit-
nega „puntarja", ne !e proti svoji veljavi,
nego - groza — proti veljavi Bismarka
in vsega nemštva, ki ga je predstavljal
le-ta.
Prijel je z levo roko dečka za ovrat-
' nik, ga potegnil silom    iz klopi in zopet
dvignil šibo.
„Ali zakaj? Zakaj ne?''
„Ker je Bismark kriv, da se je moj
i ded obesil, da je moj   oče   umrl v  ječi;
ker tako sovraži   'es poljski narod in b
rad vse tako pokončal, kakor je nas". —
Še večje začudenje se je zrcalilo
na učiteljevem obličju. Dečkov odgovor
ga je nekoliko zmečal. Pustil mu je
ovratnik, pobesil že dvignjeno äibo ter
vpraäal mirno :
„Kdo ti je povedal to?"
„Sam vem — ni bilo treba, da bi
mi bil kdo to pravil".
|                         (Dalje pride.)
Šl  M»vrl1' o^hajala   petdesotlelnico   Mvo-
•  äa   iiiHSni^tvH.   /asluznima   gospodorna
"JieBlila"10 iskren»! Na nmogH   lcta !   Bog
¦u & dolgo let ohrnni zdrava in kropka!
liiicnovanjr.          Naucni   minister
•    jnienoval suplenla  llormima   (ihiap-
u|jiiija v Trslu provi/.oričnitii ^lavnim
učildj'"1 na Ženskem učileljišču v Gorici.
I>r. .»1oIv!-m Kill". Kojie se je v
onje!JGk vrnil /, IrlovisV-a v Gorico L,.
opravlja redno svnjo zdravniSko   službo.
Vpitiovanjc v razne učne zavode
v Solskem hormi ' st» bo vršilo, kakor
H,i)0 že naznanili, prihodnji ponedoljok
j,i lorek, 14 in h>. sept. od 9. do 12.
pi-edpoludno in od 2. do i. uro popo-
luiintv Koditelji naj se potrudijo, «la vpi-
rtejs> nvujc otroko o pravem času, da. bo
driistvn inogoč«» /. o/.irom na iUevilo vpi-
sHiiih otrok poskrboti, kar treha. K^r so
odnosaji slovrnskega Ijudskega Solstva v
meslu se vedno noJKsni, bo vpisovanjo v
razredr. Iju^Hio Aol<\ i/,vzom$i dokliško
vadnifo, v „Šolskem Doruu" le začasno
Ko so razmero poja^nijo, slodila Ijo stalna
uredba. Toliko na znanje rnditeljom, akn
bi morda pm* dni no biio v vsom jasne
odlorilve.
J;ivni Ijtulski shod prir^di aka-
demk':iio liTjalno drustvo „A'lrij.i' v (iu
rici dno 20 t. tn na llohriivin obč
Hiljana v li r »I i h p o popnldanski
sluzbi božji. Na dnevnom rodn hodi'
razprHvljanje o slovonskem Solstvu K>jiiki
iz Brd in driigih bližnjih krajcv! Pi\hititc
vsi na ta .shod, du bod^ U ^fu^ vHi-
ča^tna manilestacija za naso kulliirne no-
trehe. Povejmo glasno in odlocno naSim
nasprotnikom, da zahtevamo za so isto,
kar iniHJo drugi večji narodi. Posebno
glasen bodi protost proti vsiljovanju
,.L«tfinih*' šol na slovt-nskih tleh. Nn ti-
so("f glasov slovenskoga Ijiidstva naj od-
ločuo pov«' vsern nasiin nasprotnikom.
da zalitovamo za ho slo v o nsko Ij u d s ko
Solo, H I o v c n s k c ¦; r o d M j o š o I o in
s I o v o n H k o uni vcr/. o v so s I o-
viMisko!
Itomanjf v O^loj innaSv. iioro.
— Vsredoob ti. uri zjtitraj so došli slo-
v<*nski romarji v starodnvno stolnico sv.
Mohorja v Oj^loj. Samo s Kranjskc^a jih
jo priilo nad tisoč. Pridruiilo se jini jo
tinii mnotfo Primorcev. Vseh Ijudi v cerkvi
jc bilo nad dva tisor. V O^'lcju jo pri^la
romarjem naproti čč*. duhuvAOina. Ob 7.
uri jc imol v stolnici {•. « dokan K o b-
lar tfovor. l'otorn je uila tiha sv. masa
in skupno obhajüo. Ob (J. uri je iinel
p r e m i I. k n e z in $ k o I" d r. J e t,' 1 i č
govor in potem pontitikalno sv. maAo.
Ob i. uri popoludne so so roinarji
pripeljali na pori.sko postajo, kjer jih je
sprejela doputarija, obstojoCa iz mno^ih
dahcivnikov in svotnih ^os[iodov. Vr imonu
deputacije jo pozdravil knozoškola prelat
dr. Jo.sip G a b r i j o v c i č. -- Komarji so
se odpoljali skozi Gurico naravnost v
Solkan, od koder so odkorakali na Sv.
Goro.
V t-otrtok ob 7. uri jo itnel na Sv.
Gori (':. g. župnik V a v I o v č i e ^ovor. ()b
9. uri jo govoril (:. g. .lanez K a I a n.
Nato je bila pontitikalna maša.
Ob \. uri popolitdne so so Kranj^i
odpoljali z ^oriško postaje proti Ljubljan1.
Med kranjskirni romarji jo vladal
lop red. Upamo, da so bili v naši deželi
zadovoljni. Goričani snio bili ginjeni, ko
smo gledali nepreglodno množico pobož-
nega Ijudstva pomikati se s svojim skolom
skozi mesto proti Solkanu.
Vlpavska železnlea, katoro upravlja
država, je postala nekak „V^ersacbska-
ninchen'1, na katerem naj so dokaže, kako
ne treba delati, ako se hoče dobro uprav--
Ijati. Pritožbe slovenske pare nič ne iz-
dajo, veljajo toliko kakor pihati v veter.
^daj so se oglasili v „Gorriern" Italijani.
ki so rnorali 8. t. m. ostati v AjdovŠčini,
^er niso dobili prostora v želczniškcm
vlaku. Nadejamo so, da odslej bo boljSe;
kanior slovenski glas ne seže, prebijo
'talijanska tožba železna vrata. Milemu
narodu se ne sine v Avstriji krivica goditi.
Kdo bo postnl viAji iipravitolj
v Gorici? — Poštni višji upravitelj g.
Peter Augscheller je stopil po
*8 letnem službovanju v stalrii pokoj.
Vpraša se zdaj, kdo bo njegov naslednikV
Zahte amo, da mora poätni višji
upravitelj v Gorioi ^nati občevati se s!o-
venskimi atrunkami. To ne gre, da se za
slovenske stranke kličejo po^tni sluge za
tolmsče. Radi tega pozivljemo svoje po-
slanca da naj store potrebne korake, da
se zabrani imenovanje kakega človeka,
« ne bi znal slovenski. Čujomo, da se
ponujajo za to mesto ljudje, ki so po-
polnoma nevešči slovenskemu jeziku. Ali
Jih ni nič srarn?
Ugnali «mo ga, sapo smo mu za-
prli. Kakor beaen krpueal je račune in
Hestavljal ätevilke, da bi dokazal, da je
»Krojaška zadruga" propala. Sam sebi se
je zdel lep pri tako napornem in hva-
ležnem   doln    pua;;   .i----:   -- — «--••«
pomoč in so najbržo nalas^ radi njotftt
nadaljevali do 10. 1. m , ko je prvi^: po-
roHÜ josenski <lež iz.susono zernljo. AM
n.joinii jo to 9. t. m. v „Soc'r' sapa za
stalu, ko in& .je zapustila bujna domižljija
in mu je o)+lul)(»lost riarokovala labudjo
pesorn o ,.Krojaški zadrugi". On, ki ni-
koli ni bit v zadrogi no za raeuno no
Stovilke, zablHva brez vsako pniv'i'tt ra
^une o tokocern poslovanju ..Kr. zadr."',
čož, da more sklonili v analih gorižkib
Sloventjftv preznačilno, za njenoga znOet-
nika nečastno poleiniko o ,.Kroj. ?.\ No,
Androj GabrAook, zahtovanih racunov
Vam zdaj no damn, kor no želimo, da bi
tako Intro končala polomika ki znači
Vašo blama/'O, a služi naai v reklamo!
Svetoslav I'remrou Vas jo z neizpodbit-
nimi podatki in lino ironijo pocil v čolo,
da Vhih j(« kar talont zantal. Bilo dobro!
No eulimn doi/.nosli priti Varn na —
poirioO !
Vino^radiilški shod. Gorisko
vinarsko drustvo, 6<!gur dolovanje so raz-
toza na slovnski ilel na.še dožolp, pri-
rodi prihodnjo nedoljo, dn«» 1H t. n\ ob
'i uri popolii'Jno v Dornborgu javon
shod. Ua/pravljalo so bodr n« nj^rn o
kupčiji /4 vipavskim vinoin. o |>ripruv
Ijanju vina, o ravnanju z vinom itd.
Opozarjarno na ta shod vho, vipavsko
kmotovalce tor jih vabirno, d« so ^'a v
polnoin siovilu   vdeložo.
('. kr. lunotijsko drustvo v (io-
rifl bade oddajalo toimžovo žlindro m-
caHiio po f> K V»;') vin. kvintal. Vnr^-ina
jo  I   K ZM vsakili   100   kj,'.          Na<UljujP
so s podiiis^vnriMMii z:t Mip'^l'-M'ttt z i-t^ke,
ki iuiit !¦> ~\\ u'l sto loslorovo kislmo
slopljivc v vo'li, |io najfiižji cMii. k:itoro
bodo inoj»oC'0 odboru poijodili VarAöina
1 K ZH vsakib 100 kg. — Zmororn na
ra/.polago jc živinska sn| po 7 K ö') vin.
kvintal in po 'A K s'") vin. oO kg — OJ-
dajh so tuli lormalin?t mo - K On vin.
liter.
Cosarjov dar. 7m popravo župne
oerkvo sv. Antona na Lokvah jo podelil
prosvotli cesar  2(X) kron.
Vujastvo se jo v pondeljek ob :i
pop. vrnilo z  v^likih vaj v Gorico
Svojc smt'losti   so   srnmujo.   —
! Hojkot j(» mh'I°   nrnžje,  rabi ^o v najskraj-
' nejši sili v narodnem boju proti   narod-
I nomu z^tiraku,  ki hoOf»   to   zatreti.   kar
j je prvomu najdraiji-,   Hojkot   napovedati
podjetjn la^tno   narodno^ii.  jo p«   ie iz-
j rodok   strankursko   blaznT"ti,   katori   je
rodoljubje nop^znana   ntvar.   Tej   stran-
I karski blaznosti je podlogel tu-.Ji A G -k
I z   napovodjo   bojkota    „Kr.   za'lrukii".   V
I kratkih dnoh ^f jo  pa   propričal.   da   jo
: trud njpgove stnelo^ti   l.rczuspesen  in da
j je vziJiulil rnod   slovenskim prebivHlstvom
j občno nevoljo.    To nevolje   se   je   zbal,
; zato hoče svoj   herostratski   čin   podtak-
niti  našim   ljudom.   pišoč.   da   jo   slišal
„klerikalce"' govoriti.   da   ho   zasobni   tr-
govci cenojAi  noxo zadruge. Mi iniatno to
za navadno raco, kakor$nih   vsak   toden
dvakrat kar mrgoli v   njegovem   listu.   S
teni izgovarjanjfrn   na    naše   Ijudi    hoče
zvaliti s sebe   krivdn,   o kateri   jo   začel
sam proinišljovHti. da   bi utognila   njego-
vemn lista ve»'1 skodovati   nego   „Kr. za-
drugi". Heciino, da je to res.   ali no   vo
A. G    k, da slaba besoda, govorjena med
stomi ljudmi, stokrat manj ^koduje nego
enkrat :capisana  v javnom listu.   Vidi se,
da A. G—k svojega lista ne piäo, arnpak
v njem klepeta  kot ^tare ženice   pri ča
šici   kave. Zdaj,  ko je prečital na^e   no-
tice, v   katerib    smo   z   razmišljovanjem,
dostopniin vsaki  priprosti  zdravi pameti.
ovrgli njegove trditve o  „stalnih cenah",
o namišljonih  ..velikih"  režijskih   trožkih
v „Kr. zadrugi", bi bilo dostojno za last-
nika   naprednega   glasila,   da   bi   skušal
svoje smele trditve   podpreti  s   protido-
kazi. On se našega razmišljevanja ogiblje
kot mačka vrele kase ter vrh prvih sme
losti se druge   kopiči.   Kak   lep   napred-
njak! Tako piSejo   menda   Ie   se   tur$ki
časnikarji. — Tudi   nam jo  bilo   znano,
ne   da   bi   nam    bilo   treba   inl'ormiriti
se iz „Soče", ^a so v prejsnjih časih ne-
katere naše družine obrnile   hrbot   „Kr.
zadrugi", a to je bilo takrat,  ko s« jo v
njej koračil $e Avreljček Bisajlček z dru-
gimi   naprednjaškimi   sougitatorji.   Da je
daja! Bisajlček blago tudi na  upanje,  jo
prav verjetno; saj jo posojeval  zadružni
denar  ob   sobotah   celo   naprednjaškim
pedjetnikom, da so izpla^^vali svoje  de-
lavce.   To je   bil   res   vzor   poslovodje.
Čudno, da se „Soča'4   ženira   celo   ime-
novati ga po imenu.   Na veliki   boben ž
njim ! Za direktorja v „Siidbahn"'! Če je
kdo naših ljudij   „Kr.  zadragi"'   kaj   dol
žan, bode plačal ; a kdo bode   pa plačal
dolg za one naprednjaSke pisarje,   ki so
pobegnili zopei v deželo,   iz katere nam
jih je zvabilo naprednjaško načelstvo, in
kdo bode plačal  dol)? naprednjažkih agi-
tatorjev prj  goriških   krčmarjih?   Za   to
naj se „Soča'1 raje briga !   0 tern  spiž<3
morda   „Soča"    pozneje   kako   poglavje.
vori na naAo notice o „Kr. zadragi"
Da more on G k ostati dolžan toliko
odgovorov, ni bilo pričakovali. Pričaku-
jo/no toroj riajprej odgovora na nn-u
noticr>. ki go vori o njegovem hrumenju
nad IJisajlorn v dr Treotovi pisarni
(ludiiu, da mu ta notica tako zelo sapc»
zapira.
Furlaiiska prorehlja na sv. (ioro.
-- V nodoljo priredi kat. itnl. delavsko
drustvo v Gorici procesijo na sv. Goro.
Udeložili so jo bodo Furlani iz vso
Furlani|(*.
Ka/stava^o\4'jt>žl\ini' v Kuiiniu.
ki jo bila proslü nodeijo, pokazalajo, da
se nabaja živinoroja na Krasu so na
n i z k i s I o p i n j i. Prignano jo bilo na
raz-itavo okoli JjO glav ziviric. katere so
pa pripadale vfti7: nego d o s e t i m
p a s in a rn. L'ntcrwaldensko^a plemona.
katoro so äiri tod Le nad 20 let, videti
je bilo primeroma 5e prav malo
Pokazalo se je toroj, da morajo odlo-
čilni laktorji obrati drugo pot, nego so
jo bodili do sodaj. V'zlasti rnorajo ,-krbeti
za dovoljno stevilo d^brih plemenskih
bikov, katori mo tod jako pogreSajo
Bazstavo so so udeležili tudi nekfttori
italijanski gospodje Ofjhorniki kmetijskf*
družb« ter so se na lastne oči prepri-
čali, kako mo zanornarjali do sedaj ta
okrai. Na banketu. ki jn bil popoludno,
zbralo so jc okoli HO gospodov. Jako
kra.^no j<- ^ovnril c. kr. okr. glavar se-
žainki g. H-bi'k, kateri je napil ob zh-
kljud'ka govora nufzocim gostom.
Itopjl so jo dne H t. rn. v Vipavi
opekar Andr»*j Grogorič  iz Prvačiie.
I'o^ar. — V Kosovljab pri Plisko-
vici zgorelo je v pet^k 4 t. m zvečor
gosp3dar-«ko po^lopjo. namreč klet. hlev
in sk*»d<*nj. la-itnina posestnika Stok-a.
Zgorela je vsa krma in priäel je Stok
tudi ob ;") hi terana. lJoslop'e je bilo za-
varo^ano ali bajn !e deloma, tako da
irna Stok vsled požara 3e precej veliko
Skodo.
V Voh'ji'iiujradu bo imoio v ne
do Ijo dno 13 sept, bralno drustvo „Do-
movina" svoj letni redni občni zbor z
nastopnirn dnevnim redom: 1. Na^ovor
pred>O(Jnikov; 2 tajnikovo poročilo; 3
blagajnikovo porod-ilo ; 4- slučajnosti ;
f). voliteA' novetja odbora.
Iz Devina nam pi^s^jo: Še se govori
o groznom zloeinu v Se«!)anu. kjer jo
neki Blažina iz Mnvhinj zabodel nož 6
orn globoko pod «rce krčmarju Legišu iz
Sesljana. ki jo branil svojega brata v
tepežu. Nesrečaega življenje viai na nitki.
Zdaj že zopet dpugn nesreča. Stari
mož Batiston iz Devina je äel v torek
na praznik M. B. na boijo pot v Videm.
Zvecer ob 7. ari ?e vrne. stopi iz vlaka
in komaj vlak zapiska, hoOe iti čez druzi
tir proti vratom. pa v tern hipu pridrdra
lokomotiva proti Tržiču, ki ga podere
na tla in drsa kakih 100 m naprej. Ko
se ustavi lokomotiva najdejo nesrečnega
mnža z razmesarjeno glavo in zlomljeno
nogo! Njegova božja pot je bila zadnja
v tern življenju! Nadeljeval je svojo božjo
pot no na dam. ampak v večnost, kjer
naj bi mu M. B. sprosila večno veselje!
Novo drustvo. — V Mirnu se je
ustanovilo bralno in pevsko draätvo ..Vi-
pava". Prešli torek je imelo svoj asta-
novni obč?ii zbor, katerega ae je odele-
žilo nad sedemdeset društvenikov. Pred-
sednikom je bil izbran ondašnji strojar
in posestnik Ivan Lokar.
Iz svetolucSjske /upanljo nam
pise volilec: Do 2 julija je bil imenik
volilcev razpoložen in občinske volitve
smo pričakovali že julija, pa do zdaj äe
niso bile in tudi ne bodo tako hitro.
— Pravijo, da je na županskem stolu
nasta'.o polno razpoklin, katere se sproti
s smolo zamašujejo; pa ta se radi pasje
vročine topi in ne drži ; zato je tteba
počakati hladnejega vremena. (Je že na-
stopilo. Stavec.) 0 ti pokvečeni županski
stolec, koliko skrbi nnpravljaš !
CutUm Jtlas üoriSklin Sloveneem
iz Italije. — Goriški Slovenci so prejeli
naslednje pismo iz Haüje in sicer iz la.ske
roke: „Nažega kralja in milo kraljico Je-
leno je navdušono pozdravilo nad 20.000
irredentov. Toda storili so svojo dolžnost
tudi bene^ki Slovenci, kar je naredilo v
dvornih krogih jako velik vtis. Treba ve-
deti. da na kraljevetn dvoru se govori
tudi slovanski-srbski, kar razume tudi
vsak Slovenec lože nego Sicilijanec in
Lombardec književno toskanžčino. Danes
je priälo v Italiji v modo — vse, kar jo
slovanskega, ker Ie v prijateljytvu s slo-
vanskim svetom iščemo bodočo srečo
mlade Italije. — Zakaj tega ne razumete
goriški Slovenci ? Zakaj Vas ni bilo v
Vidom, da bi bili vredno pozdravili kra
ljico, ki Vas^ljubi, je Vaäe krvi, kakor
ni nobena dr.iga?! Vaäa deputaeija bi bila
odlikovana, Vaš žopek cvetja bi bil dičil
kot četrti voz nažo mile Jelene, in Vas
poset bi bil najveejega pomenal"
IZffllbLicno.    —      Voznik    mizari«
Gorice do Dornberga zabojček lanpnega
olja. Kdor bi jo bil naäel, se prosi, da z
dopisnico naziiHiii to Kr. Bavčar ju v
Selu na \ipavskom, da dobi primerno
nagrado.
Vabilii n.i j>r\ i oltrni shod \\o-
(lrii'>.nife „Slo\ <'Jisk<'u?i (»laiiinHkcua
drustva" v Ljnlil.janl /a sudita okrnja
a,j(lo\skl in vipnvski, ki «o hodo vr-il
v «oboto dn^ IJ sept 1903 ob 8 uri
zvečer v prostonh dru^tva ..KJinost" v
AjdovAcini. C kr. namintniStvo v Trstu
jo potrdilo glasom odloka z dno lb pi-
lija 1903, «?t. 1528'Pr od pripravtjalnega
odbora predJožona pravila z opombo. d\
bode izdalo naprošono potrdilo pravnega
obstoja podružnice po izvrJenem kon-
st;tuiranju na prvern občnem sliodu Po
S 19 podružničnih pravil so bodo ta
konstituirala na ustanovnom obinem
zboru. h kateremu vabi pripravljalni odbor
vse bližnjo dornoljube in pnjateljo na>e
krasno domovin«, ki žole, da ostanojo
nas> krasne gore in planine tudi v bo-
doče nn.^e. in jih prosi. da se prijavijo
omenjonega dno.   mnogoStovilno k zboru.
Sporod je naslednji: l.i Pozdrav
predsodnika: 2.i E'orocilo tajnikovo: H.<
Vsprejem članov: 4.) Volitev stalnoga
odbora: j.) Haznotero?>ti
Gotovo bodo v-ak zaveden Slovenoc
z veseljem pozdravil ta novi korak v
narodno-druätvenem življenju. Vipavpko
doline, saj je vsakemu dovolj ja«no, kako
eminentnega pomena za sloven^ki n»rod
je delovanje „SI pi. dr **. Narodna dolžnost
vsacega domoljuba je torej. podpirati to
drustvo. ki si je mod dru^imi vzvi^enimi
smotri postavilo za glavno nalogo braniti
na^o prekrasno domovino prod zemljo-
iač-nimi «osedi. In da se to zgodi. da
ohranimo svojih gora slovenski značaj,
dp bndo ble^čali tudi po vipav-ikih in
primorskih gorah Ie «lovenski napi^i in
kažipoti. v ta nam^n se u-tanavlja ta
najjuinejša postajanka „SI. pi. dr." v
boju za rodno zemljo. Gore v naSem
okoliSu se sicer v višini in divjoti ne
morejo meriti z julijskimi in savinskimi
alpami. toda vkljub tema. da so toliko
pristopne in pripravne posebno za mani^e
izlete. preseneti vsacega obiskovalca divni
razgled. ki se nudi očem ž njih vrhov.
Poleg tega hrani naš. kolikor toliko že
kra§ki svet, več votlin in jam. ki čakajo,
da se preiščejo in naredijo pristopne in
ki bodo prozročeni trad gotovo bogato
poplačale. Delokrog je začrtan. na dolo
torej. vipavski in ajdov»ki rojaki' Pri-
pravljalni odbor pričakuje upravičen od
vas, da se združite v ljubezni do rodne
grude v kolikor mogoče velikem številu
ter vam kliče krepak planinski „Na zdaru !
Za pripravljalni odbor podružnice
„Slovenskega planinskega draštva" za
sodna okraja ajdovski in vipav*ski:
Anton Lokar I. r..
župan. t.   č. predsednik.
Šuklje Izvo^jen! — V četrtek se
je vršila dopolnilna državnozborska vo-
liter v okraju Ljubljanska okolica-Vrh-
nika-Višnja gora Ribnica-Velike Lašče-
Litija. Izvoljen je bil sijajno kandidat
katoliško-narodne stranke dvumi svetnik
g. I'ran Suklje. Volitev se j* izvrsila
brez volilnega boja, ker se nasprotniki
na volišča niti pokazati niso upali. Li-
beralci še kandidata niso mogli dobiti.
Ta okraj je zopet pokazal, da ostane ne-
premagljiva trdnjava katoliško-narodne
stranke. —
Slep«rijt\ ki so se vršile o priliki
zadnjib občinskih volitev v Trstu, so
se razpravljale v dolgi pravdi pred de-
želnim sodisčem tržaškim. Tožena sta
bila občinska svetovalca Benussi in Cuniar
in mnogo druzih. Obsojeni so bili Cosani,
Skerl, Pellegrini. Jeklin, Vecchi, Grill v
strog zapor od 8 dnij do 1 meseca. Drugi
so bili oproščeni. Kazprava je bila jako
zanimiva ter je nekoliko osvetlila delo-
vanje vlndajoče stranke in tako zvanih
morettov. Cosani je glasoval do If) krat
pod različnimi imer>i v vseh volilnih raz-
redih; volilna komisarja, ki sta ga po/.nala,
sta se pa smejala k temu. Vladni komisar,
ki je prisustoval volitvi, ni nicest), opazil.
Praktikant Ferluj;a na tržaškem
magistratu, ki je ob proglasitvi župana
dvignil na glavnem trgu pred magistratom
italijansko zastavo in je bil radi tega
zaprt. bil je takoj, ko je priäel iz ječe,
imenovan definitivnim uradnikom. Ker
nima avstrijska vlada nič proti takim
odlikovanjem, jasno mora biti čitatelju,
kako pot si mora izbrati oni, kdor ho<5e
priti v Trstu do dobre službe.
Slovenci in llrvatje v Amcriko
— Italijani v Trst. Naša vlada je
izročila dela pri razžirjenju tržaške luke,
ki znašajo več miljonov, podjetniku, ki
je italijanski podanik. Ta pa je poklical
na delo vse polno delavcev iz blažene
Italije m'3sto da bi vzel v delo Slovence
in Hrvate. Saj je pa tako najboljse.
Italijanon   dajmo    zaslužka   v   Avstriji,
nnäi    linrli/a   na     noi   ai   awain   lab-ut   ^1^1«    : —
motfntV   lo  v    Avstriji   in pri   avslrijski
„moilri" poliliki
Kksplo/ija na  parobrodu „Vas-
knpu". -• Minuli teden nahajal so je pn-
robrod    O|?rskt*    parobroilno   tiružbe na
lieki „Vaskapa"   na   pota iz Burgas-a   v !
Carigrad,   kar jo   nastahi li kratu mocna ;
eksplozija v  prostoru, v kVrem so jo na-
hajal H*i   letni   povoljnik   kapel.an   Lotlis
iz Lovrttna in $e dva drui?a podkapctana ,
oba u l.iburinje v Istri ter noki uradnik
ncko priv.družbo. KazpotMa sejenHmn>c\
ne vo se  na   kiik   način. dinamitna   pa- ;
trona in je ubilu vse Stiri z»?oraj imono- |
van*1. Na to jo začol parnik goreti.   Ker
ni bilo obrežjo prooddaljono. potisnili  so  '
parnik k obrožiu  pri Messembriji. Drugo
osobje, ki jo obstojalo iz kakih 2.") oseb,  '
sejorešilo. Bili so  to izkljucno ljudje   z ;
Beke in z   istrskih obalij.   Na parobrodu ,
so bilft naktvana drva in sladkor.
Aualiabctl    v    ltall.ji.   —   lzmed ,
193-lsH leta    1S81.   rojenih  in  v vnjake i
potrjcnih novincev je 62.998 takih. ki  ne
znaio ne i• ita11  in    ne pisati.   limed  100 ,
potrjon'h je toraj  38 analtabclov.  Ce pa j
pomi-ilimo, da   v    ltaliji   ne   iridete  i.iti j
dvo tretjini na   nabor,   ker jo   prej po- i
pihajo iz dežole m  Irebuhom   za kruhom  ¦
in   da   ti   slednji    niti   pojma   nimajo o
kakem   neilišč-u.    lahko   sklepamo,   kako
bo«ata je blažena  Italija na takih  „ače-
njakih".   Najbolj   bogate  na alfabetih so i
južne   pokrajine.    Prvo   mesto   zavzeina  j
otok Sardinija,   kjer  je  ;Vi60  odstotkov
analt'abetov. Za to pride Kalabrija z 51° 0,
Apulija.   Sicilija   in   manjSi   otoki   s po
50' ,i,   Bazilikata s 491 „.   Najmanj   anal-
fab^tov ima še   Pijemont.   namreč samo j
11 84" (), potem sledijo : Lombardija s 15° 0,
Liu'ur'ja s 16v0,   Benečija  23°'o  in  Emi- j
lija 30" „.   Iz te   statistike   lahko   vsakdo
razvidi, kako pridno   skrbo za izobrazbo J
v polentarski doželi.
Sajbosatejšl   niož \ Mehikl.   — ;
Ncduvno je   umrl    mehikanski   milijonar
Pedro Alvarado,   ki    je  pred štirimi leti
postal iz ubožca   milijonar.  Pred Stirimi i
leti jo bil   Alvarado še navaden rudar z i
dnevno plačo I1      ¦    Toda imel je srečo, I
da  je   našel   ol         e   srebrne   žile   ler ;
tako    postal   cez     .>0   najbotjatejši   mož ,
na svctu. Alvarado  pa   ni   imel pravega
pojma o  vrednosti   denarja ter ga siv \[
s polrvmi   rokami.   Na   svojib  sprehodih
seje dal spreinijati po osmih oborožencih, ;
kor ni nikoli imel pri sebi manj kot eden
milijon   denarja,   ki   si ga je prizadeval
za v«ako vrstne   stvari   izdajati. Najrajši
je   odkupoval    krošnjarjem   cele   zaloge
ter   je   enkrat   dal   nekemu   krošnjariu
150.1)00 K za pouarejene dragulje, ki jih
je potem razdelil.  Daroval je tudi velike .
svole   za   dobrodelne   namene,   zidal  je
bolr.isnice, cerkve, sole itd. Znano je še, :
kako ?e je ponudil svoječasno meh'kanski
vladi. da prevzamo  vse državne dolgove,
toda linančni   minister ni hotel ponudbe
spreieti. Vkljub vsestranski zapravljivosti |
znaša   miljonarjeva   zapoščina   300 mi- J
lijonov kron   razun   bogatega  srebrnega
rudnika. Edini dedič je njegova vdova.     i
WilhHm-ovo   v.   iu  kr. priv.   tekoče !
niu/ilu   ,,BitsM>i'iir'    staue  1   komad   K   'L —,  i
pi>->tn;i pošiljatcv 15 koni. K 24'-.   Wilhelm-ovo
maziio ..Masrioriir'  j^   srt'iJstvo.   katerega   uCünek   ,
»f ojiira na ziiaiistvfna preišknvanja in dejanske  j
izkuMijf  'tsh izdeluJK i z klj učlj i vo v lekarni   '
Fraiia "   .lelro. c. in kr.  dvornega  zalagatelja v
A'fMUikirchen (Spodnje   avstrijsko). Maziio   delujf
poinirovaliio, bol blažeč in utešljivo  pri   bolezni
živctv. kakor tudi pri  bolečinah mišic.   udov   in
v koritMi.
Zilravinki  ga radi rabijo v takili   s^učajih,
posf'bno. if uastopijo bolcčine vslod kako napornf*  !
iioj<- ali zastart'lih boleznij; zato se ga   tudi   po-
služujcjo L najboljiirn  vspohom  turisti.   gozdarji,
vitnarji. li-lovadci in kolesarji. Hvali sf vscstransko   :
to maziio tudi kot varstveno sredstvo proti mrčos-
ncinu piku.
V znak pristnosti jo odtisnjen na vsakern
zavitku grb trga Neunkirchen (neun Kirchen).
Uobiva sc ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge,
si- pa direktno dopošlje.
Fran Wilhelm odvajajoči eaj od Frana
Wilhelm. If'karnarja, c. in kr. dvorncga zalagatelja
v Xfunkirchi'ii (Spodnjc avstrijsko), se dobiva v
vsdi lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. vclj.
Kjer ni zaloge, posilja se direktno poštni zavoj
ij 15 zavitki za K 2400 franko na vae avstrij.
(jgerske poštne postaje. Vr znak pristnosti je od-
tisnjen na vsakern zavitku grb trga Neunkircben
(neun Kirchen).
in slav. občinstvu sploh
se priporoča  v   obisk
Kavarjia,htrf
vGorici naTravniku
(Piazza grande)tik
cerkve sv. Ignacija.
|     Gospodična,
; ki je $ ft tar dobrim vspehom do
1 vrlila drh. strokovno lolo sa tt-
! metno vesettje in sivaitjc ii/>k •<••
' Ljubljani,  ter se potem   urila  v
tern le 4 leta tin drib, obrtnem
\ Mttsejtt na Dnnajtt, sprejema vsa
v to stroko spadajoča dela.   Pri
poroca se torej bodocim tierestam,
! častitim  cerkve ft im oskrbrtištvom.
sploh vsem za isvršitev takih del.
\        Pojasnila   daje   vodstvo Ijttd-
ske sole v „Solsketu  Down".
By. ->()'&).
Razpis drazbe.
Podpisani v. kr. okrajui šolski
svet ruzpisujo   znianjsevalnu dražbo
a) za zgradbo zidu okulu solskt\ü;a
vrta v Solkanu. Sklicna cona jf
2-297 K 90 h:
l>) za zgradho zulu okolu šolskega
vrta v Vrtojhi. Sklinia cena je
871   Iv 81 h'in
c) za izvr^itev več poprav v Sol-
skem poslopju v Seinpasu. Sklieiui
cena je *202(> K  liO h.
XiiLTti in prevclarek so razgr-
njeni na ogled v uradu c. kr. okraj-
negii Jolskega sveta v navadnih urad-
nih urah.
Spivjeniajo so le pismeno p(»-
niidbe, kateriin treba prilozili 5-
odstotno varžčino.
Kok za vlaganje ponudeb po-
teco due U>. sont(Mnbra t. 1. >M) 12.
uri o|)oludne.
C. kr. oki. šolski svet.
v Gorici, 4.  septembra 1908.
„CentralnaE
posojilnica •
v Gorici,
araduje ol 11% naprej
I od8. zj.do I.pop.
1 Jakob Miklus,
I trgovec z lesom in opeko, zaloga
vsakovrstnega trdega in mehkega
I koroskega in kranjskega lesa ter
' pohištva, rakev (trug), vinskih po-
k sod, stiskalnice za vino in sadje
I vsake velikosti
1         v Pevmi,
za Soškm mostom, p. Gorica,
priporoča p.   n.   občinstvu svojo
I bogat-» 2,alogo, ter na novo otvor- I
' jeno
I       podružnico       |
na    voglu   prišedsi   od   Soškega
I  mosta proti Gorici v hiši g.  Ko- I
1 garja h. at. 42.
I          V delavnici se izdelujejo vsa  1
I v aodarsko   in   kolarako    stroko  I
spadajoča   dela,   in   postrežba   z
I  lesom po najnižji ceni. —             |
¦   ^"%     ^"^     ^^   Ä^.  ^"^.     ^M^     äs*»*.   .
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnema
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo Java, Cejlon, Porto
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfo
istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju
Sladkor »-azne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prvc in
druge vrste, namreč po 7« kila in od I
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
ro poati se razposilja   v   zaDQjcKin ¦
Qujmaoje po 0 Kg- na yse kraje.
^^^^^         ^^^m^       ^m^tm^       w         ^^^^r         ^m^^m^         ^m^m^
) Safljarsko in vinarsko Mt\n
\         ?,:\ ßrdd v Qoriei
J
r  I'rodaja   naraviic   in   prstnr
%  brisko   pridclUo   po   /inornih
J                   c.uali.
\               Zuloga pristnih vin:
r burgundeca,   rizlinga, moiire
l         frankinje in drugih.
k  HKSKRTNA VINA.
r              Sedoz  dnistva. je:
\ Gorica, ulica Barzelilni St. 20.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur makutz
<Morica. Ozka ulica š(ev. 1.
i/vriu.j«' vsa narorila. •»piulajora v klcpar-
sko htroko /. n;ijvt'(\jtt nattnt-iioslji>. 1/vr-
*uj«' vprljavo in   popravo strolovoilov   itd.
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Golohir
na voglu ulice Morelli
Pviporočapristna briska be-
la in črna vin a. Izborna
kuhinja yostroze o vsakcm
času z okusnimi inrzlimi in
fforkiini jedili.
Saslopstvo ^a prodano pra-
vega Ijjubljjanskcga k i s I e q a
zciija v zabojih od 2S do 50 kg.
Za njiiogobrojon obisk sc pri-
poroiiii slav.  občinstvu   v   tnestu
in     TIM    llfi/.nlj
Anton  Pečenko
Vrtna   ulii-a 8 <.l)l!l( A   Via Giardino S
nriooroL'H
pristna    bela
in fcrna   vina   ,
iz   «ipawakih,
furlanskih,
Dri«Kin, aal>
tnatinakih in
iftterskih « i -
nogradov.
DosUivlja na ilom in   r;upi)šilja   po  it'lcz.-
.iifi   na   vst'   krajtv   avstro-cjicrskf    niDiiarhij«   T
Boditi  od   !>t>   lilntv   naprcj.   Na   /..ihlcvo   poäilja
tiiiii   ii/orcc.
Cene -ntepne. Postr«iba poitena.
^        Pri svetem Antonu Padovanskem^^^j (
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecciiia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira piaiiel, dalmatik, pluvial, Immoral, rokolov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diuriiov in
iieštcvilno nabužuih različno fiiio vezatiih knjiii, svccnikov, križov, svetilnir,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsaknvrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskeni kartonu, priporočljivili |H>sebno
za vlažne cerkve.
Zaloga svo<5 iz čistoga čobelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnili.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnili
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) uajfiuejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, —                         ==
=-                           = pri kojej je izključena vsaka konkuronca.
Naročitve se izvršijo točno in liitro.
PC   Ob nedeljah in prazuikih je prodajalnica zaprta.   "TpfS
Z odličnim spoštovanjem                         Anton J. VogriČ.
ft v                   S(km  jako od l<ipotr in
Kjc vondar li kupnjrs
lako krasno ^lai^oV   Povcj nii vcndar!
-              Gosposka ulica štev. 7. ¦."¦
katoni   tvrdka ima iiajvečjo zalogo to vrsle v (lorici.
Kako jo Ii to mogočo, saj som vondar čitala
v nekein listn, da iiima ,,Kro,jaška zadru^a'4
nikakegn. bla^a. več.
l)ojdi, pojdi in lie vcriij vsake reči; prepričaj
so saina in iznonaderui l>od(;s, ko zaglodas isto
založono tako velikarisko zbla^om, da hodeš kar
strrnela. Tu ti loži na ruzpola^o izvanrodna mno-
žina raznega blaga za vsaki spol, in za vsaki letni
čas, kakor krasne Zepliyrjo, batiale, perkal, svile,
Oxfort, Pique, vsakovrstnega volnenega blaga, moško
sukno  po  vsakej ceni in  izbori.
Tatn doltiš Ito^ato izlicr vsako\ istm't;a hl:if;a, zaneweste
jako vnliko zalogo perila, k.ikor pliilna, (Iiilloii, prtcnine,
lil:ičevine, voIikmh' odoje.  kovlrc   žepiie  ruteitd. Tain  dohiš
ludi \sc l»!:i'j;o pi-cjšniih s zon pod lastno ceno. Videla s"in
tain titili krasnc >zoi'c«i/r naroüiiin'^a ))!a^a zsijt'st'iiski f,as.
.\;i /rililcvo si' |H)šiljaji>   n/.mvi    bro/.pla^no.   Cene   so   tako
nizke, da «e je čuditi, scvihI;i   tudi   stalnc.   Torej   pridi   in
poskusi, in gotovo boö zadovoljna!