Živa in živahna Ljubljana
Zadnjih nekaj let si Ijubljanski turistični delavci prizadevajo, da bi v ča«u turlstlčne sezone popestrili naše mesto, da bi z najrazličnejšlmi prireditvaiui zabavali tako domače kot tuje goste in seveda Ljubljančane same. Kajti Ljubljana postaja turistično mesto in prav zaradi tega bomo morali v bodoče poživitvi našega mesta posvetitl kar največ pozornosti. !z dneva v dan so se preko poletja v Ljubljani ustavljali številni turisti in le redki so imel! srečo, da so prisostvovali vsaj delčku tistega zabavnega življenja, ki smo ga lahko doiiveli v poletnih mesedh.
Sredi junija je potekala prireditev Ohcet v Ljubljani. V času od 16. do 21. junija so se vrstile številne folklorne, kulturne in zabavne prireditve. V ljub-[janskih Križankah smo lahko sprerh-Ijali nastope folklornih skupin, v atriju Magistrata so nastopali ljudski pevci in godci z zamejske Primorske, ki so nam pričarali glasbeno izročilo Slo-vencev onstran meje. Še posebno smo se v času Ohceti razveselili »promena-de«, kot zadnje čase radi poimenuje-mo Čopovo ulico. Ne le zaradi živega in zabavnega programa radia Glas Ljubljane, ki je mimoidoče dnevno ob-veščal o dogodkih doma in po svetu, temveč tudi zaradi stojnic zasebnih obrtnikov, ki se ukvarjajo z domačo in umetno obrtjo. Svoje izdelke so razsta-vili in seveda tudi prodajali ribniški suhorobarji, klekljarice, lončarji; skratka ob več kot tridesetih stojnicah je bilo moč kupiti zanimive izdelke domače in umetne obrti.
Radio Glas Ljubljane je že drugič postavil ozvočenje in iz improvizira-nega studia v Mestni hranilnici ljub-ljanski so se oglašali od ponedeljka do sobote od 9. do 19. ure.
* V soboto, 21. junija, je šestnajst pa-rov na Magistratu izreklo usodni »da«. Po ljubljanskih ulicah se je vila dolga povorka narodnih noš in folklornih skupin, ki so del svojega programa predstavile tudi v času uradne poroke pred Magistratom. S svatovanjem na Gospodarskem razstavišču so se zak-ljučile številne prireditve letošnje Oh-ceti. Očitno so bili tuji in domači turi-sti s prireditvijo več kot zadovoljni, toda potem je spet nastopilo skoraj mesec dni trajajoče ljubljansko polet-no mrtvilo, dokler ni v Ljubljano prišla...                                  '
ZNANA   BEOGRAJSKA   SKADAR-LXJA
Skadarska ulica v Beogradu je prav gotovo ena najbolj znanih ulic v glavnem mestu Jugoslavije. Skadar-lija s svojimi značilnimi lokali, staro-gradskimi pesmimi, izvrstnimi spe-cialitetami na žaru, dobošarjem, ki vabi goste, predstavlja svojevrstno zbirališče umetnikov, igralcev, pe-snikov in pisateljev in čisto nava-dnih gostov, ki želijo preživeti večer v prijetni družbi in v prijetni gostil-ni, kjer ne gledajo na uro, pa čeprav se že dela dan.
V okviru Tedna Beograd v Ljubljani in v času intenzivnih medsebojnih sti-kov med obema mestoma, so Beograj-čani s seboj pripeljali tudi umetnike in glasbenike, ki sicer zabavajo goste na pravi beograjski Skadarliji. Vsak ve-čer so beograjski muzikanti zabavali Ljubljančane pred Magistratom, za ka-terega smo lahko ugotovili, da postaja prav prikupen avditorij za take in po-dobne nastope. Gostilni Maček in Ro-tovž sta pekli specialitete na žaru, na-takarji so nosili na mize odlična srbska vina, beograjski gostje pa so godli in peli. Imenitno smo se zabavali iz veče-. ra v večer, in prav težko si dobil prosto mizo. Toda... Že prvi večer je minil v znamenju razbitih kozarcev! Naslednji
večer so jih nadomestili s plastičnimi, toda kaj, kp so tudi steklenice še ve-dno steklene. Že prvi večer smo razbili za 900 starih tisočakov kozarcev, koli-ko pa so gostje ljubljanske Skadarlije razbili steklenic, tega očitno ni nihče štel. Kljub vsemu, ljubljanski turistič-ni in gostinski delavci so v tem času dobili odlično šolo in kaj kmalu so lahko spoznali, da se tudi Slovenci ra-di zabavamo, samo vprašanje je, na kakšen način. Kljub vsemu, veseli smo bili obiska beograjskih pevcev in godcev, hkrati pa bomo morali razmi-sliti, kaj bomo poleg hrane in pijače še ponudili našemu ali tujemu gostu.
LJUBLJANICA NAJ ZAŽIVI
Ko smo si oddahnili od naporne in včasih tudi preglasne Skadarlije, nas je Gostinsko podjetje Ljubljana TOZD Gostinstvo Stara Ljubljana povabilo na otvoritev gostinskega vrta na Čev-ljarskem oziroma Šuštarskem mostu. Žlata ladjica je mizice in stole postavi-la na Jurčičevem trgu in na samem mostu preko Ljubljanice. Pa ne le sto-le in mizice, postavili so simbolično ladjico, nekaj prijetnih klopic in zele-nih rastlin. In potem smo se lahko sa-mo čudili! Gostinski vrt na samem Čevljarskem mostu! Avtomobilisti so
Prad Rotovtem In Mačkom ao Ljubtlančana zabmvall glatbenlkl beogralske Skadarilje.
nekoliko negodovali zaradi zaprtega mostu, pa so bili Ljubljančani toliko bolj navdušeni nad novo pridobitvijo v starem delu mesta in ob Ljubljanici. Koso tisto julijsko dopoldne svečano odpirali vrt Zlate ladjice na Cevljar-skem mostu, so na Magistratu mestni možje ter ljubljanski turistični in go-stinski delavci razpravljali o usta-novitvi...
SIS ZA POŽIVITEV LJUBLJANICE
Na reko, ki teče skozi Ljubljano, smo več kot očitno pozabili. Pozabili smo na to, kaj vse nam lahko nudi, pa ne le nam, temveč predvsem domačim in tujim gostom. Pozabljamo, da Ljub-ljanica izvira na Vrhniki in se zliva v Savo pri Zalogu, mislimo pa, da je to reka od Karlovškega do Zmajskega mostu ali zapornic na Poljanah. Prav na to so opozorili mestni možje, ko so razpravljali o poživitvi Ljubljanice. In ne le Ljubljanice, temveč celotnega dela starega mestnega jedra. Izvršni svet naše občinske skupščine je,na eni
izmed svojih sej.sprejel pobudo pred-sednika izvršnega sveta Zdenka Malija za ureditev Ribjega trga ob Cankarje-vem nabrežju. Ureditev Ribjega trga zajema postavitev ustreznih stojnic za prodajo morskih in sladkovodnih rib na prostem, ureditev ribje restavracije Zlata ribica, postavitev fontane, hkrati pa bi morali urediti tudi lokale v Ribji ulici oziroma na Ribjem trgu. Izvršni svet naše občinske skupščine je oce-nil, da bi lahko že v oktobru začeli s prodajo sladkovodnih in morskih rib, v tem času pa naj bi začela obratovati ribja restavracija Zlata ribica. Na seji izvršnega sveta skupščine občine Cen-ter pa so sprejeli tudi pobudo za uredi-tev Jurčičevega trga, kjer naj bi uredili več lokalov in postavili spomenik pi-satelju Josipu Jurčiču.
S ČOLNI PO LJUBLJANICI
Ljubljanska turistična zveza je na predvečer praznika dneva vstaje slo-venskega naroda hotela pripravlti tra-dicionalno prireditev Noč na Ljublja-nici. Toda nestalno vreme in prav nič razveseljiva vremenska napoved sta preprečUa, da bi na Ljubljanici obču-dovali z lampijoni okrašene čolne. To-da tudi brez okrašenih čolnov se lahko turisti^n seveda Ljubljančanipopelje-mo po naši reki in občudujemo lepoto starega mestnega jedra iz »ribje« per-spektive. Rekreacijski center Ljublja-nica na Veliki čolnarski 20 (v neposre-dni bližini prulskega mostu) sposoja ob lepem vremenu in normalnem sta-nji^vode čolne, s katerimi je moč zave-slati v sam center mesta, do Tromo-stovja in še naprej. Prizadevni člani rekreacijskega centra Ljubljanica pa so pripravili tudi prijetno preseneče-nje z motornim čolnom Urška, ki ob sobotah in nedeljah popelje goste v skrite kotičke Ljubljanice. Le uro in petnajst minut potrebuje Urška, da nas pripelje do znane gostilne Kirn v Podpeči, v slabih dvajsetih minutah pa nas mimo Špice pripelje do Tromo-stovja. Skratka, plovba po Ljubljanici je več kot prijetna, kmalu pa bodo v samem centru mesta uredili pristan, kajti poleg Urške bodo tudi druge la-djice vozile po reki in skušale oživiti čase pred več kot petdesetimi leti, ko so po reki vozili še parniki...
ŽIVA IN ŽIVAHNA LJUBLJANA
Ko so beograjski gostje pospravili svoje instrumente, smo pospravili tudi sanje, da bi bila Ljubljana vedno živa in živahna. Vesela, zabavna in kar je najbolj pomembno - gostoljubna. Ta-ko pa ob večerih ponuja nekaj gostin-skih obratov, iz katerih nas ,tbčno ob določeni uri ,pospremijo s takimi ali drugačnimi (ne)prijaznimi besedami, le hrano in pijačo. Do prihodnjega po-letja in nove turistične sezonefpa bo-mo morali dodobra razmisliti, kaj pravzaprav želimo ponuditi domače-mu in tujemu gostu. Hotelska postelja je več kot premalo za želje, ki jih imajo turisti in ki jih imamo tudi Ljubljan-čani!
Primož Hieng