235. številka. Trst, v soboto 12. oktobra 1901. Tečaj XXVI ..BAlnoat ., I s ML* eakrat i> dan. rtiun aedaij ta jtri nikoT. od 4. uri cvećer. Naročalna »»»•» : za celo leto...........34 kron za pol leta ......... iS * za *etrl leta........ 6 „ za >3 me^ec ........ 3 kroni naročnino je plačevati naprej. Na na-D et prilnteiif n«r(.Aiin« aDTlTi ne dik. _ '-» iobakarnah ▼ Trnu se prodajajo po- sa ifme številke po 6 stotink (H utč.): i sen Trma pa po 8 atotink (i ovč.t Telefon štT. S70. Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je noj! •a računat o po vrstah v perifcta. Za *eč« kratno naročilo s primernim popuatom Poslana, osmrtnice in javne rahvale do- mati oglani itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poAiljajo nrednlAtvn Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rikopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apravalitvo. Naročnino in oglasa ja plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata V ulici Oarintia Stv. 12. UpravnlStvo, In • *rejemanje inseratov v ulici Molin plccolo št v. 3, II. nadHir. izdajatelj in odgovorni urednik Pran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost" Nakanila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu. Po dež. zboru Goriškem. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Na moj dopis, ki ga je objavila »Edinost« »Ine .'i. t. m., je odgovorila naša »Soča« — v le njej lastnem tonu. Članek v »Edinosti« je navajal faktično razmerje med uči-teljstvom in deželnim zborom. Niti besede ni bilo, ki bi kazala na krivdo te ali druge stranke; zabeležen je bil le goli fakt, da deželni zbor zapostavlja naš stan. Niti z besedico ni poskušala »Soča« ovreči dejanske razmere, ki so navedene v dopisu. To bodi v dokaz, da dopisnik je pi«al golo resnico... Neumljivo je, kako je možno sumničenje, da bi bil dopisnik hotel skaliti vodo — napredni stranki, ko je navajal le zapostavljanje po deželnem zboru sploh, ki pač se ni bil slovenska liberalna stranka, kajti ta je imela v njem še le v zadnjih letih jednega celega in dva po pol-naprednjaka. Na Goriškem smo pač kaj občutljivi ljudje, ki bi hoteli, da od nas nikdo in nikjer drugod ne zine besedice, ako ni v prilog tej ali oni stranki. In ta nesrečna »Edinost« se drzne kakšenkrat motiti naše razmerice z dopisi, ki so resnični, ne oziraje se na to ali drugo stranko slovent-ko, kateri niti obe skupno ne napravljati večine deželnega zbora...! Dopisnik je govoril o deželnem zboru kak*r takem in ne o slovenskih strankah v njem. Znana resnica je, da so laški poslanci še manj naklonjeni učiteljstvo, nego naši si o-venski. Glavna krivda pada torej na nje. Kdor drugače tolmači dopis, ga slabo tolmači. — Faktura — neutajljiv faktum — je dalje, da si obe slovenski stranki prizadevati, da bi o prihodnjih volitvah imeli učiteljstvo nu svoji strani. Kdor čita naše liste, ne more utajiti tega dejstva. Izrek o »lovskih pse h« ni bil torej nič manje naperjen proti klerikalni, nego proti napredni stranki. -Kesnica je tudi, če tud: nevesela, da se lovi učiteljstvo za strankami. Razvoj razmer v deželi v zadnjih letih potrjuje to trditev. A ne le učiteljstvo se lovi za strankami, ampak tudi stranke love učiteljstvo--- Ali ni res tako? Zakaj pa »Soča« apelirana nas in zakaj se je od nasprotne strani delalo za ustanovitev »Slomškove podružnice« ? Učiteljstvo deluje za blagor naroda v šoli in zunaj šole, v društvih ; zato ima pravico zahtevati primernega plačila. Ker pa doslej, kljubu vsemu povsem idealnemu delovanju, je želo le zanemarjen je, je pač naravno, da o svojem političnem nastopanju nekoliko mi- i tudi — na-se! Tako so začeli delati vsi stanovi in ne le mi ! Nikomur ni politi ka nsraen za-se, ampak je le sredstvo v dosego namenov. Vsaki delavec je vreden primernega plačila, učitelj tudi. Ker pa temu poslednjemu odločujejo poli ti ki o življenskih potrebščinah, je pač naravno, da se tudi učitelj spušča na opolzko pol. polje, da prej doseže svoj namen. Zakaj pa je nova napredna slovenska stranka sprejela v svoj program tudi varovanje naših interesov, ako ne radi vabe uči-teljstvu in ker vsakdo priznava, da sedanje naše položenje ni normalno?! »Soča« pa je drugačnega menenja, ker drugače bi se ne bila zakadila v dopis in dopisnika. Ona meni, da za nas je dovolj program napredne stranke. Tistih par bese-dij naj bi zadoščalo ? ! Moti se, ako misli, da le s tem obdrži pri stranki učiteljstvo, ki jej je pristopilo v velikem številu. Besede bodo morale po&tati meso, sicer pojdemo zopet narazen, kakor smo bili že šli. Pred dobrimi desetimi leti se je bil izvršil preobrat na Goriškem tudi s pomočjo nas. Program je bil lep, a besede nam niso postale meso, ampak pitalo se nas je le z obljubami. Ako bi nas tudi napredna stranka hotela pitati besedami na programu, ne bomo dolgo časa skupaj orali. Najgorkejši strankarji bodo prvi zahtevali izvršitev programa, sicer bodo prvi, ki obrnejo stranki hrbet ter bodo iskali nove stranke — stranke dejanj in ne le besed ij. Svoje trditve hočemo popreti vsaj z jednim dokazom iz najnovejše dobe. Ni ga učitelja v goriškem okraiu, ki bi služil čez 10 let, da ne bi vedel, da med slovenskimi poslanci je sedel mož, ki je bil vse prej nego prijatelj zboljšanja našega gmotnega stanja. Neki deželni poslanec in ud c. k. okrajnega šolskega sveta goriškega — po milosti deželnega odbora — se je kazal ne le v sejah šolskega Bveta, ampak tudi v brošuri, katero je bil izdal pred leti, neprijatelja našega. O zadnjih volitvah ni bil več voljen. To je bilo za nas tolažilno. No, zdaj ko se je ustanovila nova napredna stranka, ki |ima v programu n^še zahteve, pa se ji je priklopil isti mož, stari naš neprijatelj. In tega moža misli ta stranka zopet spraviti v deželni zbor — m orda zato, da bo deloval v izvršitev onega dela programa, ki govori o naših zahtevah. Ako spravi stranka tudi enega naših kolegov v deželni zbor, menimo, da bo imel dovolj opraviti, da omenjenega prihodnjega poslanca prepriča o upravičenosti naših zahtev. Nismo imeli namena v prvem članku vtikati se v strankarske zadeve, a »Soča« nas je prisilila " to, na neopravičen način. Ako jej je ljubo, srečevali se bomo večkrat. Se marsikaj nam je potisnila v pero, a za danes naj bo dovolj. 0 domovinski pravici. (Dopis.) Utoki na namestništvo ne bodo občinam nič pomagali. Pravdna pot je pa dolga, draga in nevarna. V ta namen bi trebalo starešinstvenih sklepov, katere pa bodo od glavarstev bržkone kar sistirana. Županstva pridejo v konflikte s političnimi oblastnijami in v takih slučajih je treba županov — kremenitih značajev, ki se ne udajo. Marsikdo pa se boji šikan in pritiskov. Boljši se mi zdi predlog druzega gosp. dopisnika v »Edinosti«, da bi se sklicevali javni j»rotestni shodi radi izstopanja (jlede izvrševanja dom. zakona. To bi bolj izdalo, kajti pritiskali bi s temi na oblastnije in še več na državne poslance, kateri bi morali storiti potrebnih korakov. Naša politična društva imajo tu lepo polje za svoje delovanje. Zal, da je večina tacih, ki se bavijo le s sedanjim domačim bojem in nimajo časa za druge stvari. Na Goriškem in Kranjskem divja tak boj, ki zapostavlja vsako, tudi najbolj pereče vprašanje. Vse stranke bi se morale vsaj začasno združiti v boju za tako važno prašanje, ko gre za življenski interes naših občin. Pred volitvami za deželne zbore se vrši shod za shodom, a na domovinski zakon pa se doslej niso zmenili še nikjer. Medsebojno preganjanje absorbira vse moči. Ko pa se je polegel volilni boj. ponehuje zopet vse življenje po shodih za lep čas. Kaj važno besedo imajo naša starešinstva, ako se zavedajo svoje naloge. Najlepša prilika se jim ponuja, ko rešujejo letne proračune, v katerih je najmastnejša cočka baš bolniški troški. To je primerno mesto za javne proteste proti nezakonitemu postopanju s prošnjami za sprejem v tržaško občino. Starešinstva naj sklepajo peticije na državni zbor in mini-sterstvo ! * # * Iz Sv. Križa na Vipavskem smo prejeli: Tukajšnje starešinstvo je, reše-vaje proračune za prihodnje leto, imelo resno debato o točki o bolniških troških, ki leto za letom požirajo po več tisočakov kron (1. 1S9P. kar štiri tisočake, 1. 1900 tudi čez pet, a za l. 1902. cel6 šest tisočakov, a vendar še ne bodo pokriti vsi stroški !) Ogorčenje je vzbujalo poročilo, da novi domovinski zakon nič ne koristi, kajti vse dosedanje prošnje niso dosegle niti vinarja zmanjšanja stroškov, kajti v Trstu, kjer šivi večina naših ljudi, ni bil še nikdo v sprejet. Starešinstvo je sklenilo soglasno, da uloži peticijo na državni zim in visoko c. kr. mini-sterstvo, da bi se zakon popoinil. ali da bi se izdala naredba, po kateri bi se izvajal novi zakon tudi v Trstu. Domovinstvo naj bi opravičenci dobivali nele potem, ko so vsprejeti v katero občino, ampak koj, ko so prekoračili 10-letno bivanje. Na tak način bi prišli v okom samovoljnostim in zavračanju prošenj. Politični pregled. V TRSTU, dne 12. oktobra 1901 Program Slovakov. Slovani so gotovo z najvećim zadoščenjem pozdravili dejstvo, da je o zadnjih volitvah na Ogrskem bilo izvoljenih tudi 5 Slovanov, to je, zaupnikov ne-madjarskih narodnosti. Važnosti tega dogodka ne zmanjšuje Čisto nič gotovost, da ta petorica ne bo mogla dosezati vspehov. Pa saj važnost tega dogodka ni obsežena ravno v tem, da je ta petorica izvoljena, ampak v dejstvu, da so se nemadjarske narodnosti vzdra-mile in se z udeležbo na volitvah lotile aktivne politike. V tem je teža dogodka. Tudi če bi bili to pot propadli z vsemi kandidati, mi bi se bili vse eno veselili na doseženih manjšinah. Narava ne pozna skokov. Zato ni možno pričakovati, da bi narod iz večletnega mrtvila skočil kar notri v sredo obilice vspehov. Nam mora biti v zadoščenje že ta začetek. Naše čitatelje bo torej gotovo zanimalo, kaj čuti o programu četorice izvoljenih Slovakov. V obče Be sodi, da bo novoizvoljeni poslanec Bešelovsky voditelj tej četici. Zato se je potrudil k njemu neki sotrudnik lista »Magyar Hirlap«, da kaj poizve o programu Slovakov. Naše glavno načelo je — tako je menil Bešelovsky — izvedenje narodnostnega zakona. On se nadeja, da jih je med novoizvoljenimi poslanci — zlasti med Saši in onimi Členi ljudske stranke, ki so bili izvoljeni v slovaških okrajih — ki glede narodnostnega vprašanja pojdejo s Slovaki. Le ti hočejo dosezati svoj cilj z mnogimi do-tikami. Spoznavali bodo smeri in načela Slovakov »n bodo polagoma prihajali do spo znanja, da so zahteve Slovakov pravične, kajti Ogrska ni narodno jednotna dežela, ampak sestoji iz različnih narodnosti. Slovaki bodo zahtevali revizijo cerkveno-političnih zakonov, vsaj v toliki meri, da ne bo vsakdo siljen v civilno poroko. Zahtevali bodo tudi spremembo zakona o brezverstvu. Med Slovaki se ne dogaja, da bi se kdo izjavil, da je brez veroizpovedanja. Slovaki ne poznajo nikake antipatije proti kateremu si bodi jeziku. Glede madjarskega jezika si 10 P O 1) L I S T K K. Pepelčica. Spi>a! Ksaver Sandor Gjalski; prevedel Radi. Pr jatelj Stanislav je že na večerji po-gledaval grofa in mene. Vedel sem, da hoče poiskati Vanko. Tudi grof je uganil njegove misli, a mogel je le skomigniti z rameni, ker so ga gospa Monika in njene hčere tako obkolile, da je bilo med njimi tekmovanje, pravcata dirka, da bi se pokazale čim mogoče duhovitejše, izobraženejše in mileje. Prijatelja Stanislava, slikarja, so pustile pri miru. V njihovih očeh je bil njegov posel globoko pod njimi, a da je bogat, boga-tajši nego «am Direnbach, tega niso niti sanjale. On je bil radi te malomarnosti od strani hčera do njegove (»sebe j>opolnoma miren in zbok tega zadovoljen, ker se je mogel slobodnejse kretati. Pred grofom so gospa Monika in njene hčere dajale slutiti od daleč, da se čudijo, kako da si je grof našel pri- jatelja iz »sfer« njega nedostojnih. No, grof je bil tako oprezen, da ni izdal, ni kako sijajen in slaven je Stanislavov položaj, niti ne o njegovem bogatstvu. Ko se je veselje najbolj razvilo, da so v tretji dvorani plesali, v Četrti pili in jeli, a v dveh treh zadnjih sobah kartali, namignil je grof Stanislavu in meni, naj se zberemo. Bil je sloboden od domačih dam, ker je gospa Monika imela posla na pripravljanju čaja in hladnega bifeta, a hčere so plesale. Umaknili smo se ob ugodnem času. Nihče nas ni zapazil. Dolgo nam ni bila sreča mila. Ali naposled vendar. Ko smo že prehodili ves dvor, prekrižali ves park na vse strani, šinila je grofu misel, da bi šli na vrt. Ze iz daljave nas je vabila rdeča luč «z vrtnarjeve hišice. »Tam bo !« smo viknili vsi trije hkratu. In res se nismo prevarili. Svetloba je prihajala iz gornjega hišnega nadstropja. Povspeli smo se takoj po stopnicah in bili smo pred vrati, katera niso bila zaprta. Na naše trkanje se nam ni odgovorilo, a ko smo močnejše flp-trkali, odzval se je slab Ivankin glas. Vprašala je, kdo je in ni-li stara služkinja Bara? Nismo več čakali, ampak vstopili smo. Našli smo jo za prosto, neobdelano vrtno mizo, na kateri so bili celi .kupi različnega semena. Razpored je pokazal, da je Vanka delala in morala razvrščati. Zopet smo vsi trije hkratu vskliknili : »Pepelčica !« A ko smo videli oni sijajni veliki očesi zaliti s solzami, ona krasna usta, na finem divnem obrazu vso željo za onimi glasovi življenja od dvora, in zopet skrb za veliki posel tu pred njo — smo še močnejše čutili oživljeno staro bajko. Stanislav je b!l ginjen in vznešen. Skoro kakor da bi mu očesi rasli, tako je neprestano gledal v krasno devojko. In to ni bilo več opazovanje in uživanje umetnika, spre-jemajočega v sebe žarse večne lepote, ampak bilo je to motrenje moža, ki se napaja z čarom lepe devojke in se potaplja v sladko razkošnost, ki se vspenja v višine poezije. In res je bilo kakor da je poezija s svojo bajno svitlobo, svojim žarkim ditirambom, svojo složno harmonijo napolnila ta trenotek. Mehka noč prve jeseni, polna različnih temnih in polutemnih senc pod vedrim zvezdnatim nebom z nizkim mesečnim ščipom, že napol priklopljenim na rob gore, tiha in mirna, da se je slišalo padanje pojedinega lista z dreves -- ta topla jesenska noč je bila že sama na sebi polna pe^mi in pripovedek. A tu — pri odprtem oknu, v tej jednostavni izbi le-pota-devojka s svojo angeljsko dušo, dobro in brez hudobije, s svojo težko usodo — ah, jaz sem prijatelja Stanislava popolnoma razumel. In bilo mi je baš tako, kakor kedar sem kakor dete poslušal bajko o nesrečni pepelčici. Kaicor da je vsa krasna pravljica — oživela tu pred menoj. (Pride še.) slovaška -»rranka se n; določila Btališča. I pt>-»tevaje f»otrel»o naj bi ne ta jezik rabil na osrednji vlavaki. Madjarizacija ni donašala d»»seda? nikakfjfa sadu. Stotisoče se je izdalo za mad;;«rzacijo, med tem pa se je do 400.000 Slovakov izselilo v Ameriko. V parlamentu more l-i t! občeval ni jezik le rnadjarski, ker zakon določa, da poslancem more j»ostati le on;, ki je veič madjarskemu jeziku. Sploh pa zahtevajo poslanci nemadjardkik vojne v južni Atriki ter vsled nezanesljivosti indijskih narodov tako obnemogla, da se jej ne more niti sanjati o vojni proti močni in sveži Rusiji, ker bi bila taka vojna za njo zadnji žebelj v rake v, kamor bi jo jKtložili ne samt» kakor svetovno vlast, temveč tudi kakor velesilo. Vest o smrti afganistanskega emira nI mogla priti Angliji ob bolj neugodni priliki, nego je prišla. A da se nahaja Anglija sedaj v taki zadregi, krivi so njeni državniki, kateri si v zgodovini gotovo ohranijo važno (a ne častno) mesto. Angležki narod se jih ne bo spominjal s hvaležnostjo, tem več s prezirom in srdom, ker so s svojo krivo nar< loo-ti popolno izvedenje naro inostnega | politiko doveli državo in narod do propa-zakona, povidigo duševne in materijalne bla- ' danja. ginje narodnosti. Slovaki utegnejo pristopiti 1 Sicer pa bržkone vsa miroljubnost ru-ljud-ki -tranki, ker ee programa pokrivata. j Rkega cara ne resi Anglije pogube, ako bodo Odvisno j*- le od tega, v koliki meri bo nje državniki se nadalje slepo drvili v ljudska f-tranka hotela povspeševati interese p njihovi liieraturi z veliko pozornostjo ustanejo drugi pretendenti. Ker je pa novi in ne odklanjamo slovanske kulture. Skoda Khan prijazen Angliji, skušala ga bo ista jele, da imajo M a <1 j a r i tako gotovo podpirati z vojašho močjo — kolikor malo simpatij do Cehov in da 1>0 mogla — proti njegovim afganistanskim j i ]> M a d j a r i tako nizko ceu-ijo. nasprotnikom. Rusija pa — ob vsej svoji mi- M a d j a r i naj bi ne pozabili, da bi b i i a Ogrska že desetkrat razdeljena in inkorporirana Avstriji, ako bi ne ekzisti rali Čehi. Dezeinozborske volitve naĆeškem. roljubni politiki — ne bi mogla mirno gledati angležkega uiuešavanja v afganistanske notranje stvari in — konflikt med Rusijo in Anglijo 1 i v ttm slučaju postal neizogiben. Angleži se posebno boje polubratov novega emira, ker emirje, da-si najstarejši, sin plebejske Včeraj so torej volila mesta. Najprej moramo matere, a njegovi polubrati so sinovi še ži- svojovčerajšnjo izjavo,da si na volitvah v mest- veče energične udove po pokojnem emiru, nih skupinah nikjer ne stoje Nemci in Čehi na- katera je iz knežje rodoviue. Istotako se sproti,ampak povsodi le Nemai proti Nemcem in Angleži boje brata pokjjnega vladarja, Ivak Čehi proti Čehom, popraviti v toliko, da to velja z Khana, ki živi sedaj na Ruskem ter dobiva jedno jedino izjemo. To je v mestni skupini Bud- mirovino od carja Nikolaja, jejovioe, kjer je stal dr. Zatka, kakor skupni Vojna V jllžni Afriki in vstaja V kandidat združenih čeških strank, proti Kaplandiji. Dopolnjeno je. Angleži so v Nemcu. Zato smo baš v tej skupini z naj- svoji neuasitlivi pož resnosti hoteli pograbiti večo radovednostjo pričakovali izida. No, gamostojni južnoafričauski republiki: Trans - ravno ta pa je jedina meti včerajšnjimi vo- vaal in Oranje; sedaj pa je dopolnjena resna litvami, katere i/.id še ni znan. Včeraj je bilo ne varnost, tla izgube še Kaplandijo, ki je izvoljenih: bila do sedaj njih posest. od češke strani : 3.~> Mladočehov, 1 češki Brzojavke, ki dohajajo iz Kapstadta, po- radikalec, 1 Startjčeh (f>o sklenjenem kompro- ročajo, da se je že po vsej Kaplandiji razši- misu) in 1 samostalni Mladočeh. rila ustaja, ter da je 20.000 tamošnjih Ho - Dosetlaj so imeli Mladočehi 39, češki ra- landcev prijelo za orožje, da se bori proti dikalci pa en mandat. svojim dosedanjim gospodarjem, Angležem. od nemške strani : 10 naprednjakov, 7 Buri so slednjič dosegli, po čemer so stre- Členov nemške ljudske stranke in 10 Vse- milj^ odk^r se je pričela južno-afričanska ne m cev. vojna, namreč to, da v Kapski koloniji za- Dosedaj so imeli naprednjaki 20, nemška netijo n-ttajo. Kitchener je proglasil obsedno ljudska stranka i>, Vsenemci 5 in krščanski stanje nadalje še v sledečih okrajih Kaplan- socijalisti 1 mandat. dije: Elliot, Halanga, Marlear, Morut Flet- Včerajšnji dan sicer še ni prinesel ko- cher in Matatiche. nečnega rezultata v mestnih skupinah, ker je V nedeljo se je kakih 2000 Burov pod za šest mandatov potrebna ponovna volitev, poveljstvom Bothe ves dan borilo proti An- vendar pa se lahko reče že sedaj, da so na gležkim četam. Botha se je slednjič umaknil češki strani Mladočehi dobro ohranili svojo proti severu na Paviakloofriver. Mnogošte-posest. Postavili so bili menda — če se ne vilne bureke čete se nahajajo že le nekoliko motimo — 36 mladočeških kandidatur, izvo- milj severno od glavnega mesta angležke ljenih jih je pa 35. Na nemški strani pa je Kaplandije, Kapstadta. Buri so prepričani, dosedanja glavna posestnika v mestnih skupi- tla je vsa južna Afrika popolnoma zgubljena nah, liberalna — ali kakor se sama ime- za Angleže, nuje: nemsko-napredna stranka — tudi do- spel:* notri v začetek — konca. Od 20 dosedanjih mandatov jih je rešila le 10, torej je zgubila ravno polovico dosedanje posesti na mandatih. Naj le pogine — stara gre- Prestolonasledstvo v Afganistana. Tudi smrt afganistanskega emira je dokazala Tržaške vesti. Namestnik grof Goess se je danes povrnil z dopusta in je zopet prevzel vodstvo 'nica ! nameetništva. Osebni vesti. Stotnik v našem domačem pešpolku, g. Alojzij Vel ka vrh, je Angliji, da se njeni zli čini maščujejo. Ko šel v pokoj. je car Nikolaj sklical mednarodno mirovno Cesar je okrajnega glavarja v Pulju, konferenco v Haag. bila je ravno Anglija Ivana Rossettija pl. Scanderja, imenoval (ki si je tekom stoletij podjarmila skoraj vse pravim namestniškim svetovalcem. Isti ostane najlepše točke po vseh petih tlelih sveta), na dosedanjem mestu. ona država, ki se je najbolj protivila ruskim Himen. Danes ob 7 7» mi zjutraj se je i mirovnim predlogom. Torej ravno ona država, i poročil v Barkovljah sin tamošnjega rodo- ! ki bi imela največ interesa na rem, da se ljuba in posestnika, g. Kristijana Gubana,' ohrani Bedanje posestno stanje in da prene-i gospod Hrabro slav Cuban, z gospico hajo vojne, ravno ona država ni hotela miru | J o s i p i n o Leban od Sv. Marije Magd. ter je v svoji nenasitni pohlepnosti hotela zgornje ! Bdo srečno ! nadaljevati v kraji tujih držav. Ni-li to krvava ironija (ali pa infamija), ako se isti Angleži, ki so največ nasprotovali miroljubnosti slovanskega carja, zanašajo sedaj na to miroljubnost, in da, oprti na to, upajo, tla Rusija ne bo hotela izkoristita proti Angliji sedanjega ugodnega položeja svojega v Afganistanu. Ah, sedaj je brezvestnim tatovom svobode in blagostanja tujih narodov ljuba tista miroljubna politika ruskega cara ! Vsi in tudi Angleži sami so prepričani, da je sedaj jedino le od volje carja Nikolaja odvisna usoda Anglije v Indiji. Anglija je vsled nesrečne Mestni svet tržaški je imel sinoči pod predsedništvom župana dra. Sandrinellija tajno sejo. Svet. Combi je poročal, da je direkcija nove istrske lokalne železnice pripravljena ugoditi želji mestnega sveta in napraviti jed no postajališče v območju tržaške občine, ako bi ista plačala dotične stroške. Direkcija je predložila v to dva načrta in mestni svet se je odločil za načrt B, ki določuje postajališče v Zavijah, blizu križišča, kjer se ločiti cesti v Koper in v Dol»no. Na to so rešili razne osebne stvari in je bila med drugimi g.ca Itla Posega imenovana za definitivno učiteljico II. kategorije na slovenskih ljudskih šolah v tržaški okolici. Le ne tako nezaupljivi. Prijatelj nam piše : Te dni je neki tukajšnji, sicer pošteni laški list nekako namigoval, češ, da so naši mestni poslanci le iz strahu opustili nadalnje naskakanje nalahonsko večino v mestnem svetu, oziroma,- da so to storili na neko višje povelje ! No, jaz — da-si priprost človek —sem ugibal takoj, da omenjeni list le nekako ironizira vso stvar! Zal, da niso tega pogodili tudi vsi drugi čitatelji rečenega lista ! Mi moramo vsaj toliko poznati svoje zastopnike, da odganjamo od sebe misel samo, kakor da bi se isti o svojem postopanju dajali voditi od česa druzega, ngo od obzira na korist slovenskega življa v Trstu. Kako si more kdo le misliti, da bi se naši vrli zastopniki toliko ponižali, da bi se pokorili kakemu »višemu povelju«. Poznajoči prav dobro možatost vseh petih naših zastopnikov, sem ee zavzel, ko me je te dni neki moj sodelavec vpraša!, je-li kaj resnice na pisavi omenjenega lista! Še v«.Č pa me je iznenadilo neko pismo doposlano uredništvu »Edinosti« po človeku, ki bi moral že umeti take Avanti-jeve »špase«. Le ne tako nezaupljivo! Mi zahtevajmo od svojih zastopnikov, tla so zvesti narodni in značajni možje; v vprašanju taktike pa jim le puščajmo svobcdno roko in jih raje podpirajmo. Saj preganjani in napadani so dovolj — od drugih ! Meni ne gre v glavo, kako se more biti tako nezaupljivi, ko vendar vemo vsi, da nismo imeli še nikdar tako vrlih zastopnikov, kakor jih imamo baš danes ! »Rokovnjači« se bodo predstavljali dne 1. novembra v Skednju. Gg. diletante prosimo, tla pridejo prav gotovo v sredo, dne 16. t. m., k vajam, in sicer ob 81/., uri zvečer, ulica Stadion št. 19. »Rokovnjače« bomo predstavljali v korist družbe bv. Cirila in Metodija. Potem takem ve vsak zavedni rodoljub svojo dolžnost: si. občinstvo, da se udeleži uprizoritve v kar največem številu, a gg. dile-tantje, da pridejo k vajam, ker brez vaj pač ne moremo nastopiti. Kdor pa res noče \eČ sodelovati, naj prijavi to pismeno vsaj do srede, da se bomo vedeli ravnati, ker časa nam preostaja jako malo, da bi zdaj razmišljali in ukrepali ! Tako je prav! Pišejo nam : Nekega dne v tem tednu ste prišli k piscu teh vrstic dve deklici, hčerki slovenskih starišev. Iver ste zagrešili, izgovori vsi med seboj nekoliko laških besedi, sem ju posvaril in precej ojstro. Tudi mati deklic, ki je biia v bližini, do-znavša o stvari, je fino ostela deklici. Včeraj pa, ko sem bil že pozabil na ta dogodek, sem prejel dve pismi, povsem slični eno drugemu. Da-si je vse tu navedeno malenkost, vendar sti me pismi prav razveselili. Pismi se glasiti : »Gosp. N. N. Naznanjam Vam, kako je bilo žalostno pri nas, ko je mama povedala očetu, da svi — — — govorile laški. Jaz sem očeta močno razžalila — tako, da mi je rekel : Mislil sem, da imam v hiši dve Slovenki, ali, kakor vidim, imam, na svojo žalost — dve lahonki ! Meni je grozno težko, ker sem svojega očeta tako užalila in obljubljam Vam, da ne bom nikdar več govorila laški — ako ne bom siljena.« To sem napisal tu za izgled, kako je vzgajati otroke, da bodo svojemu narodu na korist in v čast. Opominjajmo in svarimo povsodi, kjer vidimo nedostatkov ! Zamera gori, zamera doli — to je naša narodna dolžnost ! Mesnica r »Slovenskem domu« pri sv. Jakobu je odprta ! Naš rojak, g. Vezov-nik Vekoslav, je odprl danes v »Slovenskem domu« na trgu sv. Jakoba št. o. svojo mesnico. Izpolnjena je torej naša želja. A od nas je sedaj odvisno, da bo podjetje vspe-valo. Naša dolžnost je, da podpiramo svojega sorojaka. Prevzeli smo veliko odgovornost, ko smo ga povabili, da je svojo obrt preselil v našo hišo. Nestrpno sm> čakali otvoritve, a sedaj moramo skrbeti, da b >do vse naše gospodinje Vezovnikove odjemalke, da uresničimo nade naše in našega rojaka. Složno naprej ! Iz pred naših sodišč. Na zatožni klopi je sedel 27 letni Benjamin L. iz Moščenic v Istri, obdolžen, da je dne 18. septembra pretepal svoje lastne sta riše. Ta dobri sin je bil obsojen na dva tedna težke in — zaslužene ječe. Kakor smo že poročali, je pred nedavnim časom policijski redar Zabič v ulici tlel Istria, aretiral 42-letnega izgnanca Alojzija M. iz Pliskovice, ki je nosil na rami vrečo kokoši sumljive provenijence. Mož s kokoši pa se je zoperstavljal redarju in je celo potegnil mal nož iz žepa, s katerim je zamahnil proti redarju. Ali zadel je samo redar-jevo jopico. Drugi redar, ki je bil v bližini tega prizora in je videl vso to igro v enem dejanju, priskočil je na pomoč prvemu redarju in tako sta redarja z združenimi močmi vročekrvnega moža ukrotila in ga odvela v zapore. Včeraj je M. stal pred sodniki, ki so mu odmerili deset mesecev težke ječe. — M. ni bil zadovoljen s prisojeno mu kaznijo in je vložil rekurz. Je pač križ, če hočeš ! hoditi po svetu z vrečo sumljive provenijence na rami, a te ravno ob najneprimer-nejem času sreča nebodijotreba—radovednost kakega redarja. Drobne vesti- Vincene Basilisco. vkrcan Llovdovem na parniku » 1 )anubio« je ovadil ' včeraj na policiji, tla so mu neki u«movioi odnesli platnene hlače. Ovatlil je ob enem, da so tudi njegovemu kolegu ukradli jopico vredno 8 K. Ogenj. Včeraj ob 2. uri popoludne je gorela zaloga tvrdke Chiesa tVr Nani v ulici S. Francesco št. 10. Poklicani gasilci so ogenj kmalu pogasili. Z g a b l j e n o - n a j ti e n o. Go3pa Ka-rolina Komel našla je neko knjigo in jo izročila na policijo. Aretiranje, Sinoči so bili aretirani v neki gostilni v ulici S. Francesco : 18-letni Anton P., 19-letni Umberto V. in 21-letni Karel C. — vsi mornarji —, ker so bili nekam preveč glasni. Na policiji so jim prisodili po 12 ur. Sinoči ob 6. uri je bil aretiran v svobodni luki neki Anton O., star 39 let, ker so našli pri njem 5 kg sladkorja. 40-letnega težaka Frana M., stanujočega v ulici S. Filipo in nekega težaka, s katerim je prvi prišel konHikt, so aretirali. Oba so odveli v ulico Tigor. Konečno sta bila aretirana, ker sta ee pretepala na trgu Svlos : 41-letni voznik An-gelj T. in 19-letni Aleksander P. Na policiji je bil T. obsojen na 5 K globe, P. pa na 12 ur zapora. Pretepanje med ženskami vrlo napreduje. V noveji čas ga skoro ni dneva, da ne bi morali beležiti kakega slučaja, ko so si ženske posegle v lase, in morda tudi po hrbtih in glavah. Takov slučaj moramo zabeležiti tudi danes. Včeraj popoludne je namreč 31-letna Katarina Toron, stanujoča v ulici Donota št. 12., prišia v besedni prepir z neko svojo sostanovalko. Beseda je dala besedo — kakor je to že navada ; po besedi so stopile v akcijo roke in ženici ste si posegli v lase, tako globoko in temeljito, da je bila Toron prisiljena iskat si pomoči na zdravniški postaji. Zlasti jej je nasprotnica ranila levo uho. Dražbe premičnin. V poned., dne 14. oktobra ob 10. uri predpoiutlne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča zu civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Forni, hišna oprava; ulica Cecilia, hišna oprava ; ulica Acquedotto 23, hišna oprava in oprema v zalogi ; Bazovica šte-dilno ognjišče; ulica Media 2 A, hišna oprava ; ulica Ro^setti IG, konji. Vremenski veslulk. Včeraj: toplomer jcb 7. uri zjutraj 12° U ob 2. uri popoludne 18.8 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.9 — Danes plima ob 8.59 predp. in oi> 9.29 pop.; osesa ob 3.01 predp »ludne in ob 3.12 popoludne. Jutri vsi v Barkovlje ! Naše rodoljubno občinstvo še enkrat opozarjamo na veselico »Zavoda sv. Nikolaja«, ki se bo vršila v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. Naj nihče ne zamudi te prilike, da s prijetnim »druži koristno. Vsadko, ki le kakorkoli more, naj jutri v Barkovljah položi na oltar rodoljubja svoj donesek, ki se porabi v korist in blagor slovenskih služkinj v Trstu — bodočih mater našega naroda. — Program te veselice je skrbno izbran, da se bo lahko vsakdo zabaval : ob vojaški godbi, ob petju našega »Kola«, ob igri zavodovih gojenk itd. Pohitimo torej jutri v čim obilnejšem številu v naše prijazne B irkovlje ! Trgovsko izobraževalno društvo naznanja, da bo v nedeljo 13. t. m. poduk iz slovenščine. Pričetek točno ob 4. uri. Pevsko društvo »Zarja* t Rojanuj priredi — kakor je bilo že objavljeno —j nedeljo 20. t. m. svojo veselico z igro in 1 plesom v konsumuem društvu v Rojanu. — V spored se objavi pravočasno. Pevsko društvo »Lipa« > Bazovici priredi dne 17. novembra 1901. svojo veselico s petj*-m, in plesom. — Toliko na znanje bližnjim bratsKirn društvom in slavnemu občinstvo. Vesti iz ostale Primorske. X Veliko italijansko zmago so šli gledat na Reko — kakor čitamo v v«io-kem »Narodnem listu« — veliki Italijani Krstić, Puoviožjo voljo, če pa je italij-tn-ko ? ! Svoji jezi so dajali duška tudi s kamenom v roki. Pa porečejo še, da je Hrvatom kamen — arma aazionale...! In ta fiasko so morali gledati Krsti«? iu družba i 11 si<*er — mesto za gotov«» pričakovane vittoria italana. Odhajali so z Keke — po zatrdilu našega vira — z neznansko jw>-daljšanimi no-ovi. Imenitno je tudi, kar pripoveduje »Narodni list«, kako je italijanski kandidat Zanella postal slaven. Do lani je evetel na skritem, kakor vijolica na obronku. Lani pa — povodom nemirov radi tra:n\vaya — je s heroičnim činom stopil na oder javnosti. Vrgel se je namreč preko šin, da traxnwav ni inogel naprej. Ali previdnost je lepa reč na tem okroglem svetu. P redno je izvršil svoj heroizem. je Zanella pomigail komlukterju, da je ustavil pravočasno. A reški kretini so bili kar iz uebe zl>ok takega junaštva in so vpili : Viva Zanella. Tako je mož j»oetal slaven in v plačilo mu je bila kandidatura v parlament ogrski. Le škoda, da ta kandidatura plava sedaj kaicor mrtvo truplo po razburkanem valovju laško-reške borniranosti. l'lnjgi Krstić! Kaj vse mora prenašati njegovo italijanstvo, vredno ravno — nič več in nič manje — 100 poreškili goldinarjev na mesec... ! X Svež grob. Dne 2. t. m. je umrl velečastiti g. Sime Močibob, ki je bil 30 let župnik v Visnjanu- Pokojnik ie bil plemenite duše, dobrega srca in mirne naravi. Ljubf-znjiv je bil z vsakomur. A baš njegova mirna ura v je bila kriva, da je tem huje občutil vse gorje, ki je moral prenašati naš rod v Istri. In {»ostal je mučenikom, ker je ostal zvest svojemu rodu. Pokojniku večni pokoj. X Znamenja časa. V Buzet so poslali duhovitega pomočnika, ki govori le hrvatski dijalekt in še t» jako slabo. Možu bo naloga propovedovati hrvatski, a ne zna jezik:i. Gospodje. ki sedaj delajo jasno in oblačno v šk< fij*ki palači bodo bržk«)ne skušali tu«li v tržaško-koperski škofiji uvesti take odnošaje, kakor so v poreško-puljski, ali gledajo naj, da si ne oj>ečejo prstov. Gosp. kapitularni vikar zahteva pokorščine ; ali zapomni naj si. korščiae ni nikdo dolžan — krivici ! Poitalijančevanje potom cerkve je krivica: a časi so minoli, ko se je morda moglo pričakovati ml naroda, da bo mirno trpel krivico in da bo — pokorno nudil še levo lice. ko ga je kapitularni vikar pobožka po desnem !! Vesti iz Kranjske. * P o ž i g a 1 e c iz jeze. V Sebenjali pri Tržiču je neki Gašper Ribnikar zažgal svojo hišo iz jeze, ker je b i postavljen pod kuratelo. Požar je uničil hišo, gospodarska poslopja, kravo in ne «>. okt. je biia dirka v Gradcu, katere so se udeležili tudi slo- j ven.-ki konjereje;, in sicer s čj»*tjo. Na plemenski vožnji je dobil Ant-n Slavič iz Grab s svojim »Tt>n:jem« tretje darilo in Ferdo Kranjc iz Babinec s triletnim kostanjevim irel>cem »Princ Prater» četrto darilo. Na «Grašti.i dirki* je dobil Anton Slavič s »To-nijem» drugo darilo. maščevanja, ker so ga kaznovali radi — lenobe. Požar je uničil 10 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker nima še 14 let so mogli mladega požigalca staviti le pred okrajno sodišče, ki mu je prisodilo 6 mesecev zajH>ra. »Slovenski Narod« poroča, da so bili pogorelei — zaslišani kakor priče — tako razkačeni, da bi bili skoro napadli požigalca. Verujemo. — Žile si je prerezala in obesiti seje hotela. »Slovencut poroč.ijo s Spodnjega S ta jer j a, da si je soproga nekega učitelja najprej porezala glavne žile na levi roki, potem pa se je hotela obesiti. Na srečo je služkinja opazila namen nesrečne žene in hitro . razredu. Vesti iz Koroške. I. koroško tamburaško društvo s t ustanovili v Celovcu d imenom »Bisernica«. TVtnu novemu društvu v glavnem mestu Korotana bo namen, v prvo, da bo koroške Slovence sploh navduševalo za domačo glasbo in «lomače petje, v senbach», neki inžener pa je ta kraj prekrstil v »Barengra-ben«. Sedaj je nevarnost, da kolodvor na tistem mestu dobi to spako za ime. »Mir« poživlja poslance, naj posežejo vmes in preprečijo to. «Mir« opozarja o tej priliki, da v delavcih — katerih je od vseh krijev in tudi iz Italije — vtegae nastati velika ka-lamiteta. Njih število utegne narasti na 1503 in tvrdka niti ne misli na to, da bi jim zgradila kaka bivališča. A — zima je tu. Pri kmetih vendar ne bodo mogli vsi prezi-movati. izreči najvišje priznanje. Nadalje je cesar imenoval deželnega poslanca Andreja grofa Potockega deželnim maršalom v Galiciji in grško-katoliškega nadškofa v Lvovu, Andreja S/epi Lckega namestnikom deželnega maršala v vodstvu deželnega zbora. Nadalje je imenoval cesar deželnega poslanca Otona pl. Detelo deželnim glavarjem v vojvodini Kranjoki in deželnega poslanca Leopolda barona Lichtenberga namestnikom dežalnega glavarja v vodstvu deželnega zbora. Sprememba na prestolu v Afganistanu. SIMLA 11. (B.) Reuterjeva pisarna jav- f^i&f^&d/^SfSfSfSfSfSfSf^ A Š) Vireliowa. BEROL1N 11. (B) Zjutranji listi pro- ! sla v lja jo osem desetletni rojstni dan \V1rch0wa | Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja v slavnostnih člankih. »Klinische \Vochen- prodajalnica vedno preskrbjena manifakturniin eehrife« je priredila slavnostuo izdajo, v ka- bUgom vsake vrste i u po cenah, da se ne teri najodliČueji zdravniški učenjaki vsega ; **>i>m nikake konkurence sveta in deloma v jezikih svoje dežele slave VSaki dan dohaja 110VO blagO. Mej temi je Pozor! V nadeji, da me bo slavno občinstvo po- zasluge Wircho\va za medicino, na prvem mestu v latinskem jeziku sestavljeno posvećenje, došlo od profesorja Bac- 5e^al° z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem oeiii-ja. P. Dobaizschek, Spor med Turčijo in Francijo. trgovec z manufakturnim blagom. CARIGRAD 12. (B.) Turška vlada je ukrenila korake do »Banque Octomaine« in do nemške banke, da bi dobila veče predplačilo, katero bi deloma porabila za popla-čaaje zahteve Lorando. Vodja fraucozkega poslaništva je dobil iz Pariza instrukcije, naj pr tiska na Turčijo, da poslednja v aferi Lorando da kakov odgovor. Vojua v južni Afriki. LONDON 12. (B.) Reuterjeva pisarna Via Barriera vecchia 27 v Trstu. ZH Se govori Slovenski ! -- Vela zaloia krojnega Ulaia.. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče javlja iz Middelburga včerajšnjega dne : V o- blago ter jamči za pošteno in solidno po-ditelj Burov Lotter je obsojen na smrt. Lord strežbo. Kitchener je potrdil obsodbo. Petorica dru- Cene stalne brez pogajanja, gih, ki so tudi pripadali h komandu Lotter, so bili istotako obsojeni na smrt, ali kazen jim je spremenjena v dosmrtno ječo. Vesti iz Štajerske. — 13 leteu požigalec iz maščevanja. V Dobrovcah pri Mariboru je 13 letni pastir Fran Kraus zanetil požar iz Razne vesti. Madjarska liturgija. Grški katoliški vikar v Hajdubodrogu je položil te dni prisego v roke škofa Firczaka. O tej priliki je škof naložil vikarju, naj vse grške in slovenske liturgijske knjige, ki se tičejo obreda, prevede na — madjarski. ČudllO dogodbo je prip »vedoval te dni dr. Lutf v svojem govoru na shodu društva farmacevtov Velike Britanije. Na nekem parobrodu so imeli dobro shranjeno omaro z zdravili, a pri zdravilih so imeli tudi navodila, kako se imajo zdravila rabiti. Zdravnika niso imeli. Jeden mornarjev je obolel in po znamenjih bolezni bi bili morali upotrebiti zdravilo iz stekleničice št. 9. V tej stekleni-čici pa, na nesrečo, ni bilo več zdravila. To pa ni oplašilo kapitana iadije, marveč je vzel zdravila iz steklenice št. 4 in iz steklenice št. 5, zmešal polovico zdravila iz vsake steklenice in je to združeno zdravilo dal potem bolnemu mornarju. In naslednji dan je bil mornar — zdrav kakor riba. — Od istega trenutka je dotični kapitan uver-jen, da je zgrešil svoj poklic iu da je v njem izgubljen znamenit zdravnik. Vsakomur je znano da se morajo rane zelo previdno varovati nesnage, kajti drugače se iste z infekcijo razvijejo v hude raue. Opozarja se vsled tega, da se imajo tudi male rane pokriti s pravim mazilom ter jih je obvarovati pred vnetjem. Zato je najboljša 111 najzanesljivejše kako antiseptično mazilo. Kakor tako pa je najbolj znano praško do'nače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, e. kr. dvornega zalagatelja. To zdravilo upliva na zdravljenje rane zelo hladno, blaži Ino in celo hitro. A ^Josipina j^eban JffraDroslav ^uGan poročena. Sr. M. Magd. Zgornja, Iiar k ovije, diie 12. oktobra 1901. PRODAJA! v Ivan Ščuka mizar v Trstu, ulica Sette fontane št. 33. ima na prodaj oinare temno politi rane s (i predali. Ces. kr. pri v. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj, trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suknenoga blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Brzojavna poročila. Avtonomni deželni načelntštvi v (*aliciji in na Kranjskem. DUNAJ 12. (B ) Njeg. vel. cesarje odredil, da je dosedanjemu deželnemu maršalu v Galiciji, grofu Stanislavu Badeniju, in njega namestniku, škofu Konštantinu Czehoviczu, P raško domače ® m m m m mazilo iz lekarne 8. FRAGNER-JA v PRAGI jf si:ir<>. uajpn-j v Pragi rabljeno iloinače sdravilo, k:iteri> nun- vzdržujv in varuje čini«, 11 Ulažu je vnetje iu iMtleeine ter jiii hladi. 1 škatljica po 35 nvč. in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. Razpošilja se vsaki dan 1'roti |>retl|>lalekarni. »Jrii l>onte Fabbra št. 2. vogal ul. O« I ali ll 1. Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu"-ve (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke, v'elik izbor oblek za moške od gl. 6.50 do 24, za dečke od gl. -1. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do S. zimske močne in podaite jope z ovratnikom od astrahana od gld. f> — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. ."> — i». Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — let od gld. 2.f>0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cennli. Hlače od moleškina (zlodjeva kožai za delavee izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe »a obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove .se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se ie posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicali in merah za moške iu dečke. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Brešćak Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh Bogov za vsak stan od naj h o SegH izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. Da tudi na obrok. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. sgopod naročevalec sam lahko določi. Tomsig Iiudvik v Gorici, ulica Morelli Št. 30. DELAVNICA za pzlacevanje ii dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Zanesljive osebe •*«' iščejo 7» razprodajo paientovanih Dovootij in iz-delkov. ki po *-aki redni h»4i potrebna. (■ Konkurence izključene. Visoka provizija odnosno stalna plača od 120 do 150 K na mesec zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opravilo. Ponudbe na tvrdko : KLLMEŠ A ( .o. I'rasa 1134 II. oooooooooooo PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Cor*o 41 Telefon Rt. 141 Zaloga: ul. Istitulo 1» Telofon 5t- 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki frali in I., D. III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje j^prebe v popolno Orni, v zlato- črni. srebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst: belo in Orno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i OOOOOOI GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr v lastni hiši. --- Hranilne vlose sprejemajo se od vaacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/j°/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na meujice JK> *"» °/B iu na vknjižbe po 51/*0/® Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol razven nedelj in praznikov. Stanje Hran. Vm leta 1900. Kron 1,263.563 j Faštno-hraD. račun str. 831.315. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrcnte št. 858-3. — Trst. (Nasproti ,,IsoIa Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in nojre, berplje, erna-nieni pasovi, elastični pasovi in nogovice aospenzori, elektroi>erapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov z kirurgična zdravljenja, aogležki predmeti od gumija iu nepreinočljivih snovij. oooooooooooooooo JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga gC \ Trsta, ulica sv. Antona št. 1. pri|M»r krojačnico za go>]K»de. Sokolska otleta kompl. Haieloi neprmoćlfiT od 10 do 16 gld. Velik izbor sokiiega m romDaža. tla&a ih možfce obleke.i srajce iz žide. volne, iawD-t£iiiis. platna lin., zapestnic, ovral-mKo¥. perila za možfce, ovratnic t vseli barvali in lorman. nogo vic, nr, jopic vseli vrst. poselilo za tcnriste in Kolesarje, modnih predmetov, rofcovtc iz litij ui lože ter iežiii-tov iu selčmSov. VELIK IZBOR narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah. Vse po najnižjih cenah. Na zahte\anje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičuimi cenami. |»ostnine prosto. yoc\ Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 60 kron nsiprei. 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pri pa d kov upadajočih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst. RUDOLF BČTL xxxx :xx Velika zaloga koles od 60 K naprej novih uli vže rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. XXX * * J, * i Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, cevij, pasov ili prva moravska mehanična tkalnica tvrdke R. A, SMEKAL-A Smicnov-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-"moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez masi-uista. l>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 16 krou. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako požto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "'godni plačilni pogoji — Spoštovanjem A. SMEKAL v Zagrebu. Tržaška posojilnica ii hranilnica jegistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 952- Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 \t0/0» na menjico po 6°/0 na zastave po SVj0/®. Uradne nre so: od 9—12 dopoludne in ot' 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Postno hranilnični račun 816.004. Trm-obrtna recistrovana zadrta z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška ul. Št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po n°/0, navadne po 41/2°/o i" vloge na Conto- corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice dnizih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga, sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine ua lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru*. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3U0 krou po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom, položnic na čekovni račun štev. 842.36t>. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in, od '6—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Podružnica K. HCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ © THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York~u, Ustanovljena 1S42. ('isto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela pokritna svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri c. kr. niiiiisterijalnenui plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i. CLZ> o' Grand Hotel-Restaurant Obelisk O P Č I N A Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. Izvrstna kuhinja [j Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGUIŠĆE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. --—| Telefon štv. 657. j — OH nedeljah ti prazniki! v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Općino. BaJzmerneJŠe cene. "^fi Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jtova restavracija Centrale pilsen", (Zrst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji, o O Kegljišče. O O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. izdeluje in pošilja P m siseška tovarna tamlraric 3. Stjepušin -s- Sisek (hrvatska) Tovarna je "bila odlikovana na svetovne j pariški razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 Velik ilustrovan cenik -se pošilja na zahtev vsakemu brezplačno in Iranko. ----" Svoj k svojim ! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Slo— j venci ! V mojej zalogi vdobite na izbor I najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naročbe po meri. i Za mnogobrojne naročbe se toplo pri— ; poroča Lovrenc Vodopivec. ima še nekoliko svobotnih ur. Podučnje teorijo in glasovir v nemškem ali češkem jeziku, Honorar zmeren. Natanšneje povfe uprava »EDINOSTI«. 100 do 300 goldinarjev zamorejo Bi pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutsbegasse, 8. Soj k svojim M. AIT E trgovina manifaktiiritega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro 5t. S. priporća cenjenim klijentom svojo bojrato zalogo vsa-ko\Tstnega manifak t urnega blaga za, jesen in zimo in sicer: sukno ia moške in ženske obleke, flanelo, barvan iu bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne ild. Ilogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo Velik Izbor blaira za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Z/C Cene brez konkurence Nadejaj e se tudi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje. M. Aite.