Chicago, IU., sobota, 27. januarja (Jan. 27), 1923.	STEV.—NUMBER 23.
*»«• I O' mailing .1
i/t-Js
glasilo slovenske narodne podporne jednote
> eerevm
Siflfif 80.
Uwnd»l« An.
OHtm «1 mt «0. Undil« An. T«]*phon«Uwnda]e46l§
LETO-VEAR
M lUU $5 00
Kater* m

IFEREKCft IIIIESIL SE 1C0ČE ¥RSI POLETI.
AMPAK, Čl MB BO ZBOROVAL KONGRES.
Kajti senat ja selo radoveden, kadar m vrie taka konference.
Washinfton, D. 0. (Federated prest. Štabni poročevalec.) — Predsednik llardjng pozove velesile na drugo »vetovno konferenco prihodnje poletje, ako ne bo zboroval kongres.
prepričan sem, da ao priili do tega zaključka, na dolgotrajnih konferencah v Beli hiši, ki ao s« vršile med predsednikom in Geor-ge Harveyjem, poslanikom v Londonu.
Harvey je priiel sem is Londo na, da predloži predsedniku ev-ropejski položaj in da prejme od njega obljubo, da Amerika stori nekaj, preden bo prepozno.
Predsednik Harding sdaj pozna reanico o prihajajoči nesreči za Evropo, kot je snana britski vladi in George Harvejju. In nai poslanik, nshsjsjoč se ns psrniku 4'01ympicu" in na potu v London, ima y svojem Žepn predsednikovo obljubo, da stori nekaj v rešitev Evrope pred veliko gverilsko vojno in uničenjem, v katerega zdaj drči.
Predsednik meni, da se ne more ničessr storiti, dokler kongres ne preneha s zasedanjem in se je senat razšel. Razložil je Harvey-ju, da on ne mara biti odgovoren, da se skličejo velesile k zborovanju zopet v Waehington ali kam drugam, dokler eenat sedi na galeriji.
Ko se je sestale takozvana razo-roževalne konferenca tukaj v letu 1921, je imel senat preveč povedati o postopanju. Tako sodita predsednik Harding in tajnik Hughes. Od tega časa so se po-drirfntwvlade *■» senAir to drtlfv-ni departmeot — le bolj "oddaljile druga od druge. Danes je prav težko nekaj etoriti enemu, kar bo drugi odobril.
Predoo prične nameravana konferenca, bodo Združene države in Velika Britanija ekupaj analizi-rala evropejske potežkoče in naj-brž ae bodo tudi sporazumele glede odpomočkov, katere prodlože. Ta načrt, ki je bil že parkrat o-menjen v tej koreepondenci, se zopet zrcali v pripombi dr. Bruno Bruhns, ravnatelja velikega Kruppovega podjetja v Essenu, ki pnavi:
"Zakaj sedi Amerika mirno, medtem ki Francija povzroča ksos v Nemčiji m ostali Evropi t . . . Znano mi je, da je v Ameriki ln Angliji nekaj zelo mogočnih biz-msmanov, ki mislijo, da je dobro, <la se dovoli Franciji nadaljevati
*	kampanjo gospodarskega osvo-jevanja do konca. Oni mislijo, da je dobičkanoeno ae pridružiti predlaganemu evropejskemu sindikatu."
I>o časa, ko stopi poslsnik Hsr-vp.v zopet na angleška tla, se bo ameriški senat zopet pričel zanihati za evropejske probleme. Senator Borah ima že nekaj dni pripravljen govor glede zunanjih *a'lev in čaka, da govori. . v političnih krogih pričakujejo da bo Borahov govor zelo ob-in da bo priporočal, da se pritegne tudi Ruaija v nsčrt zs m'f in vpostavitev prosperitete n« vzhodni polovici sveta. Zna-n" ps ni, ako ete predsednik in Harvejr razpravljala, da ae pozo-vp tudi Rusija na prihodnjo kon-f"roneo poleti, ampak senator Bo-r*h je gotovo imel v mislih tudi J{'*ijo, ko je govoril o sestsnku ^legatov velesil.
Dokler je bil Hsrvey v glav-n» rn mestu, je večkrat konferiral J mojimi prijatelji v senatu. Neveri menijo, da so migljejl, po katerih se je govorilo, de Ilughcs kfnalu rezignire, prihajali od nje-Ns konferenci e čssniksrji '•»n kasneje po teh vesteh ni Hug-I»rsv nič akrivsl svoje neje-sli slišali so senstorjs Lod-« reč i rsvno isti dan: "Zs dr-;*voege tajnika ni nič izrednege, da U ujezi." ■ ■ .. ■ •
Ako so Ifirveyjeri prijatelji v r>,l»ta izvedeli, da se je Harvey
*	*"l v Undea, ko se je pogodil, ' ' «e nesove mednsrodns konfe-
ke es reziie senst, ps al
;n*co. m ff 7: 1	si
EVROPA JI NA SLABtBM
KOT JI BILA KDAJ V
ZADNJIH STO LETIH.
Cape Town, 26. jan. — J*n Smuts, predsednik vlsde Južnoafriške unije, je dejal, da Evro-" je danes na slabšem kot je bi-kdaj v zadnjih ato letih. Smuta obaojal francoako okupacijo in rekel, da so vodilni državniki entente izgubili pamet in tirajo ves civilizirani svet v po gubo.	T
Ps
ls
je Ruhra
t redarja, ar -ka*; prostovol
K
ZAHTEVAJO HOWATA.
i -
Na velikem shodu v Franklinu so sklenili, da Hovrat sopet dobi predsedništvo.
ZAKON INDUSTRIJSKEGA BO-DIŠČA MORA BITI ODPRAV-
Pittsburg, Kans. — Alezander
Howat, nepremagljivi voditelj rudarjev v Kansasu, ki je pred nekaj dnevi zapuetil ječo, is ketere so mu pomogli volilci, ko so izvolili delsvcu naklonjenega sodnike, ki gs je izpustil iz sapora, je v pondeljek govoril na ehodu rudarjev v Franklinu. Okrog 6000 rudarjev je prišel na shod.
Howst je dejsl, ds ga zelo veseli izid novemberskih volitev v Kansasu. Volilci — delavci — so se v veliki večini izrekli proti zakonu industrijskega eodišča, ki mora biti zdaj odpravljen.
"Najvišje sodišče v Kansasu, suvereno ljudstvo je končno izreklo svojo sodbo in zssužnjevsl-ni zakon je dobil udarec, katerega ne preboli", je dejal govornik. Dalje je rekel, da je vesel, ker je našel rudarje še vedno prešete v bojevnim duhom. On je priprav Ijen sopet vaditi soper vse krivice, ki jih Še vedno tarejo.
Na shodu je bila sprejeta reze-lucga, ki izreka zahvalo rudarjev sodniku Wolleyu, kateri je izpustil Howata in njegove tovariše is zapora.
Druga rezolucija zahteva, da se mora Howat vrniti na svoje predsedniško meeto, katero mu je odvzel glavni predsednik rudarske organizacije Lewis 12. oktobra 1921. ko ga je suspendirsl iz unije. Rudarji zahtevsjo v resoluciji, da odbor okrožne orgsnizscije stori vse potrebne korake, da Ho-wat čimprej prejme svoje zadoščenje.
Tretja rezolucija je naslovljena na novega governorja z zahtevo, ds nsj hitro zsstsvi vse svoje sile za odpravo industrijskegs so-diščs.
Pittsborg, Kaos. — (Federsted Prem.) — Alezsnder Howst, prej-šnji predaednik rudarske unije v Ksnaasu, ki je bil pred aeksj dnevi izpuščen iz zspors v Girsrdu, kjer je bil zsprt zsrsdi pozivs ru-dsrjev ns štrsjk, ims odaedeti Še 52 dni nedokončane šestmesečne zaporne kazni v Columhiji vsled rszžsljenjs sodiščs. V tem sluča-ju je pod poroštvom, dokler prl-zivno sodišče oe roši njegove zs-deve. Generslni prsvdnik Grif-fith ps je obvestil aodnijske obla-sti v Columbiji, ds nsj sretirsjo Howsts, čeprav U atvar Še ni končana na prizivnem sodišču.
DR. ORANT JI ODOOVORIL ŠKOFU.
New Tork, N. T. — Dr. Percy Stickney Grent je v Četrtek poelsl škofu Msnningu ensjst strsnl dolgo pismo, v ksterem ponavlja, kar je izjavil v dveh pridigah, da on ne verjeme, da je bil Jezus bog in da je delal čudeže, ki so omenjeni v sv^em pismu, Delje pile dr. Grent, ki je župnik cerkvs Vnebohode v N>*r Vorku, de on ne verjeme. ds je kje pod zemljo pekel ket je omenjeno v evange-lijih. Zato ne prekliče ničessr, kar je rekel tudi duhovništvu se oe odpove, ker ima pravico zavre« ■tare ideje in verjeti: to, ksr ss ujemS s zdrsvim razumom, znanostjo in s nsrsvnimi sskoni.
Dr. Orsnt prsv!, ds cerkev j*» trelmjr Kristuse iz 20 stoletja, ne pe is prvsga stolstjs, ki Je litičfa.
eeeupe P—*** <ee le »eeti— 110». A«t .1 O« t. S. letT. autl.ori.«4jTj«,« 14, IHA
SOCIALISTI V BOJU ZA
KONFLIKT V RUHRU BO ISKRA IA NOV IZBRUH NA BALKANU.
Praktični načrt nt odpravo bres-poeelnosti v Wisoonsinu.
MOOOOl BO SPBBJIT.
Msdison, Wia. — (Federsted Press. —Poroča Ruby A. Blaok.) — Socialistični senator Henry A. Huber je predložil v wisconsinski legislsturi nsredbo za odpravo brezposelnosti v WiM*onainu. Predlogo, katera basire bolj na odškodninske zskonu države Wis-consin kskor ns eksperimentih v drugih državah, je sestavil John R. Commons, profssor politične ekonomije ns wisconsinsld univerzi.
Predloga se osoaše oe vse ds-
le vee vseh korporeolj in delodajalcev, ki imajo v slušbl tri ali več delsvcev. Izvzeti so farmarji, javoi nameščenci in vpokojenoi, ki prejemajo več kot $500 letoe pokojhioe.
Predloge določe, da delodajaloi vzdržujejo ekled brespoeeloostne podporo. Doosski, ki jih dejejo delodajalci v sklad, so proporčni s številom ssposleoih delaveev, Delodajalec, ki stalno drli svojs delavoe na delu, plačuje manj doneskov, Posoboa državna indu-
asbllia se ooloči za110 politiko.
Angleški kapitalisti na marajo, ds U Pranoosl imeli monopol jekla v Evropi.
AMOLBiKA VLADA MOBDA UMAKNI OBTE iz NEM
Oije.
London, 26. jan. — Danes se vrli ksbinetns seja, na kateri se odlogi, kske korake ssvseme ....	.. .. . Anglije napram položaju, ki ga je
.trijeke komisija upravlja sklsd darila Francija s aasedbo ruhr.
in skrili, ds se podpora isplačuje vsem tistim, ki so je deležni.
Podpore zneša dolar dnevno sa moške in ženske po 18. letu, sa mladeniče in dekleta od 16. do 18. leta pe 60 eentov. Kdor išče podporo, more dokeeeti, de je delal najmanj lest meseoev pri enem ali več delodajalcih in da je adrav in sposoben zs dslo, pa ga ne more dobiti. V prvih treh letih po w stanovitvi »klada so isplsČoje pod* pore le šest tednov v letu, po treh letih ps trinajst tednov. Tisti, ki ljno puste delo ali ki eo bili odslovljeoi is uprsvičenegs vzroka, ako so os stsvki ali v iz-poru, oimsjo pravice do podpore. Brespoeeloi delsvei, ki oočojo vzeti dels tem, kjsr je stavke ali izpor, so uprsvičeui do podpore.
Bleioe-Le Follettova akuplna republikancev, ki s aocisllsti vred kootrolire obe zbornici wiseonsin-ake legialature, podpira predlogo, zato je veliko upanje, da bo sprejeta. Liga konzumeotov, Wiaeon-sinska delavsks fsdereelje, Wls-eonsinski svet kstollških šsn, Zveza za odpravo bresposelnoeti io razne druge organiseoijs podpirajo predlogo. Enega predloga,' katero so predložili soeislisti v prejšnji zbornici, je bile poreže-ns od sgitatorjev zsvsrovslnio-skih družb.
Socialistični poslsncl tudi vodijo hud boj za odpravo državne milice. Dva soeislista sts v fi-nsnčnem odseku, ki ims pred seboj spropriscijo v veoti $606,000 zs vedrževsoje milice. To spropriscijo skušsjo soeislisti ubiti.
POGUMNA DIKLIOA JI OSLI PILA.
Ohioago, HI. — V Italijsnskem distriktu Čikaškega mesta še vodno eksplodirajo bombe, črnoro karji so vedno na delu ln sdi se, da je še vedno v nevadi krvne o-svete, kskor bi se te distrikt ns hejel nekje v južni Itellji. Bom be črnorokarjev je sopet eksplodirala na domu Vieto Lomberdi-ja, ki je bila vržena na "porč". Pri tem so popokele šipe, eteno-venje je precej poškodoveno in cel blok se je reztresel vsled eks plesi je.
Hčerke nekegs HoleHe je šla s svojo prljsteljico is gledslilČs domov. Zspszila js dim ne "por ču" Ivombsrdijs in misleče, de jc ogenj, je hitro ekočile po stopni eeh, de gs pogesi. Revno ko je dospele vrh etopaie, pe je eksplodirale vžgens bombe in hudo ranile deklico po obrezu. Dekle je stsro šele 13 let in se nahaja v bolnišnici. Zdravniki pravijo, da bo ozdravile, toda ostale Im sle pa.
tlim, 26. jan. — Poročevalec "MondeV jevlje is Belgrsda, ds koaflikt s o r oš je m v Ruhru ali kjerkoli v Nemčiji bo iakra ss pošsr vojne po vsem Bslksnu. Politika nasilja Franelje je pod-šgela vlado v Belgradu, da je prl-šf la naatopati na enak način proti Ogrski. Ogrska komaj čaka pravega trenotka, da napade Ru-munijo s pomočjo Bulgarije. Bul-garija išče pomoči od Rusije in je še pričela izganjati ruske mo-narhiste s svojegs osemljs io čls-aom stsrega carskega poslaništva je dala potne liete.
ako doline. Dogodki v Ruhru se vrsto tsko nsglo in učinkujejo tsko močno ns mednsrodno politiko Evrope, da Anglija ne more vel samo gledstl in čskstl.
Booar Law je prejel nebroj protestov in rssoluoij od delsvskih organizacij in podjetoiških svež, ki sshtsvsjo, da mora vlede ioter-venirati v Ruhru; drugi sshtsvsjo, de Anglije posovs domov svoje čete ob Reni. Vlsda še ni sdlns glsde odpoklice čet. Bonsr Law je pa videz še vedno sa oh ran o entente,
Nsjvečji pritisk ne vlsdo so pa aaredili angleški jeklarski msg-nstje, ki se boje, ds bo Frsncijs snektirsls Ruhr ln združila svojo lelesarsko industrijo v Lorenl s ono v Ruhru. S tem bi Frandlja dobila monopol jskls v Evropi. Angleški jeklsrski mogotci lahko konkurirajo s frsneoskirni in nemškimi jeklarskimi interesi, ne morejo pa tekmovati, ako se nemška in francoska industrija jekls združita v eno.
To je najmočnejši argument, ki prisili angleško vlado, da ss po-stsvl ns novo stsllšče. Bonsr Lsvr js ssm jeklsrski bsron, ki si je naredil veliko premošenje is trgovino s železom in jeklom. To so in-tsresi, ki odločujejo v zunanji politiki Anglije s ozirom ne položaj v Ruhru.
VLAK JI
UDARIL MOBIL.
OB AVTO.
OkioagP, DI. — Nesreča nikdar
ne počive, s v velikih mestih ims čes glsvo dels. Dsček js bil ubit, msti s otrokom težko rsnjens in revvio teko 11 drugih potnikov, ko je vlak udaril ob avtomobil. V svtomomilu se je nshsjsla družine nekege Fiaberja, on ssm, žena io dva otroka, ko je oa križišču udaril ob nje vlek Chicago Northweatero želemiee. Zadeti ao š« šivi, a težko oelenejo pri življenju.
TOŽEN ZA $16,000, KIR JI KADIL TOBAK.
Weshington, D. 0. — Aleksander Sherper je rszpečavelee pre-kejenega meaa v tem mostu, ki je vložil tožbo zs odškodnino $16,000 proti H. O. VVsIlscu, tajnika poljedelskega depsrtmenta, češ, da je krilil sekoti, ker je v njegovi mesni stojnici ksdil tobak. Nhar. per pravi, da se on strogo drži št-stoče in hoče ohraniti meeo sanitarno, a Wsllses de mu js s ks denjem nsprsvil veliko škodo.
Chleego in okolice t V nedeljo jssno ie mrslo. Neverni vetrovi. Temperature v zadnjih 24. urah: najvišje 40, nejeilja 35. Holaee izide ob 7.06, zaide ob 1:57. _
ALI NAI ZOPBT OBliOl
'TL0"t
DL — Na čikaški sd rs vat ve nI depertmeat ji bilo jevljenih štirinejst slučajev Infle-enee v ene« dnevu. Zdravniški komisar is K rane ton a trdi, da se je v dela meste pojavile lekke epidemije ia/lasoee.
Veliki izgredi izbruhnili v Ruhru.
Demonstracije in nemiri v več meetih. Francosi straljajo na množica in nekaj j« bilo ranjenih. Stavka šalo* ničar je v je popolna. General Wey«and jo uprl dolino Ruhr s živim sidom vojaštva in kordonom carino. Nemški monarhisti hujekajo na guorilako vojno po sglodu Ircev, toda nemška vlada jo proti taki taktiki. Amerika ja pretrgala aadnja vaai i savaaniki. Francoski imporialiati so v strahu prod Ruaijo. .
Akolja Angleške Delavsks stranki.
London, 26. jan. — Ramsay MaoDonald, vodja delavske opo-siolje v parlamentu, je danes po-svsl vse delevske delegate ns ss-stsnek, ki se vrli v pondeljek. Poslanoi imajo resprsvljsti o krizi v Ruhru. Pričskujs ss, ds bo objavljsn spel ns dslsves v Angliji, da nsj kooperirajo s nemškimi delsvoi) mogoče bo poslan sličen s psi tudi Ameriški delsv-skl federaciji. Obenem bo Delavsks strsnks Anglije nsrsdila močan pritisk na vlado, da naj ln-tervenira in aahteva Isprasnltsv Ruhra od Franoljs.
Delsvskl voditelji v Angliji so v neprestsni svesi s voditelji delsvskih orgsnisaoij v Holsndlji ln.Nemčiji. Delsvstvo eele Evrope nssprotuje okupaciji Ruhrs, ker vidi v tem koraku Francije povod se novo vojno.
Nove franoosks čete odhajajo v
Bolve,
Duaaeldorf, 26. jan. — Danes so ss ponovili isgrsdl v Ruhru. Nsjvečji nemiri so v Oberhsuss-nu, kjsr so se sts v kujoči rudarji, tovsrnilki delsvoi in leletničarji spopadli i belgijskimi vojaki.
F/anooskl poveljniki m poslali nove vojslke lete is Alssoljs v Ruhr. Veliko število tsnkov in to. pov je bilo danee sjutrsj ns potu v rudniško okrožje. Drsgonei so danee sjutrej sopet ranili dva Nemcs v Dusseldorfu, ko so po-gnsli konje v množico lsgrsdnl* kov. Nemci eo napadli dragonoe s točo kamenje.
Rokvizielje živil In drugih stvari, ki jih izvrlujsjo Frsncosl, oo Is bolj rszpsllle Nemce.
Gsnersl Founsier, poveljnik frsneoskih Čet v Essenu, je sporočil lupenu, ds bodo Frsneosl bombardirali mesto, sko se po> novo izgredi in nspsdi ne vojsks.
Franoosks čete v boj« s Ijodsktai
Kasen, 26. jsn. — Kasen je ds-nss središče velikih nemirov. Ljudstvo je silno rssksčeno in msjhnega incidenta je trebs, ps bo sksplozijs. Frsncosl so postavili 754nllimetereke topove ns stretegična meeta in ^ prlčno strvljstl ne mesto, ge lehko spre mene v razvalina v par ursh.
Včeraj so divjali izgredi v več mestih ruhrske doline. V Dueasel-dorfu ao bile demonstrsclje proti generalu Weygsndu, šefu Focho voga vojnega štebe, ki je dospel tja iz Pariza. Francoski dragonel so se nsvslili na mnošico, toda bili so sprejeti s psovkami in kamenjem, iiekar so zsjesdill med demonstrante in pričeli streljati. Freneoski poročnik in nemški civilist ste bile rsnjens. Htreli is pušk so odmevsli pozno v noč na ulieah.	i i
Druge demonstracije so bile v Mslnr.il. Izgrednlki so v majhnih gručah korakali po ulieah, prepe veli iszivejoče nemške pesmi in vpili "Dol a Frsnror.il Ml jim le poksžemo v bodo/*l vojni." Fran eosi so se nsredili gluhe In niso motili demonstrantov.
V Cobleusu je velike množica Nemcev razdejala uredniške prostore in tiaksrno čaaopisa, ki pri poroča ločitev porenske pokrajine od Nemčije. Nemška p"l'rija js povsod mirile ljudi, tode opravila ni dosti. Izgrednikl ao večinoma mladi fantje, dijskl in vsjenei.
Blokada rnhrske doline
. Pariz, J6. jsa. — General Wey-gsad, ki je preevd vrhovno po veljetvo čet v zasedenem lluhru, je včeraj v drulM s generslom llegouttom, frsorosklm ministrom
(Dalje oa S. strani).
OIBANJB BA OIMIBALMO ITAVKO V FBAMOUI
Pariz, 26. jan. — Voditelji ko-muoističoe stranke v Franciji 10 šs odloČili sa orgsnlsiranje gena-ralne stavka kot protest proti vposlsvanju frsoooskih Isleaai* čsrjsv v okupirensm Ruhra, kjer stsvksjo nemški žslssničerji. Stavka bo obsnem protest proti aretiranju Mareela Caohios la drugih vodilnih kmunistov, ki so bili ssdnjs dni vrlsnl v upor.
h >p _
nima moriuo nm-::
Stil V ENEM TEMO.
prihodnji tedsn, če Tvrid pod. pišejo ali M,
■POB MED ZAVEZNIKI
Laussnns, 26. jan. — Lord Oa^ son, glsvni angleški delegat, pravi, da ss ji naveličal pogajanja ia postopsnja v Ložam, Včsraj ja obvsstll I smeta pilo, da mirovna pogodba s Turčijo bo predlolsaa pnlu»dnjo sredo v podpis la kon-feretloa bo končana ob konlg pri. hodnjega tedna, le Turki podpils* Jo mir ali ne. Ako ne podpišejo* pojdejo ssvesniki domov ln etvar bo tam, kjer js bila, ko je bila konferenca otvorjena v zadnjem novembru.
Franeosi ln Italijani ss ae stri-njejo s tem odlolfom Cursoaa la zanikajo poročilo, da so Turki do* bili ultimat. Konforsnoa bo eno* stsvno suspendirane — pravijo Frencozi ln 1 teli jeni — in savas-nikl bodo vssk Čss pripravljsai vrniti se v Lossno, ksdar bodo Tarki hoteli sklsniti m|f ■ njimi. Francosi so deli Turkom mnogo koncesij v finenčalh In skonom* skih ssdevah.
Vprašanju Mosule js ostale na-rešeno. Lord Curson je nssnanll, ds predloii to sedsvo ligi nerodov« Turki vstrajsjo pri svoji aahtatlt ds naj plebiscit odloči, kemn prl-ped0 Mosul s oljnimi vreleL Angleži ao nedirektno sagrosili, de ss bodo prsj bojevali s orol* Jem kot dsli Mosul ia rok. ■Včeraj je krožila v Losaal vest, ds so Angleži poslsll osem transportov s Četami v turške vodi. Čete ss I zk ree Jo ne Oelipolijn, kjer ImmIo čskele obnove sovraA* nosti.
DA Ml BO •VVANA
Ohioago, DI. — Dvakrat lavo*
ijetti šikaški župan W. II. Tkomp» son js Isjsvil, de ne bo vel kiadl* diral ss lupana v Chleaga, tudi če ge sopet nominlreje republikanci v Isvolltsv. Meščansko la. aopleje demokratov kekor repa-bličenov je Sednje čase selo aa-padelo lupane Thompeona In ga obdollevelo s neštetimi Ikendeli, ker je očividnif vzelo Thompeona pogum sa ropetno ksndldetare.
DAUOHBBTT JI "OUT".
Weshlngton, D. O. —• RepuMI-ksnske večine v uiljl kongresni zlmrnie! je ir». t. m. potlačila eea mlete vit venege proti justičnemu hertyja, ksterege je bil grešnik Keller iz Mlnnesote. Na priporočilo jnstičnega odael a, ki je ve<ll| komedijo "preiekevs", ji sliomlee ss vrgla olitoMie preti I)sughertyja s 20i glesevi preti
n.

PROSVETA
f.l abllo S loven sit E NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA slovenske NARODNE PODPORNE JEDNOTE
roru. Rokopisi M n« vr»*«jo- _______
$2 60 t.
Cm«
lina: Zcdiajsso drlave (isvea ChUmgo) fl.M na Uto. Uu ia $1.2» so tri umu; C&aao $«.M aa teto, M « ss pel leta,
AS m tri m*Mec, in ta IhossbmIvp M.N.
Nulot m »», br haa stili a
"PROSVETA"
MIT H L«w»d>U A*e»—, CU»M»>
"THE EN LIG H TE BI MEH T"
Organ of tk« SloT—U N»lU.«1	IsilsSf.
Sa|
ilud StstM («&c«pt Ckicaga)' and (Wd*$6 per jaS;
b*criptioa: UnlUd Statas («aeapt a > H.tO, tnd fortign countilas jtJt
nd forelsn couatrt« JS.M pr yaar. MEMBES of lia VEDgRATTO PREBIT
Datum t
Ml dm	j« • U«
t, Al M na •• Bitofl
SUGESTIJE IN NIC DRUGEGA KOT SUGESTIJE.
V
Amerika je res srečna dežela. Kadar se kje tam <v tujini pojavi kateri profesor "Vsezna", tedaj se prav zanesljivo odloČi, da odrine v Ameriko in tam za pristne ameriške dolarje proda svojo modrost Kajti modrost se v današnjem komercijalnem in praktičnem svetu prodaja za denar. Zastonj se ne dobi ničesar.
Časniki napravijo taki tujezemski luči navadno brezplačno reklamo. Cim bolj budalasta je njegova "modrost", toliko večja je reklama. In reklama se navadno izvrši še pred prihodom profesorja v Ameriko, da je ameriško ljudstvo že pripravljeno na njegov prihod.
Zdaj smo dobili iz Francije profesorja Emile Coueja, ki je po poklicu kemičar, a ima formulo, ki ozdravi človeško družbo vsega zla. Njegova formula je zelo enostavna in nauči se jo lahko tudi napriperosteji človek. Po njegovih naukih je treba imeti paternošter z dvajset jagodami in te jagode je treba prebrati vsaki dan in pri .vsaki jagodi je treba reči:
"Vsaki dan, v vsakem oziru sem boljši in boljši".
Skoda, da se ta učenjak ni s svojim naukom pojavil pred izbruhom svetovne vojne. Ako bi vojaki v strelskih jarkih in v bojnih črtah na bojnih poljanah ponavljali ta nauk vsaki dan, tedaj bi streljali v zrak ali bi pa sploh ne streljali. Dober človek vendar ne ubija.
Profesor se je zakasnil z izumitvijo svojega nauka. Nič ne stori! Svet se bo vseeno rešil. Ako ni mogel rešiti onih, ki so padli v vojni, bo rešil saj one, ld so ostali živL Ljudem ni treba drugega kot ponavljati zgoraj omenjene besede, pa bodo večno živeli. Starčki bodo postali mladi in krepki mladeniči, starke pa mlada in zala dekleta. Zdravniki in pogrebniki bodo ob ves zaslužek, lekarnarji bodo morali delati s krampom in lopato, ker ne bo nihče kupoval zdravil. Pa še nekaj se bo zgodilo. Tudi prohibi-cijoniške uradnike bodo odslovili, kajti ljudje ne bodo več pili opojnih pijač, ker niso le nezdrave, ampak so po postavi tudi prepovedane. In če bodo te besede, ki jih priporoča ponavljati "slavni" francoski profesor pravilno učinkovale, ne bo treba ljudem jesti, piti, se oblačiti, kuriti peči po zimi itd. Ljudje bodo krepki ln zdravi, ako-ravno ne bodo jedli, pili in bodo spali sredi najhujšega mraza kar pod milim nebom in slabo oblečeni, če bodo le dvajsetkrat na dan ponovili:
;i "Vsaki dan, v vsakem oziru sem boljši in boljši".
Ampak ena nevarnost postojL Ljudje se bodo naveličali živeti, ako bodo učinkovale profesorjeve besede. 2ivljenje bo postalo preveč enolično in enostransko, človek si pa želi spremembe. Opuščati bodo pričeli njegove besede in staro zlo se bo vrnilo med fjudi. Mučile jih bodo zopet bolezni, morali bodo jesti in piti, in umirali bodo teveda tudi.
Ampak naj ječen človek ponavlja kolikor hoče profesorjeve besede, ako je v zadnjem stadiju jetike, ne bo ozdravel. Naj človek, ki ni ničesar jedel dva dni, vsaki dan ponavlja »tokrat profesorjeve besede, bo končno umrl glada, ako ne bo dobil pravočasno jesti. In tako bi se Uhko naštele še druge primere, ki potrdijo, da profeaor-jeve besede niso drugega kot samosugestija, ki pa učin kuje pri malo ljudeh in nikdar v tem obsegu, kot govori profesor.
> Seveda pojde veliko ljudi poslušat profesorja. Mogoče se bodo še drenjali, da ga slišijo. Saj so v Ameriko prišli fte drugi ljudje ali so Re pa pojavili v Ameriki, pa so bile dvorane nabito polne. Kako se lahko ljudje privabijo v dvorano, ako jim človek klati največje budaloeU, bi lahko zapel pesmico Billy Sunday, ki se je po klovniško tvijal pred Ij^mi, parkrat mastno zaklel in jim sacrotil, da bodo vsi pogubljeni, ako se ne spokore svojih grehov. In Billy Sunday si je s takimi predstavami nagromadil lepo premoženje. In zakaj? Ker neumnost vleče, ker je neumnost. Pri neumnosti ni treba dosti mieliti, mučiti si ni treba možganov, ampak zadostuje, da se neumnost prejme za golo in čisto resnico... in pomagano je!
Neverni Tomaži, ki ne verjamejo v vsako reč, katero jim kdo nakvasi, so dandanes še ravno tako redki, kot eo bili ob Kristovcm času. Za to pa vsakdo napravi izredno dobro kupčijo, kdor pri kupčiji špekulira ljudsko lahko-verno*. Ampak tmjeva pot je ta onega, ki uči ljudstvo misliti in mialiti in da ne verjame ničeear, o čemur nI prepričano, da je resnica.	%
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev Prosvete.
Star 0ity, W. Va. — N« mislim pitat o delavskih razmerah, ki ao take kakor ekoraj povsod in delamo eamo po dva do tri dni v tedifu.
Odgovoriti hočem dopisniku iz Osaga, W. Va., na njegov poziv Poživlja me, nej mu plačam eta narino, ker drugače me bo pod pisal g mojim polnim imenom Nikakor me ni sram radi mojega imena, Če tudi omenjeni o meni govori nelepe reči okoli rojakov in poleg tega ie na tak način poziva v listu. Nočem se z njim prepire ti ter dam v javnost le toliko, na kak način sem jaz njemu dolžan stanarino.
Bil sem negnan iz kompanijske hile v sredi premogarske stavke, pa ne od kompanije, temveč od rojaka, unijskega in društvenega brata. Sedej pa ie pride, naj mu plačam stanarino. Ponujal sem mu stanarino, ko sem bil fte v kili, pa jo ni hotel vzeti. Da je to ree, imam dve priči, ki lahko pod prisego potrdita.
Ali je morda mislil, da bom moral iti etavkokazit, ko me je vrgel k stanovanja in nisem imel o-kroglega v žepu! In da bo o meni lahko poročal v elovenskih časopisih f Zakaj ee sedaj ne obrne na lokalno unijo, saj oba delava pri eni kompanijif Ustavi naj mi plačo ali pa nastopi sodnijskim potom. On ve, da eem mu ponujal denar, a ga tedaj ni hotel, torej naj se ne skuša a tem smešiti. — Joka Jardai.
Is Naw Torka. — Ne morem se
premagati, da bi tudi jaz ne stopila v vrsto mojih eo vrstnic in ae branila proti onim, ki hočejo a o-brekovanjem ugnati tako imenovane 'Mivorsane" žene, za katere ne mara ienin, ki je dal svojo ienitveno ponudbo v list.
Tudi jas eem bila "divoraa-na", in aieer ie prav mlada, Hudo mi je bilo, da nieem mogla prikrivati evoje žalosti na obraeu in svedave ženice eo me nadlegovale s vprašanji, kaj mi je. "Kaj je teki, dekle, ki ei prišla t tuje nepoznano ti meeto; ali se ti je dogodilo to ali ono. . .", eem bila vprašana. Tako vpraševanje je le Obujalo nazaj žalostno preteklost, kakoršne pi mogoče popisati. Sla sem od njega, ker euroveža ka-korien je bil nieem ljubila. Slu-šila aem pri rojakih, ki ao biH dobri s menoj, a veeeno eem jim nekaj čaaa prikrivala ialoet.
Gospodar mi je pričel prigovarjati, naj ae omožim a njegovim dobrim prijateljem, hvalil je nje gov dober značaj in me nagovar jal za zakon i njim. Tako je tudi goepedarjev prijatelj prišel, na-govarjal me je, nej ga vzamem. Naalonila sem ee na okno in gledala v mesečno noč. Vprašal me je t "Kaj ti jat" Ko je videl mo-je malodušje in eem mu rekla, da me nekoliko boli gl***, je vzel klobuk in rekel t "Se to bo morebiti bolela glava za mano, pa bo prepozno." "Tako je, nej pride kar hoče," eem rekla, in odšel je. Goepodar mi je očitajoče rekel, sekaj sem taka proti njegovemu prijatelju, ki je fant, da ni bolj šega od njege in tedaj se nisem mogla več vsdržeti, da aem povedala vee, da sem še poročena, kar je tudi krivo, da elušim. To je povzročile, da eta goepoder in gospodinja obmolčala, a pozneje pričela s izpraševanjem.
Povedala sem jime, da som i-mela na stanovanju 16 fantov in mošev, katerim sem kuhela in prala, ter so mi plačevell vsak po 13 na mesec in prosto hrano. Zaslutila aem tako na meseo $50, kar je bilo za tedanje Čaee precej za šenako, kajti bilo je ie vse po-ceni. De bi bila imela tedaj dobrega mola, ki bi tudi delal in saalušil kot po navadi zaaluii mol, prihranila bi bila lahko pre-eej denarje. Tode ko eo drugi delali, je kodil on v salun. Izpra-ševali eo ge, zakaj ne gre delat, pe je rekel, da mu šene toliko xa-sluli. da njemu ni treba hoditi v rudnik.
Nekega jutra, ko je «e hodil na delo, eem ga vprašala, ali smem poeleti moji materi v stari domo-vini $2, ker je uboine. Bil je do-bre volje in dovolil je. fta tisti dan eem poalele. a ko aem mu sveder povedela, ee je razjezil nad mano in s prstmi me je nahil, da eem bila vae črna in nisem mogla geniU. Ke sem mu pripompi-le. da je dovolil, pa je kričal, da skrbim sa svojo mater, sebe, sa ajege pa ne; a on de ae muči, da me iivi. Ne vse prigovarjanj«* je eaUl enake besen in še me jo u
daril, da eem se komaj epravila v posteljo. Ko eem ee malo odpočila, pa eem spravljala akupaj,
kar je bilo mojege in se odpravila. Na pot mi jc dal beeedo, naj le grem, eej po suhi zemlji mu ne bom ušla, našel me bo. Tako aem šla na postajo in se odpeljala. Koliko trpljenja je še Blodilo potem, ne morem popieati, bila bi to žalostna zgodba, ki bi zavzela celo knjigo. Hotela sem le napisati toliko, da bodo vedeU, kje je glavni vzrok, da je toliko ločenih žensk.
Ženinu, ki ne mara za "divor-sane", pa povem, da ee tudi one lahko omožijo, ne da bi on moral katero pobrati. Nekatere eo v drugem zakonu celo tako srečne, da dobijo v jutro dobrega moža, ki jim zakurijo peč, da lahko vstanejo na toplo. Naj torej ne obsojf ločenih šenek in tako naj tudi ne delajo druge šene, ki imajo erečo v zakonu. Ko je nekoč prišel nov duhoven r naaelbino, pa me je ena takih šla zatožit k njemu, da eem ločena žena. Duhoven je bil pa prileten moš, ki se ni brigal za kaj takega in dna ni opravila pri njem ničeear. Miroljuben kot je bil, je pustil vsake-mu, da je živel po avoje.
Rojaki naj torej ne eodijo, da smo ae ločene šene poslovile od svojih moš valed objestnosti in site prevelikik dobrot, ki amo jik i-mele pri njih. Ravno narobe je. Žene, ki ao srečne v zakonu, naj tako živijo erečne dalje, privoščim jim in ne želim, da bi morala tudi katera njih pretrpeti kot je pretrpela mnogokatera ločena žena. — Naročnica.
Barberton, Ohio.
P, .il n	. - - xl i - »- > %mm
rreapuetoi kras, ti tuzni cas,
kako ai mi na potil
ker mi vae življenje dano je
v noči majniški cvetoči.
' Kaj pa bi drugega mislil in vezal akupaj, ča te nobeno eree na razume. V čaeu živimo, ko špiči-mo krive pečlarake nosove, zato ne morem reči drugega, kot, če ki bU peenik, zapel bi tako privlačno, da bi krdela ptičie priletela okoli mene; ker pa sam la navaden krokar, se aadovoljim a pred-pustnimi burkami, ki jih itak ne bomo več dolgo uganjali.
Cifnti is dobe Makabejcev eo nsa tako neumno razdelili * tisti pratiki, ki nam pečlarjom šteje 864 neerečnih dni, da bomo mi erečni aamei imeli še edini naš 865. dan t letu ravno na neereč-ni dam 18. februarja. Pri etreli, ekoraj ae nam okajenim obeta slaba. Srečni dan bo tre.ba praznovati neerečnega dne. Kaj bo neki tof Ali pokora za predpuetom storjene grehe f Naj bo še kakor hoče, tiste ueodepolne noči bo treba malo stieniti posteljo, pa bo vae rešeno. Mielil eejn, da mi bo po sveti pepelniei ostala preoc-ka, pa eem ee pošteno urezal. Punca me ne mara in me ne mara.
Kaj hočem revež etoritif Ali naj za druščino dobim kakega palčka ali mačka, de bi šlo, a emola je na naši ceeti, ker je vsa-ka taka zverina od čaaa do časa deportirene. Ce bi bil v teh časih kak mežnar, bi bilo ekoraj bolj še. Z reverendom bi akupaj emr čela in kadar bi ee elednji prebu dil s blazino pod paaduho, bi mi lehko povedal avoje crčne rane ali pa, kaj mu je dekle pravila pri spovednici. Obrisal bi mu pot s čela in Uko bi prebila noč v hu dih in nedebudnih mislih.
Ne enega ne drugega nieem deležen, zato me je skoraj sram, da mi bodo zakonski možje strgali korenček v prvih trenutkik kislega poeta. Ce bi imel dovolj tav-žentov, bi veem pokazal fige, zlasti pa barbertončankam in šel bi na naš bieerni zapad, tja v aolnč-no Kalifornijo. Ljubkoval bi s kraaotieemi divjega zapade, za krajši čae bi ee pa kepeli e pome-ranami. A ker eem revež, kej morem eirotet Nič! »tati na me. atu in poaluiati zbadljive besede od porednih pečlarie. Tužna nam usode, ki ee ji moramo pokoriti.
"Zakaj ee ne šenlš", me ved-no vpralujejo dekleta in potem "Kaj mislil T" "Nič, kaj mielimf Kaj bi pa U mielil, če bi te kaka koketka nagnala a "imrkov-emM! "I, aaj zglede« tako", pravi. - "Kaj sgledam. kaj pa sopet blebetaš!" — "Naj bo, Frenee, ker eva si ravno tako, saj vešt" — "Kako teko!" — "pa ne de bi ml kašo mešal T" — " Ne. tiatega pa že ne. Pri veek štirih ducatih harbertonakik slo renskih deklet ia pri veeh sedmih pokve črnih fantih, da ne. Kaj misliš, da res ae more« dobiti dekleta po svojem okusu f — U malo počs-I« a j. boš videl, ravno pred nosom ti jo bom vzel Pa aa oheet pri-
di." —
njih ljubieeh — sem si mislil -pa res ni šala. Fant govori sko rajžo in odločno, zato mora biti nekaj reanice,,, ,,
Presenečenje pe je doseglo svoj vrhunce, ko je na moja ušesa u-daril glas, da je neša napredna korenina, Jože Turšič, odvedei svojo isvoljenko Marijo Bepar pred strogega sodnike, kjer sta si po sedanjih ameriških poetavah prisegla dosmrtno zveetoho. Brez vseh zemeljskih in cerkvenih že« gnov eta naša napredna samca prestopila "fene" pečlarstva in ee podala na novo pot v zakonsko življenje.
Jože je pravi tip Notranjca, i Mary ižanska korenina. Napred nima novoporočeneema obilo sreče v novem življenju. —» F. Bok.
SLIKE IZ NASELBIN.
AvaUa, Pa. — ge ni bilo dolgo časa, kar sem ee bil oglasil v na šem listu in daei ni poeebnih no vic, ee oglašam zopet. To, pot pa se ne morem pohvaliti z delom kakor sem se v zadnjem dopisu. Piščalke naa ree vsaki dan vabi jo k delu, ali ko pridemo v rov, dobimo komaj vsak po en vozi* ček, da ei ga naložimo e premogom. Nekateri morajo meeto premoga celo naložiti kamenje, tako, da prav nič ne zaslužijo. Tako gre dan za dnem, a ko nastopi plačilni dan, ni niti toliko, da bi zadostovalo za hrano.
Na zadnji seji je pristopilo k našemu društvu Avelleki vrh, št. 292 šest novih članov. Poleg tega upamo, da bomo pridobili še kaj novih članov in želimo, da bi naa v tem oziru posnemala tudi dru ga društva, kar bo v prid nam ia S. N. P. J.
Vreme imamo prav el&bo: eamo dež in blato je, bi ae človek Islhko izgubil v njem. V teh pu stih časih, ko tudi ni njkakega saeluŽka, vsakdo misli, kako bi prišel do kakega zaslužka, da bi si izboljšal življenski obstoj. Mar sikdo študira, čeea bi se lotil, da bi mu ne bilo treba iti v rov, kjer itak ni zaelužka. Tako se je naš rojak član S. N. P. J. tudi mislil nekaj lažjega. Od nekod si je naročil starokrajekih pratik, ki jih je prav lahko prodal in napravil s tem lep dobiček, ki maša celih BOe. To mu očividno'ugaja in lotil ee bo še kaj drugega, da mislim, bo kmalu lahko, prevzel aveilakim trgovinam veo drobnarijo, kot na primer svinčnike, gumbe itd. Veekakor mu to uga ja in želim mu obilo uspeha pri njegovi krošnjariji kakor tudi njegovemu pomočniku. Ce bo še koga potreboval, naj ae kar name obrne in jaz sem takoj pripravljen mu pomagati.
Zadnjič aem pisal, da je bolj kratek prod pust in kdor ee hoče oženiti, da ss mora hitro zasuka ti. Ree ee je naš rojak, član S. N. P. J. Martin Reenik, hitro zaau kal in ee poročil a gdč. Emi Gu-zelj. Oba eta priredila ohcet, kateri ree lahko rečemo ohcet. Vsi Slovenci jima želimo obilo sreče in veeelo življenje. — Leopold
f Razno.
"Mr. United Statce." — v ne-ld naeelbini severne Penneylva-nije živi zakonaki par po imenu John Statee. Tudi žena nosi to ime ie od poroke sem. Zednji te-den ee je temu zakonskemu paru rodil sin. Zakonska nista brez humorja in tako sta pri krstu izvolila za eina krstno ime "United" Ta je seveda malo bolj težavno ime sa enega samega človeka, že is tega razloga, ker je en sam člo-▼ek. Vprašenje je seveda, če bo "United States", ko odraate tudi zadovoljen e svojim krstnim i-menom toliko, kot eta njegova stariša.
Umrljivost na svetu. — Na leto umrje 83 milijonov ljudi, kar je toliko kot 91,554 na en dan, na uro 8736 in ne minuto 62. Človek šivi povprečno 88 let. Četrtina ljudi umrje do eedmege leta, po loviea do 17 leta. Od 10,000 ljudi doeeše eamo eden etaroet 100 let in od 500 ljudi pa samo eden 90 let. Od veakih 100 ljudi doseže •den staroet 60 let.
Nepotreben hrup. — Nek laet nik motornega koleea je bil na magietretu angleškega mcata ob •ojrn za 10 šilingov globe, ker je delal ne ceeti e avojim motorjem nepotreben hrup. Ko eo policijske oblasti v Ameriki pričele med vojne aastopsti proti povzroče rslesm nepotrebnega hrupa, so i-mele čez glevo dela Še redi tega ker nieo imeli zadoetnik določb.
Koliko in v čem bo svet najbolj napredoval v prihodnjih sto u tihT
Na to vprašanje je špekulativ. no odgovurilo več strokovnjakov v seriji člankov, ki jih je v u n». men priredil "Chicago Ameri! can". Ker so ti odgovori zanimivi, jih tukaj površno posnemamo*
Glenn H. Curtis, iznsjditelj mnogih eronavtičnih pripomoč-kov in avtoriteta glede avijatike, piše o tako velikem napredku ero' plana, da se nam zdi njegovo pre-rokovanje gola fantazija — ven-dar pa se lahko vse uresniči do pičice.
Ljudje v Združenih državah — piše Curtis — ki bodo živeli leta -2023., bodo videli vsako uro cela roje letal /in raznih tipov letečih ladij v zraku. Letala bodo imela svoje zračne črte, določene in kontrolirane, kakor danee parni, ki na morju. In še več 1 Letala let ta 2023, bo gonil redijo, ne stro. ji na gazolin kot danee. Letalo, katerega bo gonil radijo, ne bo poznalo mej z ozirom na brzino in daljavo.
Leteče ladije bodo nadomesti, le vlake in parnike in nosile lja-di. Vzlic temu bomo še imeli železnice in parnike, ki bodo nosili težak tovor. Pošta bo doeels v zraku. Dali se v prihodnjih sto le-tih najde Ford, ki preekrbi lja-dem "leteči avtomobil" za par sto dolarjev, je to poatraukega pomena.
Walker D. Hinee, prejšnji zvs. zni ravnatelj želeanic, ne verjame, da letalo zelo izpodrine Is-leznice.v prihodnjih eto letih'. Vlaki bodo ie vedno potrebni zlasti za rasvažanje tovora. Ero-plan in avtomobil aa boeta silno razvila in odkrita bo nova gonil, na sila, ki n*domeeti paro in gazolin. Hidro-električna sila se bo rabila v veliki meri, izključeno pa ni, da bo še pred letom 2023. vprežena eneržija aolnca, do ka. tere že danee učenjaki iščejo; ključ. Lahko ee odkrijejo druge, zdaj še popolnom^ ^neznana sile, ki nadomeetijo premog, olje in gazolin v proizvajanju gonilne e-neržije.	,
Dr. Walter B. Pitkin piše o napredku morale v prihodnjih sto letih. Pe njegovem mnenju ne bo-do leta 2023. gnali Človeka, ki n-bije avojo ženo v zapor, poetavili pred codišče m obsodili na veža-la. Morilca povedejo pred biro u homicidiČna raziskovanja, kjer bo vprašan, kaj je zajtrkorsl, predno je ustrelil ženo, kako j« spal prejšnjo noč, dali je zadovoljen svojo službo in Če se dovolj giblje na avežem zraku. Biro poizve, kako je s zdravjem morilca in če eo njegovi možgani v redu ; na znanstven način bo <kg-nano, kaj ga je privedlo V zločin in če ga je mogoče oedrariti. Ako to ne bo mogoče, pride pod stalno nadzorstvo v določenem krajo, kjer bo delal in a avojim delom podpiral družino, katero pusti is seboj.
Leta 2023. bo vsakem mesta centralni biro za informacije glede moralnih zadev. Naši potomci bodo obiakovali ta biro kot ds-nee obiskujemo zobozdravnike. Dobili bodo odgovore na sledeia vprašanja: Kateri temperamenti se ujemajo v zakonu f Katere osebe postanejo moralno neodgovorne ob vročem v ramenu in kaj jim lahko pomaga f Kake metode to najboljše za kontroliranje naglega temperamenta f
Specialisti leta 20C3. — P*« Pitkin — ne bodo molili sa elsbe ljudi, jim nalagali pakoro in jik' poboljševali s grožnjami o pekla in z apelom na njih vest. Vsled te« ga bo veliko manj zločincev v sedanjem pomenu beeede in mnoge manj druži nekih tragedij ter tu-porok, kajti ljudje se bodo bolj razumeli in znali ae bodo pogoditi drug drugemu.
Alice Paul, direktorica Narod-ne ženske stranke, pravi, ds to prej kot mine ato let žena predsedovala Združenim drževam ia polovica kongreea bo v rokah žen. Žena bo imela enake prsnice s možmi v politiki, industriji, gospodarstvu, saanetvu, umetnosti in v cerkvi.
Margareta Sanger, voditelju* kampanje za kontrolo porod"' prorokuje, da bedo Združene države imele leta 2023. več ko eo« miljardo prebivalcev — ia * nesreča za Ameriko, ako ee ne uvede postavno regulirsaj^ porodov.
Povesi "Jiamde Higgins" )® srealo duše riata ob času prt Književni
vojna. Dobi«
g. V. P. J«
SOBOTA, 27. JANUARJTA, 1«.
RUSIJA POZIVI NARODE NA MIR
Cveto vna mirovna konferenca je neobhodno potrebna.
RDEČA MORNARICA.
. Lauaanne, 26. jan. — "Evropa se bliža ekonomskemu razsulu."
S temi besedami je Čičerin, ruski komisar sa zunanje zadeve in načelnik ruake delegacije na bliž jijevztoeni mirovni konfcrenci, o-pozoril svet na veliko krizo, v kateri ae nahaja Evropa. Čičerin je urgiral, da se skliče svetovna mirovna konferenca pod vodstvom Rusije in Združenih držav. Edino na ta način je mogoče odpraviti razmere, ki povzročajo boleče dogodke kot je invazija Ruhra.
Čičerin je dejal:	,
"So v je taka vlada je že vea čas mnenja, da vprašanje odškodni-t ne ze razdejane pokrajine se more rešiti na praktični način edi-nole na mednarodni konferenci, na kateri morajo biti zastopana vsa ljudstva. ' j velja za reparacije, ki jih za'tava Francija kakor Belgija, Srbija, Litvinija, Let-vija in Rusije.
Evropa je aleherni dan bližje razsulu in razvalinam. Združene države bodo kmalu občutile katastrofalne poaledice. Francija je v jako slabem položaju, na drugi strani pa je težko pomagati trpečim delavskim masam v Nemčiji, katerih razmere so v zvezi s splošnim propadanjem, dokler Združene države ne opuete svoje sedanje politike izoliranoeti in začno sodelovsti pri rekonstrukciji Evrope.
Edin uzpelni način preprečenjs bolečin dogodkov, kot je invazija Ruhra, je, da Združene države in Rusija prevzameta vodstvo splošne rekonstrukcije. Rusija je bila vedno pripravljena in bi s veseljem podpirala splošno razo-roženje na suhem in morju. Rusija je pripravljena delati za mir in gospodarsko rekonstrukcijo."
Čičerin pazno zasleduje dogodke v Ruhru in glede te etvari je prejel že več dolgih brzojavk iz Moskve.
Moskva, 26. jan. — Predsednik Vseruskega centralnega izvrševal-nega odbora KaUnjn je včeraj peliral za močno rdečo bojno mornarico v obrambne svrhe. Povečanje mornarice ni militarizem, je pojasnil Kalinin, kajti Sovjetska Rusija je vedno pripravljena za razoroženje, kakor hitro se druge pomorske sile odločijo zs ta korak. Toda Rusija mora biti zavarovana jn (nočna obramba je najboljši argument v sedanji mednarodni politiki. Vojna lahko izbiuhne vsak čas. Ruhr, Balksn in Ogrska so tri skladišča smodnika, ki samo čakajo iskre.
Steklov, urednik uradnih "Iz-vestij", pile, da Poljska mobilizira čete vzlic tajenju v Varšavi. "Rusija ne more dovoliti, da bi francoaki vazali zdrobili Nemčijo", piše Steklov.
IZ DELAVSKEGA SIIETI.
(Federated Press).
Tekstilni delavci praznujejo o-bletnico. — Obletnico velikega boja tekstilnih delavcev v dolini Pawtuxeta, R. I., so člsni organizacije tekstilnih delavcev pretno-vali z velikim shodom, na katerem so bili prisotni zsatopniki mnogih drugih delavskih organizacij, ki so nastopili kot govorniki. Stavka tekstilnih delsvcev «e lahko smatra, da je bila uspe ans, kajti doeegli so v veliki meri, kar so zahtevali« to je osemur-n i delavnik ,postavnih 48 ur dela v tednu, minimalno mezdo in, ker jc glavno, priznanje organizacije. Na shodu, ki se je vršil revno v nedeljo, je bilo prisotno* vse organizirano delavstvo v dolini. S t'u so tekstilni delavci pokazali, ds se zavedajo velike vrednosti organizacije, ki so jo dosegli po dolgem in trudapolnem boju.
Za osemurni delavnik so se pri-šgli bojeveti delavci v podjetjih ta bombažne in volnene izdelke v "'"■tih Philadelphia in AUen i-wn. Doeedaj so imeli 54 urno <l*lo nA (eden. Nekatera menjša podjetja ao še priznala 49 umi delavnik in drage zehtevs pred kratkim organiziranih tekatilnih delavcev in delavk, toda račje tovarn« ze soperstevljejo. Geto-vo je, da bodo pri aekaterik tovarnah izbruhnile atevke, ako se podjetniki ne bodo udali.
Organizirani eteUarsld delavci, *i izdelujejo lipe za okaa, so pri v stiske zaradi proeeea, ki ga
je proti njim naperil justični de-psrtment. Orgsnizacija jo skleni-mla z delodajalci pogodbo, v kade justični tsjnik je označil poten je ohranjens stara mezda, to-godbo za "kršenje 8hermanove-ga protitrustovskega zakona" in zvezni aodnik Westenhsver v Cle-velsndu je izdal začaano prepoved proti uveljavljenju pogodbe.
Razne vesti.
JAVNO ZASLIŠANJE PROTI KLANOVOEM KONČANO.
Klanovci zo privlekli žrtev ia car kve in na to so jo bičali.
Bastrop, La. — Javno zaslišanje proti klanovcem je končano in obtežilni materijal bo predložen veleporoti. Governer Parker je odredil, da se miličarske čete umaknejo k okraja Morehouss, a obenem je izjavil, da proglasi vojno stanje, ako bodo klanovci grozili pričam, ki so pričale proti njim.
Vse kar so izpovedsle priče je zanešeno v zapisnik in jsvni toži-telji so stavili tako spretna vprašanja, da so dobili popolno aliko o klanovskem terorju. Te izjave bodo zdaj prerešetali in pregledali, da se tako dobi slika o dogodkih v okraju Morehousu. Zasliši se samo če ena priča o teh dogodkih. To je Leon L. K. Jones, potovalni agent, kateremu se je polomil avtomobil in je videl pohod klanovcev, ko so peljsli s sabo jetnike. Nesreča z avtomobilom se mu je zgodila blizo jezera La Fourche. Bila je tema in Jones je delsl na svojem avtomobilu, ko so se prikszale našemljene postave klanovcev, ki so šle v procesiji proti jezeru. Videl je tovorni sv-tomobil in žrtve na njem.
Kot priča je bil zaslišan tudi Robert D. Robinson. Izpovedsl je, ds je bilo v nedeljo dne 18. junija 1922, ko so klanovci vdrli v cerkev in ga odpeljali iz nje. Odvedli so ga v šumo, tam so ga položili na deblo in ga bičali, da je visela koža s njegovega života. Ukazali so mu, ds nsj zapusti o-krsj in se ne vrne vsnj nikdar več.
Egipčani bodejo ohraniti izkopi.
Ltizor, Egipt, 26. jan. — Veli-ko zanimanje je nastalo med raziskovalci malone po vsem svstu, ko so v neki dolini gornjega Nila izkopali dragocene stsrodavnoeti in prišli do sobsne velike grobnice kralja Tutenkamuna. Hočejo, da bodo mumijo kralja kakor druge dragocenosti odpeljali v Kairo, a vsled tega je nastsl hud odpor med domsčini, Id zahtevajo izko-pine zase, češ, da jim bodo iate prinesle mnogo tieočev turistov, ds si ogledsjo mumijo nekdanjega faraona, in bo tako prišlo blagostanje v dolino.
Pri nadaljnem raziskovanju ln kopanju so našli v grobnici tudi mumijo kralja Amenofiaa II. Po mnenju raeiskovslcev ps ims grobnica nekdanjih Teb še nešteto drugih trupel raznih generacij kraljev in kraljic, ki so živeli pred tri do Štiri tisoč leti.
Sovjeti v Vladivostoku izgnali ja-ponske prostitutke.
Vlsdivostok, Sovjetske Sibirijs. — (Federsted Press.) — Tuksj-šnjs krajevna sovjetske vlada je izgnala dvesto japonakih prostitutk, katere so japonski vojaki pustili za seboj v Vladivostoku. Ženske so se neksj časa branile iti, nsto ps so se obrnile ns japonskega konzula za potna stroške.
Sovjeti v Vladivostoku ne priznavajo dolgov, katere je naredil baadit Merkulov, vodja prejšnje bele vlade. Neks jsponsks tvnlks je poslsls rsčun zs $100,000 zs msterljsl, ksteregs je bil nsročil Merkulov, tode sovjetska uprava je odgovorila, da ne plsčs. Sovje-ti so obvestili begunce, ki so po begnili iz Vlsdivostoks ki se zdsj klatijo po Pselfičnen morju — pred neksj dnevi je psr isdij do-spelo v Msnilo na Filipinih — ds se lahko vrnejo brez vsske skrbi.
Ruski operni pevec ubH.
Petrogred, 2«. jan. - OlaeovitJ operni pevec Tertjekov, vodilni hsriumiat na petrogredski open znan po veem svetu, je včerej življenje pri avtomobilski t Trije drugi P"vri, ki z njim vred v evtomobil«, ee ranjeni.
■mpi
izgnbil nezgodi, bili
TATOVI V GHIOAGU MAJ BI PLAČALI $1,393,634 DOHOD-NHI8KBGA DAVKA.
Ohieafo, HI. — Detektivski biro v Chicagu je po svoji štstisti-ki dognal, ds so tatovi v zadnjem letu pokrsdli v Chicagu za $1,-393,634 vrednosti. Tekom sadnje-ga leta je polieija prišla na sled 53 umorom, katerih zagonetnosti ni mogla rešiti, izvršenih je bilo 1,382 tetvin, 650 ropov, 33 napadov s preprečenjem umora in 575 izčiščenj blagsnj. — Od 13,777 oseb, ki so bile sretirane po detektivih, jih je bilo 308 poslnnih v držsvne in zvezne ksznilnice, 317 v okrsjno ječo, 619 v pofeolj-ševalnico, 2592 pa jih jo plačalo denarno globo.
STROJ ZA LOČITEV ATOMOV
Chicago. — Dr. W. D. Harkina, profesor kemije na čikaški univerzi, je iznašel aparat, ki loči molekularne atome v živem srebru in jih prikaže izolirane. Iznajditelj pravi, da se je aparat obnesel.
Azev, famoani ruski špijon, je mrtev,
Berliu. — Tukajšnji^ "Novi Mir", glasilo ruskih emigrejev, poroča, da je v decembru umrl v tem mestu Azev, znani ruski policijski špijon, ki je igral vlogo voditelja teroristične organizacije socialnih revolucionarjev v Rusiji. Razkrinkan je bil leta 1909. Azev je poelal na tiaoče ruekih revolucionarjev v smrt ali v Sibirijo. Omenjeni list, piše, da je Azev živel v Berlinu Zadnjih 12 let popolnoma nepoonan in šele po njegovi smrti je prišlo na dan, kdo je biL
Japonski princ ima "demokratično" bolezen.
Tekijo. — (Federated Preaa.)
—	Japoneki princ-regent ni zlep. Vidi namreč, kako padajo stari preetoli v Evropi, drugi pa ae nevarno zibljejo, zato bi rad doka zal, da je demokratičen. Pred nekaj dnevi je dvorni zdravnik dr. Ikebe objavil veaelo vest, da ims princ ošpice. "Ošpice eo nalezlji vanbolezen, ki jo ima zkoraj vas kdo. To je dokaz, da je princ-re gent demokrat, ker ima demokra tično bolezen", je poročal dr. Ikebe. Njegovo japonsko veličanstvo se je torej naalonilo na ošpice za podporo 1
Reakcija na Japonskem.
Tokijo. — (Federated Preaa.)
—	Policija je pred kratkim preprečila aocialistično zborovanje v Jokohami. Vsi, ki so prišli v zbo rovalne prostore, so bili sretirani. Japonska tajna policija je informirana, da je prišlo dvanajst ruskih boljševikov ns Japonsko raz-lirjat komunistično propagando. Policija ae trudi, da jih najde, ali do danes se ji še ni posrečilo.
VELIKI IZGREDI IZBRUHNILI V RUHRU.
London )e je » val
kot
Angleški dolg.
— Drfevnl dolg Anfll proučenem letu neraeel na *6 miljard dolerjev. .
(Nadaljevanje a prve atrani.)
za javna dela Troequerjem in načelnikom francoske inženirske misije Costom odredil, ds dene* preneha izvažanje premoga iz Ruhra v neokupirano Nemčijo. * Voja&ki in earinaraki kordon, ki popolnoma izolira ruhrsko dolino, bo dokončan v nedeljo In tedaj bo blokada Ruhra gotova. I Wcygand je tudi odredil, da ae železnice v Ruhru ločijo od zunanjih nemških prog in francoski, belgijski ter poljaki železničarji vzamejo mesta stsvksjočih nemških železničarjev.
Dueeaeldorf, 26. jen. — Ktavka nemških železničarjev v Ruhru je popolnoma. Ves železniški promet je psrslizirsn. Edini vlsk, ki je včersj vozil, je bil iz llolsndije, ki je pripeljal živila. Kkspreane vlaka Berlin-Paris in Vsršsva-Pariz stojita v Dueaaeldorfu
Istotako počiva plovba ns Kcoi in bližnjih ksnsJih; vsi brodsrji so zsstsvkali. Tukajšnji poštni ravnatelj Haa^r j« bil sretirsn. Frsncozi so odstsvili nemško policijo, in jo zsmenjali s svojimi vo-škilni policisti v več mestih. Frsncoska držsvna banka se pripravlja na izdanje "renskih frankov", ki siloms zamenjajo nemške marke v Ruhru. Natisnjenih bo več miljerd teh frenkov se kroženje v okupiranih pok raji aak. Franeoeka vlade noče rabiti svojih frankov v Nemčiji, ker se boji, da bi iaozemski bankirji — ki drle petnajst miljard frankov — poplavili Ruhr e pepirjem ia pogneli frank ae nflnlk«* merko.
Nemški monarbisti kujskajo na
Nemčiji agitirajo aa guerilsko vojno proti Francosom. Monarhi-sti pozivajo doeluleue vojake, nsj se organizirajo v manjše skupin«-in po zgledu Ircev napadajo in pobijajo francoeke etrale. S to taktiko mislijo monachiati zdrs miti francosko ljudstvo, da bo zahtevalo izpraanitev Ruhre.
Nemška vlada fte vedno upe, ds ztusga njena pasivna reaiateneit zato drli k tlom monarhiste in jc prepovedala njih agitacijo.
Nejmočnejle gibanje monarhi-stov sa taktiko nasilje je na Ba varakem. Mnogi Nemci so pri volji pognati delelo v vojno s Francijo v nadi, da pride Rusija Nemčiji na pomoč j v ta nsmen so pripravljeni riskirati tudi boljše-viško revolucijo. Pravijo, da alab-še ne more biti niti pod ruskim relimom kot je pod peto Francije
Amerika pretrgala aadnjs ved a zavezniki.
Antwe.%\ Belgija, 26. jan. — Ameriške čete so včeraj popoldne odrinile s parnikom "St. Michie-lom" proti domu. S tem js pretrgana sjidnja vez Amerike z zavezniškimi drlavami v Evropi izza vojne.
Na parniku se nahaja tudi 86 nemških len ameriških vojakov in dvajset otrok.	/
Pranooakl imperialieti aa baje Rusije.
Periz, 26. jan. — Polurfdni 'Teiups" pile v uvodnem Članku, da se nemlka vlada obnaia, kakor da pričakuje v*jno s Francijo. Nato trdi člankar, da mogoče se v ozadju akriva ruako-nemika ali-janea, a katero je treba računati Članek kliče v spomin dogodke pred 110. leti, ko je Napoleon okupiral zapadno Prosijo a 40,000 mošmi in trdnjav« ~ ob Visli in Odri, nakar je pruako-rueka ali-janea etrla Napoleona.
Članek je značilen, ker lahko pomeni, da je Francija v strahu pred Ruaijo.
Reparacijeka pogajanja na mrtvi točki.
Pariz, 26. jen. — Frsncosks ia belgijska vlads sta sklenili, ds ne bosta vpoltevali predloga Nemčije sa večletni moratorij, dokler bo trajala pasivna roeietanea napram okupaciji Ruhra. Nemška vlada je pa sporočila, da se ne bo pogejala glede reperaeij, dokler Franoozi ne iapraenijo Ruhra.
		
| Slovenska Narodna		Podporna Jedasta |
UaU**TljMi. a. .pdl. taaa.		i.i... u. i m * MtH IMHU.
GLAVNI iTani aesr-ae so. lawndale ave., CHICAGO, ILMNOtl
Izvriovalni odbor: urr ravni odseei
■"Jfert •).	J*. V.fvMi, mM (4..U. M. I.MA
POHOTNI ODSEK« ainJfcJr1^1*" H	Pa. Mm Orni*. 414 fTW7sS
*	I
SpviafflaM, U1
_	BOLNIIKI ODSEK i
OSREDNJE OK ROJU C i BU*
VZHODNO OKEOEJE
ZAPADNO OKROEJE
*	UCkJllIirAItrr*4*Wmik' Uil'm Lsw»dala Ao,
•	Jsesb AmkrtMU, Iu SSS, M***. Ras, Pa.
b. Clseslaoi, O. aa., ae juaoaeaad.
* T."11""^ I h INfiifi Uftak.
Berlin.» Je a. — Monerbietični
i* nacionalistični elemeati v
Drobiž.
Od bliau ln od daleč.
Ia Odaaa so dospele poročila, da so zopet oliveli koutrarevolu-eionarji. Pri neki proeeslji js bilo na ceeti oddenib par etrelov, ker ao "belogardnild" takoj vrgli na komuaiate in v kratkem česu na to se je proeealja spremenila v čete vojaštvs. Upora proti rdeči armadi eo se udelelili tudi manjli judovski trgovei.
Mlada dekleta v irskem delu mesta Neur Yorke ao prejemala od svojih ljubimcev bogata darila. Darila pa so prenehala, ko ae je izkazalo, ds so darovani uhani, prstani, brožke in druge dragoce noeti ukradene. Večjo število plemenitih darovaleev od 16. do 22 let je bilo eretiraaih.
$66,000,000 bo etale nova po stajs v Chicagu, ki bo sgrajene na šestih blokih površine. Načrt za poetajo pokazuje tri ogromne poslopja, od katerih bo srednje 40 nedstropno.
Milijonar — bere*. - V Kablu na Nemškem je hodil od kile do hiše in prodi milodarov star boreč. Bil je le sivolee mož in je pri berečeaju oolsbel ter v mestni bolnici umrl med u bože i. Ko ao dokazeli, odkod je doma, so v bolnici izvedeli, ds je mož Iz če» škegs, ki premors več milijonov msrk.
Trije BMrnarji iz Gelvestons, Tez., so preživeli ensjst dni ob semem pivu. Njih pernik "KI 0> eeidente" se je potopil 225 milj od karolinškega obrežja In trudi Ii so se s čolnom 11 dni, de so prišli do aubege, Relenci so ribi> čl.
Ia Italije so deportirell A meri čane Antonija Homrna, ki je ob dolžen, da je v stavki v Brookljr-nu ubil nekere ekebe •
Velik poftar je izbrobnil v Bo stonu, ki so ge s trudom omejili, de je upepelil aemo bil« enega bloke, Požer je uaišil bolj etere bile in per lest nsdatropnik po slonlj. Kkoda je preeej velika.
Svtoarska vlada bo poelala v Kanado delegaefjo, ketere nemen bo poiskati delo ze nepealese 4vi | carske dele ve«, katerih število je doseglo nad 100,000. V Avlei j« več indoairij popolnoau astavile s obratom.
Nadzorni odbori
Frmmk ZmHu. prU.^.lk, ZOSS W. Mik St.. CUmg., |||H Frmmk
Zdruiitvani odbor;	t
i AH s1s4 U. Ceavfavd Avs^ Cklsag^ lil. f	jou o™«, »aaa w. saik a». cki«s^ tuT^
Isa. Sk-k. uai E. as»4 dtavJasTohU.	^
VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. p. J. Ksra. ssss St. Oalr Av., Osvslaad. a pojoa	a «1. •db.ndR U Sskjs v tlavM
_ DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki ao UkJ« ml. imnUr '---
Hrtim ^^ -	t.j^.^ a. N. r. j j zesr-ao al
dela Avs« Cklaaas, 10.
Vaa Prask
Val
VaE^EADEVE V EVEEI E BLAGAJNIŠKIMI POSLI as^ftjjijTjs
S. N. p. aaar-aa a«, v
ae saj »sijaje le

Pisava kraalsklh lastnih imen.
Dr. Joa. Tondnlek.
Aktuelno je postalo vprašanje o pisavi naših krajepisnih imen šele, ko je pismona slovenščine dobivala veljavo v javnem življenju in uradih in ao ai olikani sloji naposled pričeli tudi privatne beležke delati v slovenekem jeziku. Saj so v prejlajih dobah vaa taka imena aapieoveli bodisi polatin jena bodisi ponemčena j tedaj je nastala tiata premnoliea popačenih slovenskih, le nemlčl< nt služečih imeni a. pr. Ketsohi-dol m« Kačji Dol, Wertss mm Brd-ce, Werdu mm Brdo, Unteracutse
Spod je . Sevoe (mm Seloe), Weegowitzen » Bezgovica, Wre-sie nm Brezje, Mffsi » Ljuliia, Sohoenjack ženjak, Pllppitz berg Plitvički Vrh, Iswen-zen Ivanjci, Uraehendorf mm Norlinei, Rotschuetzen ra Roči-ee, Scberiafsen mm ^erjsvei, Hauberg ms Zavrh, Waidberg (I) sm Vodole, Skoggen m Sko ke, Rothweln mm Kadvina (na 6taj., na Kranjskem; Radovlna), Arschische — Belilče, Hchein-buechel (tudi Sebureinbueekel) «■ Sinjs Gorica, Golovrerdu mm Golo Brdo, Siegersdorf sai žiga-njs Vas, Wsiaseh - Visoko,, Go-widul Goveji dol itd. itd.
Mnoga taka imena ao le prevedena in to bi le ne bilo pruhiidoj grdi apakl po aa naetali vsled ne-nsrsvnega zgodovinskega rasve-ja pri aapisovanju tek imeu i skoraj vsako js bilo nsmreč najprej zabeleženo v ta jem (zlssti nem Ikcm) jeziku in sevede kolikor mogoče doshivno po ljudski izreki dotičnege nerečja (Wrodeck mm v Brodeh itd.) i v slovenskem jeziku pa so se imene pričela sa-pisovstl obično šele mnogo pozneje in eieer kolikor mogofo v knjižili obliki (n. pr. Brdo In ne "Brdu", dsai ae besede v onem krsju nemsrs tsko izgovarja), Često je imel nsš jezik tetsve, de se je odkrilal tekih ekrejno dis lektnib, v tuji pisavi pa Is udomačenih oblik i koliko truda js stalo, da je Iz semljevidom kolikor toliko izginil Terglov (teko ljudstvo pristno res govoril) in
na, ki stojs vsslsj v kam
Dokler eo ss eloveaeka kraja« pisna imena torej aabelelevala v
potujČhni obliki, ni moglo biti vprašanje pereče, kako ee naj pišejo. Tiata trohica imea, kar se jih je aahajalo v maloštevilnih slovstvenih proisvodik, ae ja spravila kakorkoli pod pravopisno streho. Ke pa je koaeo 18. stoletja slovensko slovatvo pričela računati tudi na maee ia na na-
rodno livljeaje, aa ja bilo piscem in alovničarjem odločiti doalad* no aa kako pisavo. In resi mae-
go obrekovani, veadar vrli otea Marko Pohlin je takoj stonil na noge i saj je bal on namenil ekr-
beti aa dulsvuo hrano tirllm slo-
jsm. Kot praktičen mol bistrega uma js v svoji slovnlei ("Krajnik a Gramatika", S. izdaje, iilla v Ljubljani 1, 1788., na atr. 206). saplsel to le pravilo i "Alle eiga-nen Nenntroerter, (Teko nasir« Ije Pohlin nomiae propris lastna imena.) sourohl Haupt", sls von denselben abstsmmcnds Iieywoerier" (t. j. pridevniki) sa pitejo s veliko zsčetuioo. Zgledov, Žsl, tu ne navaja nlksldh.
Drugi mol, ki js v dobi nalega preporoda akrbsl za splošno ljudsko hrsno, je bil Vodnik, V svo-jsm ssstavku "Poplao vanje Krajske dežele" (v "Veliki pra-liki sa tu lejtu 1795 ((II. Vslentl-na Vodniks Izbrani spisi. Uredil Fr. Wiealtbaler, str. 8—7.), je i-mel dokaj prilike, aavzsll stali* tče v našem vpralanjut tudi en pila lastnolmeneke samostalnika in pridevnike vobče s velike pU smenko, pa brss doslsdnoeti.
(Dalja prihodnjič.) ' v
.	I
imajo nove podmor-kl so se po ravnokar poia-
kusni vožnji dobro obnesle. Kan
teh podmornic lahko naei nad vodo 920 toa, po<l vodo pa 1260 ton, Podmornice so nekak p«isne-tek po nemlkih vojnih p<»dmor-
nie.
POTREBUJEMO mlada dekla zs pomegeti gospmliujl. Nil pra-njs. Pls*smn $6 do $S nj teden.
Oglseile se pri M rs. P. W, Lyo«, 122 Hrmldoek Ave. Pittstmrgb, Pe. Tel. Franklin 1610
(Adr.)
se »edomeaiil . knjižnim "Tri POTBBBUJSMO blep<te, ki naj glsvom 'I (SUlila as godi Trigla- y „ M kof(j<r wofi ,,jt| llih
vovemu so.sdu, širokam,, Sle f)#r vo<f|i|| ^ ^jesnlle olmiHe
ssrju (ki SS rea odlikuje po mo- ^ Hupsrinleiidenta. v The
gočnlh "stensh"). Ker g. prsbi- ^m^ llospitel, Dizmont, Pe.
velel imenujej*» (z ozkim a, ki ee .. . .
bliža I ju) "HteO)aerj." In ie	'
prvi kartograf ime zapisal koli- .,L-.,,„,-1Mn
kor toliko po Ijudakl izreki ,(SUi-j f?™?™*"0 iUk}\ J?
ner čitaj i Hfi I ner), as je po na-	M*.
pski mislilo d. je beseds v zve-	**» "	^Jj ^
JT. - Ntidn ksmen, ksr je U' «lnilmi mlraščenll, 4>glaalle
ste nsps^eot f>d neveVIk turi-*4'	u:m
mali družini <
hh^hssssi
stov so se navzeli eelo domačini 1'HtAorgk, Pe.	t Adv.)
vodniki nemlkoprevopisos lsre-1'"^"'	a
ke "Atsjaer" In se jim more še POTKBBUJBMO sagIMkegs je-nalslč rs r loži t i — njih domsča z<ke rmuln« žena ko sa kuksrico m b^ieds — Ds dolias ob Tngletu bišu«* pri drulini dveh v Hsai«'k* veljs Nemeu ("Kotul") eM l's. Ni prsnjs, dobra pWe, "Bletno", to se n« da preprečili, aabtovs as pnporoella. Oglasite ae desl je eeveda prisil slov enak i na JUfu First NetionaJ liank "kot". (Primeri turi rszne Koš iluUdiag, PitUburgb, Pa. (Adv.;
Za kitajskim zidon
In Uko bi bil« menda naprej in naprej svo-niU, da ne bi bil bal tiati hip zarogovilil Gregor v ovojem ekrivaliiču, prevrnil stol, podrl ateno in atal nenadomn obema viden tik peči kakor velika ln močna prikazen. Telko jo dihal in v obraz ja gorel, kakor bi imel žerjavico v ustih. Njegovo majhne siva oči ao ae naenrat znatno povečale in zdelo sa je, da so izgubile vso barvo, rjavo ustne so se razprle, robovi belih zob so se v njih sredini motno svetlikali in močne roke so držale na vso moč za suknjin rob ob deeni in levi. Gizelka je vsUU počeši, gledala nazaj, se nazadnje obrnila proti njemu, ae nejprej čudile, e takoj dokazala, da ni isgubila ravnotežja. 4
"Hahahaha" — se je po svoji nevedi zaame-jala. "Gregor, ti ei teko neumen, de bi kar tulil, Če bi neumnoat bolela! Vidiš, kako pokrivaš oči sebi in meni, svoji zvesti in pošteni zakonaki ženi I O — jaa eem Ukoj alutlla nekaj takega, itn-pak mene ne boeta ukanile vidva oba skupsj in če vsma pride tudi Se na pomoč deset takih bi-stroglsvcev (torej tudi mene se je polotila) kakor sta vidvel Kej, misliš, de te nisem videle, Gregor T O — ti butec ti kmetiškl, kako U ne bi videla, ko si Uko velik in neroden kskor beračira pod gospodskim klobukom 1 Takoj pri vratih, pri teh le vratih (na vrata je kazala in k steni je atekla, ki je ležala na tloh) in pri tej le špranji, vidiš, tukajle, le poglej, ti, ki imaš možgane toliko ustvarjene za pamet, kakor je aito za vodo — "»em te takoj opazila I — Ha—hehaha! Sera ti jih že nekaj povedala, pa bi ti jih bila lahko še vee in še bolj bi te bila lahko potegnila za noe, ko ai tako neumen, da ga aam nastavljaš in držiš t Le naglo s menoj, vam Želim pa zbogom, in Bog daj, •la bi se vam v bodoče izkadila megla is glave in ae ne bi nikoli več poizkusili norčevsti is takih ljudij, ki imajo možgane bolje zložene v lobanjo, kakor jih imate vi. živiol"
Kakor vihar je Ilo vae akupaj mimo in naprej. Gregorja je oprijela pri aadnjih beaedab aa roke, potegnila sa xa aeboj kakor alepca, duri ao zaloputnilo, pa aem atal v enem aamcm trenot ku popolnoma aam sredi sobe. K oknu aem sto pil, poglodel ne ulieo apodaj in tam nem videl takoj Uisolko, ki je vlekla Gregorja Ae vedno na vao moč aa rokav, on pa je 4.1 za njo vidno docela zmeden, se spotoms včaaih obotavljal, ne da bi vedel sakaj, pa aopet ravno tak brez gotovega razloga zadovoljno puattl, da ga je vlekla naprej.
Po mojih ušesih, in Bdelo ae mi je, da tudi po val aobt, je plesal polnoštevilen roj Gizelkinih bo-•od, seletevel ee naprej in nazaj, na desno in levo in kar ščemelo me je po glavi od tega silnegs na vala. Ko me je tista vihra malo minila, sem do-bro razbral, kje je reaniea in kje izmišljotina, kje ja praviea ia kje krivica. Gregor pa — drugo leta sem to lapoanal, ko aem ee potnudil v nje-govem kraja, je Upre videl In odredU vae narobe. Takih misli je bil. da (Jlaelka vseeno ni taka, ka-kor ai pripovedujejo o njej malopridni ljudje. Na bi bilo njej tisto vaeeno — Bog jim odpusti! — 'te ali oni1, U je velika laž in nsd vae mere oetadno obrekovanje.
(Dalje prihodnjič.)
GREGOR
J naš narod zaupa svole ban-
čne posle nam
MILAN PUGELJ,
. (Dalje.)
p* Bros slovese in naglo je odšel in se kmalu vrnil. Komaj ju sedel dobro zadaj za ateno, ko je že iapraševsl ženski glas zunsj na hodniku po meni in se naenkrat oglaail pred vrati samimi. "Ali smem naprej!" — "Seveda, seveda!" — sem se odsval prijazno, Gregor je še malo porogovilil za steno In Gl-aelka sama, ravnotako lepa in vitka in črnoglede, je stala veselo razpossjens sredi sobe. |., "Prav je, prav je!" sem ji govoril, stiakal roko In ponujal stol. — "To, vidite, U je lepo, da Ote ee name apomnili ln me obiskali!"
"O" — je hitela s žuborečim glsaom — "jas ves silno rsda oluščeni. Gregor je pravil, da bo-etc prišli k nam na počitnice, in tako vesela aem bile, da nikoli tega! Midva bi ae prav gotovo — ha-hahaba — (na ves glaa ae je nasmejala pri tej priliki) prav lepo raaumela!" —
"Kako an pa imate!" — aem jo vprašal in ko aem Jo takole gledal in videl, da je marsičesa gmotna, aem ae zbal r.a Gregorja, <la ne bi ališal ' takega, kar bi ga jrzilo in SaloetUo in bolelo.
"Hlabo — o — slabo!" — jo hitela ženica. ; 41 Veste, veete, to ni Čiato nič, Če ae človek tako omoži kakor aem ae j*s. Tak mož, kakor je moj, ni aa nič! r« bi ga ponta\ila v proao za atrašilo, pa bi ae ga še vrabiči ne bali! Ila—haliaha" — — Ka« mejni a m je, kakor bi intreael |k> kameni ti miai kopo cekinov, ki bi naglo drug va drugim aapeli, in vnovič aem iaku&al prizanesli Oregorju in odvrniti od njega Žalenje in bridkobo.
"Kako pa polje!" — aem vpraial m hotel akrenitl pomenek na drugo pot.
"A — nič n« vem!" — je akomlagnile z rs-mami "«ln* nisem bils kmetica, pa nikoli ne bom. H«j to mora \»akdo vedeti in vfcleti, Če me le pagleda No, poglejte me (vetala je naenkrat, etopiia predme m tako približala avoje lice moje mu. <U aem čutil njeno toplo napo), poglejte, pro-slin vaa! .Iax »eni lepe bele in mehke kože in ta-ka Ženaka m aa njivo in za krompir t" —
"Kaj pa počilo vaščanje?" — *cm sopet ho-tel obrniti govorico, |>a ae mi j« rdelo ravno tako, kekor bi pritUnil električni gumb in bi takoj so gvenilo prt venetih Svoneev obenem.
**He~~hehaha t" — je ilo naprej bros konca in kraja. "O — govpod organlst, go.pod učitelj in še zUati goapo«! organiet /.a v rim — o, to ata prav prijetna goapoda in ata ol»a moja poeebao velike prijatelja. (V bi teh dveh ne bilo — slasti gospoda organiata /»vrtina ki je re« »trašaaeko prijazen in človek ne more drugače, kakor de ga ima rad — ča bi teh dveh ne bilo, prav gotovo putftim vse akupaj in grem ie to uro! Kaj bi pa delala pri Gregorju! Ila- hahaha — Kaj je to *ožl Ila - hahahaha---"
Zato kor amo včlanjeni pri Foderal Reaorvo Bank, kateri »o-»«cno poročamo veo naša poelovanjo, kor jo naša banka pod vladni« in državnim nadzorstvom kakor tudi Chicago Cloaring Houso Aaociation in poookbo pa še, kor it sposobno in izvrstno uradništvo in upravni odbor, kor smo ai v toku tridoaot-lotnoga obstanka, radi našo poštenosti in točnosti, pridobili aa-upanj« sa vso oddolko našoga poslovanja.
VSAKI MORE PRI NAS
vložiti varno svoj donar,
kupiti prvovrstno hipoteko (mortgago),
poslati donar aa veo etrani avota,
kupiti parobrodno lietko sa vao prokotnoreko črte
kupiti državno, moatna, okrajno in obrtno bondo.
^Jvf^^STAREJSo IN najbou POZNANO JUGO. slovansko banko v združenih državah, KATERA
ima nad Štirinajst miljonov dolarjev imovine,
'n J®	V v	»j.'	^ t«
•."*'. r	*	'	' "V^tl »te,. '
Kaspar State Bank
lOOO Bine Ialand Ave. Is vogal lOste sBce CHICAGO,	ILLINOIS
KAPITAL IN PnEniTEK
$1,250,000.00 BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV v igifm