GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
64
JSTe \a7
, 12. arv^-o-S-fca 1899.
Leto
VeliJcansk vihar.
Nad 300 osob usmrtenih.
Orkan v T.aiofcncj Indiji.
Ponce, Porto II i c o, 10. avg. 200 ljudi je žrtvovalo ±ivlj«nje pri viharju, kteri j« divjal včeraj od 8 ur« zjutraj d«) 3. ure popoludne. Roke go stopile čez bregove in mesto je proplavljeno. Mesto in luka kaž^ti podol>o razdejanja. Prou-tro-čeno škodo miijo na 85<>o 0(H). Iz notranje d»'ž<de ni š.- nikakih poročil o viharju.
V pntiedi'ljt'k opoludlie'.j-iz obesil vremenski urad znamenje viharja. Oh 2 uri po 1 >ra.* je pričela nevihta in oh .S.45 uri zjutraj je d< se-g.d vibar vrhunec in divjal z hitrostjo 100 milj na uro. N^ki že-lezmčni vlak je vihar popihal raz tira. Lepe hiše v Saturci, predmestji San Gnana, so skoraj vs«1 v razvalinah. Na lx»ulevardu. glavnej c<'sti m«><*ta j»* razdjanih 150 hiš. V s«' ladije in <•<line v luki 4»ri Ponce jn vrg«d vihar na obrežje. San Juan j<-zadel vihar samo oh strani, največja razdejanje j»> pmuzročil na južnem obrežju otoka.
Ban T h o in a e, 10. avg. Dri-tiški otok Mouferat je v ponedeljek orkan popolnoma opustošil. Vse cerkve in hiše bo v razvalinah. Nad i.00 osob je bilo usmrtenih in poškodovanih, še več pa jih je brez ntrehe. Beda m<*d prizadetimi je velika.
Kingston e, Jamaica, 10. avg.
'Iz Turks Islunda poročajo, daje vibar po noči divjal mimo, ne da bi bil napravil veliko škode. Sredina viharja Be pomika , kakor videti proti 8"ver<>iztoku, naravnost proti obrežju Z jed. držav.
P o i 11 t ;i I* i e t r e, Guadnloupe, 10. avg. Iz notranjih krajev se poroča, da je ciklon prouzročil velikansko škodo, ker je nasade za ..cacao4 in , kavo' popolnoma razdjal. Polovico predmestja LaMourleje razdejanega in več ljudi usmrtenih.
\V a s h i 11 g t o n, 10. avg. Iz San Juan Porta Be brzojavlja : Ciklon, kteri je ravnokar divjal na otoku je razdjal telegrafične in telefonske Črte. Več ljudi je bilo usmrtenih. Glavni stan signalnega oddelka je popolnoma, k t^mu spadajoče barake so pa deloma razdjane.
Razmotrivanje pod črto.
1'iše Free Lance.
Nič ne pomaga čitalec, Če mi ,,škodoželjno44 kažeš na toplomer svojega kraja, kjer je živo srebro morebiti 5 ali celo 10 stopinj višje v stekleni cevi zlezlo, kakor v mestu, kjer se največ prašičev pokolje.
Na to te moji ustnice korajžno zavihane, vprašam : ,,Koliko vode in potov je pa M-or pri Vas kje zgorelo?
Na to vprašanje se boš zgrudil v faAiuegn. Bebe, spoznal bodi-š, da mi Chicažani „bentamo" vse — well tega smo pa že tako navajeni, da nas hvala celega sveta toliko briga, kakor lanski sneg. % Kdor pozna Chicago, pozna tudi naš Chicago River. Po mestu se vije ta reka tako kak<>r na Kranjskem dolga cev čr»-v, nabasana polno svežega, duhtečega, nasekanega mesa, krvi, mleka, jpšprena itd., ktero v jeseni domači mesar v škaf ali korito spušča. Ako pa pogledaš, srečni prebivalec mesta Chicage na našo reko, videla se ti bode kakor prežgana župca, ktero so mati skuhali, če je kakpga domačina god ali imendan ,,padel'4 na petek. Ilavnc itako gosta in mastna je naša reka. Ko bi tako gosta ne h>la, kako bi tudi pri svojej malenkosti, mogla jjoeiti tako velike ladije? Na ktero
Ravno tako je pri druzih javnih poslopjih. Na stotine hiš domačinov je razrušenih. V sredini otoka je najbrže še veliko hujše.
V urad glavnega pribočnika je dospela nastopna brzojavka : Strašen orkan, vojašnica koujice je razdjana. Skladišča in druga poslopja so razrušena. Pred vsem pr.trphujemo strehe in stavbenege l^sa. Enak hrzojav je dospel oddelku mornarice.
S a n Juan de P o r t o R i c o.
10.	avg. Kurir je iz Humacao prinesel vest, daje mesto popolnoma razdjano. Samo dve hiši še stojito. Zguha ljudi je velika ; do sedaj se je dognal o, -la je 64 osob usmrtenih. Število poškodovanih znaša 300. Med mrtvimi sta kolikor znano dva Am^rikanca. Škodo na imetju cenijo 2 milijona dolarjev. V Yalmco, mestecu z 4000 prebivalci, so vf© hiše v razvatinah, razun jedne. rsmrt«>nih je bilo 20 osob.
Poslednje poročilo. S a n Juan de P o r t o R i c o,
11.	avg. Počasi dohajajo poročila o žrtvah ljudi in škodi, kt^ro je prouzročil orkan na južnej obali. Znano daje Ponce bilo središče viharja in so zgube velikanske. Sedaj se boje, da je 6000 osob usmrtenih, ">00 do 600 osob so že našli, noč in dan pokopujejodjudi. V Ponce ne-majo pitne vode, a tudi živeža primanjkuje. Veliko je pomanjkanje med ljudstvom.
Pomoč v sili.
V finančnih krogih so se že pred meseci oglasili, da naj bi državni zaklad pomnožil krožeča sredstva, to je denarje te dežele in naj bi zopet izdal zlate certifikate ali papirnati denar na podlagi zlata v zakladu. Sedaj se je pa vendar tajnik drževnega zaklada odločil in dal navodilo podružnim zakladom, objednem pa odredil izdajo novih certifikatov po $20 v skupnem znesku za $10,000.000. Mogočost izdaje te vrste papirnatega denarja ni omejena na teh 10 milijonov; denarni zaklad ima preje izdane, a zopet nazaj vzete zlate certifikate v znesku 90 milijonov in zato mu je sedaj mogoče deželo oskrbeti s papirnatim krožnim sredstvom v visokosti 100 milijonov dolarjev.
Opravičen je pa k izdaji teh certifikatov in v tem znesku zato ker ima zlate zaloge za nad 100 milijonov dolarjev, sedaj pa znaša ta zaloga okroglih 250 milijonov. Sedaj je pa glavna stvar, da izda certifikate kolikor mogoče nižje vrste, in zato so naročili novo izdajo.
Tožarenje, da je v našej deželi pomanjkanje papirnatih krožilnih sredstev ni najnovejšega časa, temveč je to čuti bilo že pred nekaj meseci. Iz kakega uzroka se prebivalstvo iztočno od Rocky Mountains nič rado ne poslužuje zlatega denarja v prometu, nam ni sedaj pre-iskavati; nenaklonjenost je gotova istina in o to je potreba računati. Zato so močne obokane kleti državnega zaklada kakor tudi bank napolnjene se zlatimi denarji, ker se jih promet na ta način najbolje od-križa. Papirnatega denarja ima pa državni zaklad le malo v primeri se zlatim ; v izkazu od 1. avgusta t. I. je imel skupaj 845,500.000 papirnatega denarja, v prometu je ga pa bilo $850 000.
K sreči pa zelo razviti trgovski promet, kakor samo ob sebi umevno, potrebuje toliko več krožilnih sredstev, in tem bolj ko vspeva kmetijstvo in obrtnija in se ta razširja na manjša podjetja, to se pravi : tembolj ko je živahna mala kupčija, tembolj je potreba krožilnih sredstev v manjših zneskih. Seveda del prometa z gotovim denarjem nadomestuje promet s čeki; toda novi davek na čeke je uzrok, da se je promet s čeki zmanjšal, posebno za manjše zneske, zato pa je sedaj potreba več papirnatega denarja, kterega bi vendar toliko množino ne potrebovali, ako bi ne bilo davka na čeke. Sedaj smo v sezoni pospravljanja poljskih pridelkov in kupčijo s temi, ta pa zahteva množino manjših bankovcev.
Da pa tej potrebščini nemorejo zadostiti z izdajanjem zlatih certifikatov, je gotovo jasno. Krožilno sredstvo ne bode s temi pomnoženo, ker zate certifikate bodo morali založiti zlato. Ti dajejo le neposredno papirnato krožilno sredstvo v nižjih znezkih nego po 820.
Prav za prav pa ni naloga vla-dine blagajnice v tacih slučajih pomagati. To spada v področje bank; v druzih deželah, kjer imajo previdno urejene banke, ni potreba tacih sklepov papirnati denar po-
stran ta reka teče, to še ni nihče doznal — tudi sama ne. Vsake vrste tekočine in trdi ne se stekajo v ta naš „river", kterega preprega ne-št»ivilno mostov, sukajočih se kakor vrtalka, če se jim bliža kaka ladija.
Površje reke se spreminja v me-talično raznosvitlih barvah, velike plahte mastno se bliščeče zavzemajo skoraj vse površje reke.
Nedavno je neka nedolžnh. duša (greenhorn ali pa hayseed) vrgel gorečo žveplenko v našo reko in glej ! vse površje vode se je zable-sk^talo v plamenu. Gori in doli po reki se je razprostiral ogenj, dva mostova sta začela goreti in kdo vč, kake neprilike bi se prometu prouzročile, če bi ne imeli tukaj prav dobre ognjegasce „the finest in the World" kakor imamo mi navado jih imenovati. Slučajno b»mji bil navzoč pri temu čuduemu prizoru: goreči vodi. Zbrano ljudstvo se je smejalo in dobre in slabe dovtipe kovalo. Debeli poliemau
je pa rekel, da je ,,a son of a.....
iz neke ladje spustil petrolej'4. To obrekovanje naše čvrste reke mu pa ni nobeden vrjel, ker mi vsi dobro vemo, da takih umetnih pripomočkov ni treba v vnetji naše reke.
Naša postranska pota na ulicah so zbita iz desk. To je zopet izjema, na ktero moremo prebivalci mesta Chicage, ponosni biti. Naše ulice
so — well, to popisati so drugi veliko boljši pisatelji skušali, pa vto-nili so vsi v blatu.
Namesto pristranskih tlakov (sidewalk, trottoir) imamo tukaj položene deske. Ne povsod, pa vendar-le v devet desetinah mesta.
V gorkih večerah bo vse zbira na stopnjicah pred hišami. Starejši pušijo duliau, krožijo s pivo nalito „cane" ali ,,growler", ženske prežvekujejo „chewing gume'' ali pa svoje prijateljice opravljajo, „young America'4 pa lazi, plazi, skače, jaše in dirja kakor mu veleva zlata mu dana Bloboda.
Brez posebnega „fuua" pa tukaj-šui poglavci ne morejo živeti. Ko bi mignol se spravi cela tropa po-rednežev skupaj, začnejo nabirati raztreseni papir in drugo po ulicah in dvorih, razkropljeno šaro, vse to uanesejo na postranski leseni ,tlak', zanetijo z žveplenko gromadivo in ,,hurrah44 že začne svitlo goreti na leseni podlagi. Kmalo tudi postranska ,, pot" začne goreti in v divjem skoku privihrajo konji ogujegascev z stroji.
Nepopisljiv je vrisk in pisk tisočerih pobalinov, kteri se ko bi trenil zberejo okoli ,,vatrogascev". V malih minutah je ogenj ugašen, ognogasui aparat se vrne in „fuu" je končan.
Kmalo se ne čuje na ulici nič druzega, kakor zakasnenega pivca
muožiti — ker ga banke izdajejo — tam ga pomnožč in omeje. kakor zahteva potrebščina. V naši deželi se je cirkulacija bankovcev narodnih bank v času od 5. aprila do 30. junija t. 1. kljub večjej potrebščini zmanjšala za 64,500.000. Temu je pa povod, da morajo izdani bau-kovci biti pokriti s založenimi vladnimi bondi, sedaj pa to nese malo dobička, ker obresti od denarja so nizke, kurz bondov pa precej visok. Pri početk u zasedanja poslednjega kongresa je nekaj razumnih ljudi med narodo m zahtevalo brzo reformo naših bank, ali kazali so jim na ugoden položaj trgoviue in obrtnije. Ako bi administracija in kongres storila kar so zahtevali razumni ljudje, bi sedaj imeli dovolj papir natega denarja, nezadostno krpanj" državnega zaklada bi si pa lahko prihranili.
Iz naših novili kolonij.
Nove j u 11 a š č i n e.
Manila, S. avg. Armada na kopnem sedaj počiva na svojih la-vorikah in tiste vrste junaščine, ktere oskrunujejo ainerikausko ime izvršuje večinoma mornarica. Mi-uoli teden je topničarka „Napidan" bombardirala Taete ob jezeru, ne daleč od Santa Cruz. Selo je bilo z ljudmi napolnjeno, ker je general Lawtouova ekspedicija domačine pregovorila, da so se povrnili nazaj in jim zagotovila, da jim ne bode nihče storil kaj žalega. Poveljnik topničarke je čul, da so vstaši v Taete, kar mu je dalo povod, da je vozil blizo sela in pričel istega brez kakega opomina bombardirati. Mnogo poslopij je bilo razdjanih, nek otrok usmrten in vedno hujše sovraštvo domačinov proti Amerika nci, to so posledice junaštva topničarke. Amerikanske oblasti izražajo svoje pomilovanje radi tega dogodka.
Po osvojitvi Calambe je dal general Lawton kapitana Otisa zapreti, ker se je obotavljal svojo stotnijo iz £olnov izkrcati in skozi go8to padajoče kroglje prodirati preko močvirja. Ljudje pravijo, da je bilo večina vojakov bolna in za službo nezmožna, zaradi tega so jim tudi obljubili jih ne več poditi v boj.
hripavo petje: „We won't go home until to morrow morning'4.
Menim pa, da je tudi tam ob ,,veliki luži'4 precej vroče in si morate Newyorčani žejo zalivati z raznimi pivami dobrimi in slabimi, ali ob nedeljah menda nemate več one suše kakoršne ste imeli za časa republikanskega majorja.; s Tam-manisti se že da malo „hondeln". Pri nas v Chicagi ne delajo gospodje aldermani, niti župan tacih muh iu naši saloonerji v nedeljo ravno tako aloboduo točijo pivo in „fuzel" kakor druge dni. Chicago je veliko bolj ,,odprto44 mesto kakor New York, namreč menim, da so v Chicagi nemoralnosti vrata odprta na stežaj, ko so v New Yorku saj malo priprta. Tudi glede javne varnosti prekosi Chicago New York, to pa zato, ker imamo v Chicagi šh slabšo policijo kakor v New Yorku. V obče je Chicago centrala postopa-čev, igralcev, slepar.ev, tatov, goljufov in druzih nepoštenovičev, kterih seveda nikjer ne manjka, to pa zato, ako komu teh ljudi s kos mato vestjo kje na iztoku, zapadu, severu ali jugu ,,tla prevroča" postanejo, jo pa primaha v centralo — v Chicago.
Chicaga Be pa še v nečem odlikuje od druzih velicih mest in tudi od New Yorka, nikjer še nisem čul o ,,dohtarekih runerjev" kakor ba&
Aguinaldo je v nekem spisu, datirano v Tarlar, 27. julija in podpisano od Bueuocamina pozival oblasti pripoznati filipinsko Ijudovla-do. Poziv je bil poslan na konzule v Manili, kterega so slednji poslali svojim vladam.
M a 11 i 1 a, 9. avg. Že dalj časa sumijo, da se nahajajo vstaši med domačini, kteri prihajajo v mesto. Ta 8umnja se je v istiui tudi potrdila. Amerikanci so izCT>hunili glavni stan vstašev v nekej tovarni za smodke v Vinondi. O polunoči so vojaki obkolili poslopje in isto preiskali. Zaprli so 43 vstašev med temi več častnikov, nekterim pa se je posrečilo uiti čez streho sosednega poslopja.
Victoria, B. C., 8. avg. St John, poveljnik britiške vojne ladije ,,Peacock44, je danes prišel z „Empres of Japan4' iz Weiheiwei in Manile, in je hudo grajal Otiso vo vojevanje in rekel, da je njegovo slabo gospodarstvo prouzročilo smrt 5000 hrabrih amerikanskih vojakov.
ž
Z. e zopet zmaga.
Manila, 9. avg. Ves 5000 mož močan oddelek generala McArtliu-ra seje danes zjutraj rano začel pomikati iz San Fernando proti glav ni armadi Filipincev. Amerikanci so sicer redno napredovali, boriti pa se morali z velikimi težavami vsled velicega blata na od dežja namočenih potih in neznosne vročine. Na vsej črti se je vršil boj, tode sovražnik se nikjer ni resno postavil v bran. Vstaši so se jeli počasi odmikati proti Cutcutu, Amerikanci so se pomoli dalje in sicer zatočno proti Angeles in severno proti Partacu. Amerikanci so zgubili 30 mož; zguba sovražnika je baje zelo velika.
Danes večerje dospel general Mc-Arthurjev oddelek tri milje pred Angeles. Jutri nameravajo mesto napasti. Angeles smatrajo nekakim središčem filipiuBke operacije in veliko bolj važnim nego San Fernando. Filipinska posadka v Angeles je baje zelo močna.
Filipinci se nahajajo v okolici Mexice, kamor so se iz strahu pred zavratnim napadom umaknili. Med tem ko so danes Amerikanci prodirali dalje, spoprijeli so se dvakrat dobro z Filipinci. Naša zguba znaša skupaj 40 mož. Zguba Filipincev
je le neznatno večja, kar znači, da so se Filipinci med deževnim vremenom prav dobro izvežbali in postali vrli vojaki.
Vstaše bombardirali.
M a n i 1 a, 10. avg. Kakor se iz zadnjih bojev poroča so Amerikanci zadeli le ob male sovražne oddelke. Pri Angeles je baje 250 vstašev. McArthur poroča, da bo pri slednjih praskah Amerikanci zgubili 5 mrtvih in 29 ranjenih, vstaši pa so imeli 100 mrtvih in 300 ranjenih.
Otis je izdal danes povelje, da se vsi pristani, ktere imajo vstaši v rokah, zaprejo trgovini v notranje kraje. Aguinaldo je izdal 24. julija v Tariacu povelje, VBled kterega se imajo vsi pristani, kteri so v romali Filipincev, ladijam z ameri-rikausko zastavo zapreti, nasproti pa vsi drugi narodi pozvati, da ž njimi kupčujejo. Ptuje ladije morajo samoumevno blokado prodreti, da za morejo voziti v pristan. Štiri topničarke so vtorek bombardirale vstaše pri Sau Feruandu. Filipinci so celo uro odgovarjali s topovi 111 puškami in se potem umaknili v gorovje. Amerikanci so streljanje še nekaj časa nadaljevali in več hiš razdjal i.
Ako želite
0
tukaj. Ti dohtarski runerji na vse strani preže, pozvedujejo in prislu-žkujejo, da vjamejo kako žrtev, to je bolnika z boleznijo, o kterej nemo-rem in rfesmem govoriti. Lizunijo se mu in hvalijo ,,doktorja'4 na vse mogoče načine, samo da ga k njemu vlečejo, ta pa siromaku že dobro osnaži žep, po celo leto ga zdravi ali ,,kurfuša44 in lepe novce z njega spravi, brezvestnež pa ne misli na zla poslediee. Zvedel sem, da taki lopovski runerji po 25 dolarjev dobe za pacijenta, ali bolje od paci-janta. Proti takemu črnodušnemti postopanju pa ni mogoče postopati drugačnim potom, nego sž zdravim človeškim razumom, ali kaj hočem o tem govoriti, ker tudi razumni sedajo na limauice in prav lahko rečem, da bedakov ne bode nikoli zmanjKalo, prefriganci pa ravno vsakdanje Blabosti človeške družbe izrabljajo v svojo korist. Vem, da po New Yorku golazijo runarji in love ljudi iz zapada došle in „zele-ne", vodijo jih v .jhotele'4, kjer dobe po dolar od glave, preskrbe jim za dobre novce slabe vožnje listke, prodado novce izvanredno drago, uatvezijo jim obleko, ,,pokfanaste" ure za zlate, enako verižice in drugo šaro, samo, da iz vlovljene žrtve stisnejo kar največ mogoče; gorjfe mu pa, ako vlovš kakega pijanega potnika, ali pijančevanju vddauega tega pa že dobro „slečejo". Vem za
najboljše
zahtevajte*
Superior
StOCk • - pivo ktero
^^ . . ie izvrstno ' ^ slede čistosti. Naprodai . . povsodi.
BQSC5 BREWING CO.,
LAZE LINDEN, . - MICH.
h
i
f
0
11 (i
1
slučaj, ko je ubogi pijani Poljak, potujoč v Pennsylvanijo kupil škornje za v maj no, runarji so ga imeli v pesteh, siromak je dal 50 dolarjev za nje, pa dobil le malo čenča nazaj, drugi dan pa z mačkom premišljeval, kje je škornje kupil in kam denarje dal; hodil je okolu, a nični mogel opraviti. Drugi slučaj : Slovak je bil namenjen v Chicago, vJel ga je runer in mu prodal tiket za S15, ali kak tiket, 10 tiketov skupaj od nadcestue železnice, ki veljajo 50 centov in mu rekel: ,,Le gori pojdi, ta te pripelje v Chicago". Na koncu mesta je pa zvedel, da je osleparjen. Sedaj pa lovi sleparja. Tretji slučaj : Nek mož, menim tudi Slovak je hotel na zapad, vjel ga jo „loncmau" runer, prodal mu listek, češ par ur bodeš na ladij i, potem pa na železnici; siromak gre na parnik in kam ga je peljal? v — Bremen, odkoder je prišel pred dvema dnevoma, vozil se je pa 16 dni. Zopet je Sel nazaj v New York; tu pa po naključju naletel,,dobrega loncmana'4 in ga dal zapreti; runer je dobil 2 leti prosto stanovanje in hrano v Sing Singu. Veliko tacih ,,štikelcov" bi lahko navel, pa naj zadostuje to in bodi v svarilo, da naj potujoči Slovenci vedno gredo le k g. Fr. Sak-serju na 109 Greenwich Str., kteri v isti ni z rojaki pošteno postopa.
Entered as second clae matter at i he New York, N. Y. Post office * >ctober 2. 1893
,,GLAS NARODA".
! list slovenskih delavcev v Ameriki.
izdajatelj in uredili* : Published
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
pol leta..............$1.50,
£a Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, •i »» »t
pol leta	3.50,
t „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
„Glas Naroda" izhaja vsako *-ed<: in soboto.
»GLAS NARODA"
(,,Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic sh plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobuosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon 'Y Order.
Pi • spremembi kraja naročnikov rrosiino, da se nam tudi prejšnje nival išče naznani, tla hitreje najdemo nasi yvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite anslovom ill
„Glas Naroda ,
109 Greenwich St. New York City.
Avstrijska nagodba.
Dne 20. julija j.' državni zakouik priol>čil prvo serijo nagodbeuih za-kouov, uveljavljenih s pomočjo 14. drž. osn. zak. S tem je formalne zaključen večletni boj radi nagodbe in je postalo popolnoma jasno, ka ko hudodelstvo in kaka gorostasna bedarija je bila nemška obstrukcija a tout prix.
Nemške opozicionalne stranke bo šle z vihrajoči mi zastavami obstrukcijski boj, hoteč preprečiti aveljavljenje nagodbe, dokler vlada pred njimi ne kapitulira in ne prekliče jezikovnih naredb za Češko.
Tega svojega nameua nemške stranke niso dosegle. Jezikovne naredite se niso preklicale, na god bo pa je vlada vend tr uveljavila, če tudi brez sodelovanja parlamenta. Obstrukcija je s tem doživela najpopolnejši iiasko, zakaj svojega namena ni dosegla, pačpaprovzročila, da so se najvažnejši, globoko v vse gospodarsko življenje segajoči zakoni uveljavili, ne da se hi l,jii ljudski zastopniki za mogli o njih posvetovati in o njih izreči svojo sodbo. Uveljavljenje nagodbe čez glave ljudskih zastopnikov, brez privoljenja legitimnih pooblaščencev ljudstva je zgol j in jediuo krivda nemških obstrukcijskih strank.
Parlamentarizmu je s tem uve-ljavljenjem nagodbe zadet smrtno-nevaren udarec, kajti dovoljevanje davkov je prva in te.neljna njegova pravica, iz zahtevanja t<* pravice se je parlament rodil, a č-s se pravice neče ali ne more poslažiti, potem je nepotreben.
Za take nagodlteue določite, kakor jih obsegajo razglašanj zakoni, bi vlada v parlamentu najbrže ue bila dobila večine. Celotna sodba o na-godbi še ni mogoča, ker 6* ni razglašen ves kompleks zakonov, ki se skupno zovejo nagodba. Obelodanjeni so samo zakoni o korisum-nita davkih, zakoni o davkih na žgauje, na pivo, na petrolej in na •ladkor, toda določbe teh zakonov •o skrajno trde in nam predočujejo vso avstrijsko gospodarsko m izurijo v celi njeni nagoti.
Davki na najnujnejše življenske potrebščine eo naj dijoznejši jn naj-krividnejši vseh davkov, a d«»čim se ▼ naprednih državah trudijo, da jih zmanjšajo karnn g^če, dočim so na pr. na Angleškem in vZjedinje-Dih državah prav znatuo znižali davek na sladkor, se pri nas ti davki Ae zvišujejo.
Po nagodbeuih zakonih ostane aamo davek na žganje nespreme-
njen, vsi drugi davki pa so Be zvišali, nekteri manj, drugi več.
Davek na pivo se je od 16"7 kr. zvišal na 17 kr., vender je to zvišanje le nekako zaokroženje, ki zadeva največje pivovarne, v tem ko s*} bodo malim piyovarnam dovolili popusti.
Davek na petrolej se zviša od 2 gld. na 3h gld., s čimur bo sicer močno vstreženo posestnikom ga-liških nafta-vrelcev, kar pa bodo zlaBti revnejši sloji prav hudo občutili.
A kaj naj rečemo o zvišanju davka na sladkor? To zvišanje je narav-uost gorostasno in bo še znižalo že itak jako nizki standard of life v v naši državi. Kousum sladkorja kaže, kako živi ljudstvo, živi-li dobro ali slabo. Na Angleškem pride na leto povprečno 35 kilogra mov sladkorja na vsakega človeka, v Avstriji po povprečno le 2] kilo grama. Ti števiki kažeta, kako revno .živi ljudstvo pri nas.
Naša država žrtvuje leto za letom kolosalne svote v podporo cukrar-stva. Tovarnarjem daje za eksport sladkorja znatne bonifikacije, ker Iti lirez teh ne mogli konkurirati z ruskimi in ameriškimi izdelki na loudonskem trgu, a posledica tega je, da je naš sladkor, kterega pri nas doma ljudstvo ne more plačevati, ker je predrag, na Angleškem jako poceni, tako poceni, da ga tam pokladajo celo prašičem!
Davek na sladkor je doslej pri Q2s znašal 13 gld. od metrskega ~tota, po novi nagodbeni predlogi pu se zviša za 6 gld. in bode torej znašal 19 gld. Cena vsakega kilograma se zviša za (5 kr., se zviša tako, da bodo revnejši sloji morali še bolj omejiti konsum sladkorja, (o poj de tako naprej, potem bodo ti sloji kmalu samo še suho polento otepavali.
Prava vrednost srednjedobrega sladkorja, dokler leži v tovarnarje-vem skladišču, se računa na 15 kr. kilogram. Cena seveda ee preminja. Odvisna je od množina razpoloži-vega blaga, od števila kupnih ponudb, od oddaljenosti kupca od producenta, od eksportnih razmer itd.,	ceno seveda povečava
Dejanska vrednost pa znaša, kakor rečeno, kacih 15 kr., a če po tej računamo, potem znaša davek od sladkorja v znesku kr. od vsakega kilograma, celih 127 odstotkov realne vrednosti blaga, in to govori cele knjige.
Kakor rečeno, so se ti novi davki uveljavili s pomočjo š 14. našf ustave. Nečemo o tem govoriti, dali je vlada opravičena porabljati ta paragraf tako, kakor dela Bedaj že dve leti. Nazori so v tem oziru različni, ali ker sila tudi kola lomi, ker nemška obstrukcija ne dopušča, da <»i funkcioniral državni zbor, a ves državni stroj vender ne more mirovati, se da poraba § 14. opravičiti vsaj za vse tiste zadeve, ki so ueodložive. Nikakor pa se ta paragraf ne da porabiti za nalaganje novih davkov, za zvišanje bremen. To nasprotuje duhu ustave in duhu paragrnfa 14. Vladno postopanje je tor« j po našem prepričanju nezakonito in protiustavno in mi kon-statujemo to še zato^ad'd j<,.r slovenski poslanci o tem ne lce, mi pa nečemo biti njihovi sokrivei.
,,8lov. Narod."
pred leti znan. Arnold pravi, da je
umrlega pravo ime Hambor, in da
je član premožne družine. Jeden njegovih bratov je katoliški duhovnik, in njegov oče zidarski polir.
Našli zaklad.
V New Yorku bo podrli dve najmanj pol stoletja stari hiši, da bi postavili na istem prostoru novo poslopje. Pri kopauju temelja po slujoči Italijani so našli skrit zlai zaklad, kteri je moral biti precej bogat, kajti kopačev ni bilo več blizu in kontraktor je moral najeti druge ljudi. Lastnik zaklada je mrtev ali pa sedi v zaporu. Prejšnji poslopji sti bili namreč tisti zloglasni hiši, kjer so zasačili Fren-chita, morilca stare ,Shakespeare', kakor tudi newyorškega ,,Jack the Ripper", kjer je nek mornar ustrelil natakarja Tom Rileya in kjer je nek Price streljal na dva policaja, krera sta ga obdolžila, da je prodajal žganje brez dovoljenja.
Grozovito mučenje.
Te dni so New Yor<?u zaprli štiri paznike norišnice na Wards Islan-du, ker so za tožen i, da so nekega umobolnega, James McGuire po imenu, tako pretepali, da je vsled tega umrl. Pazniki bo bili že več let v norišnici v Blužbi in trdijo, da so se zato nanj vsedli, ker ga drugače niso mogli ukrotiti. Toliko je gotovo, da ima mrtvec po vsem životu strašne rane vsled pretepanja in suvanja.
Zdravnik, kteri je McGuirovo trupio raztelesil se je izrazil tako-le: „Ubozega človeka so v pravem pomenu bes5de, do smrti pretepali. S.- nikdar nisem videl tako razbi-truplu. Idto ni bil<> samo polno ran in udarcev, ampak na desni strani je bilo tudi šest rebrov zlomljenih in zadaj lobanja razbita. Že samo ta poškodovanja bi bila pro-uzročila smrt. Vse telo je bilo zmeč kano, želodec, jetra, ledice in del čreves je bil raztrgan in trebušna votlina napolnjena z strjeno krvjo.
McGuire je bil mož močne narave in najmanj 200 funtov težak. Mož je zblaznel vsled solnčarice. Minolo soboto je zelo razgrajal in udaril ue-kega paznika. Nato bo ga pazniki pobili na tla, se vsedli nanj in ga tako dolgo pretepali, dokler seje gibal.
Razne vesti.
S prerezanim vratom
so našli te dni v „Barge Ollice" nekega črnobradega Ogra b žati pod stopojicami. Poleg njega je ležal krvav nož in listek, na kterem bo bile napisane sledeče besede v ogrskem jeziku: „Zaln»del meje, ker mu v Castle Gardenu nisem hotel posoditi denar".
Mož je prišel z drugimi priseljenci na parnikn ,,Kais»r W«lhelm der Grosse" v New York. Pri vpisanju se j** imenoval Andreas Ilamborski, mizar, 37 let star, iz Eperje na Ogrskem doma. Ko so ga našli, odteklo mu je že toliko krvi, da je zdravnik takoj rekel, da ne bode ostal pri življenju Nekaj ur kasneje je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, umrl. V njegovem žepu so našli naslov Aleksandra Arnolda v New Yorku, s kteri m je bil umrli
Nesreča pri Bridgeport!!.
Bridgeport, Conn., 9. avg. Pri današnjem nadaljevanju preiskave, glede grozovite nesreče na Trolley železnici, pri kteri je 29 OBob zgubilo življenje, so med drugim zaslišali srečno pri življenja ostalega motormana Hamiltona, predsednika železnice, superintendenta in nadzornika vozov. Po njihovih izjavah ne zadene železnično družbo uikaka krivda. Danes je bil pogreb žrtev grozovite nesreče.
Kakor na Ktibi.
P h i 1 a d e 1 p h i , Pa., 9. avg. Sem so došli trije Častniki vstaške armade na San Domingu in dva zasebnika, ktera nista zadovoljna s predsednikovo-Samovo vlado na Hayti. Možje nameravajo tu najeti ladije za prevoz v New Havenu ua-kupljenega orožja in streliva na otok Hayti. Da bi odvrnili od sebe vso sumnjo, podali so se vsi člani ekspedicije v malih jadrnicah do Guantaname in še le od tam na parniku Ward črte odrinili proti New Yorku, kjer so dospeli minoli teden. Nezadovoljneži iz San Domingo in on iz Hayti so se baje se-šli le slučajno. Trije častniki pravijo, da bi Be vojni materijal kaj lahko vtihotapil na San Domingo, ako bi se le izogibali večjih pristanov.
Washington, 9. avg. Vojni oddelek so oficijelno obvestili o navzočnosti agentov v Philadelphiji, kteri zastopajo interese na Hayti in San Domingo. Oddelek ni še storil ni kakih oficijelnih korakov, t<ida v \\Tashingtonu je znano, da zvezne oblasti v Philadelphiji lahko same obravnajo to zadevo. Tihotapske ekspedicije bodo na VBak način preprečili iu dotičnim agentom pojasnili, da bodo za skrivno pošiljanje vojnega materijala iz Zjedi-njenih držav ostro kaznovani.
Slednji čas se je tolikrat čula vest, da Zjed. države nameravajo na
Hayti in San Domingo posredovati,
*
da morajo zvezne oblasti ravnati s podvojeno pozornoBtjo, da niti senca kake sumuje ne omadežuje prapor Zjedinjenih držav.
Žrtve vojske.
Washington 10. avg. Glavni pribočnik Čorbi n je objavil pismo, ktero je te dni pisal Laudisu, zastopniku Indiane, v kterem jt-pojasnil koliko vojakov so zgubile Zjed. države od 1. maja 189S do o<>. junija 1S99 in sicer:
častnikov mož
Usmrtenih............ 42 4fio
Vsled ran umrlo....... 22 167
Vsled bolezni itd. umrlo 164 5743
228 6375
Skupno število mrtvih slučajev je bilo na Kubi 1240, na P rt Rie 267, na Filipinah 725, na Hawaji 216, na morju 220, v Zjed. državah 4105. Skupno 6603.
Samomor po dvojnem umoru.
Canton, O., 9. avgusta. Na nekej farmi ob cesti proti mestecu Waynesburg se je pripetil dvojni umor in samomor. Včerai popolu-due je prišel sem farmer Edvard Eckinger, kteri je tudi v prem^go-kopih delal, z svojo ženo in oletno hčerko. Tu se je vpijanil in med potjo domov pričel s ženo se prepirati. Danes zjutraj so prišli sorodniki dvojice na farmo. V hiši so našli vse tri mrtve; žena je naj preje ustrelila soproga in otroka, potem pa še sama sebe.
Trolley voz razstrelili.
Cleveland, O., 9. avgusta. Ob 1. uri danes zjutraj so na Wade Park črti ob Cactus Drive z nitro-glicerinom Trolley voz popolnoma razdjali. 1311 je v vozu samo jeden potnik in ta, kakor tudi sprevodnik in motorman so čudežno ostali nepoškodovani.
Trgovci, kteri liočejo ,,boycott" zatreti, so danes v dvorani trgovinske skupščine-zborovali in obsojali štraikarje in vse tiste, kteri se udeležujejo izgredov. Med drugim so zahtevali, da se ustanovi vojaška postaja za Cleveland in pomnoži policija. Dalje so sklenili, da se snuje zaklad z £10.000 za vdušitev uasilstev in odboru naroči skrbeti za to, da se „boycott" odpravi in kaznujejo oni, kteri zasmehujejo po-Btave.
Tukajšnje unije nameravajo ,boycott' razširiti tudi na ono tvrke, ktere so v trgovinski skupščini podpisale sklep proti „boycotu". Unija plumberjev je že sklenila, da njeni člani ne smejo rabiti materijala od tacih tvrdk.
Ker so importirani skabi-motor-mani popolno nezmožni, se pripeti vsaki dan mnogo nezgod. Nek mož je bil tako hudo poškodovan, da je zelo dvomljivo, ako bode okreval.
Dolavsko gibanje.
Cleveland, 10. avg. Detektivi cestne železnice so včeraj prijeli IS let starega Charles Bonda, kteri je na sumu, da je razstrelil voz cestne železnice. Detektivi zagotavljajo, da jim je obstal, da je dne 17. junija položil patrouo na tir Wilson Ave., češ da sta ga dva odraščena v to nagovorila in zagotavljala, da ue bode druzega nego hudo počilo, a ne napravila patroua nikake škode. Detektivi so mnenja, da ta deček kaj več ye o tej dinamitni zadevi. Bond je stanoval od razstrelbe na Wilson Ave. na farmi blizo mesta.
Wilkesbarre, Pa., 10. avg. Na 25. dan avgusta je sklicano zborovanje premogarjev, kjer se bodo razgovarjali o položaju v okraju. Delegatje bodo prišli iz Lacka wanna, Wyoming, Schuilkill in Luzone Countya, navzoča bodeta tadi narodni predsednik John Mitchell in tajnik W. P. Peacen. Najbrže bodo Bklenoli podporo za ljudi, kteri štrajkajo.
V Nanticoke in Glen Lyon so premogarji vzeli iz rovov Bvoje orodje. 600 delavcev Stevens Coal Co. v PittBton je šlo na štrajk. Ti ljudje zahtevajo več zaslužka in manj odtegnenja novcev. Vtorek so izročili družbi listino pritožeb in do včeraj čakali na odgovor. Vodja podjetja jim je rekel: položaj obrtni je ne dopušča zvišanja plače. Organizator Jones je naznanil, da je v vsem okraju 10.000 mož v štrajku.
Denver, 10. avg. Denver Smel-termens Union je sklenola štrajk
nadaljevati, dokler se American Smelting & Refining Co. ne odloči plačati zaslužka, za kterega se je izreklo mirovno sodišča. Obe velike to; Inice v Denver; in Puebli ste še zaprti.
Nevaren smeh.
Chicago, S. julija. Julij Mat-tas ne je pričel včeraj radi malenkostnega nzroka sme|ati in se smejal neprenehoma pol ure. Njegova žena seje pričela vznemirjati in poklicala Bogede, poslali so po policijo, Mattas pa se je neprenehoma smejal. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer zdravnik ni vedel z bolnikon kaj početi, ker mu je bil slučaj popolnoma neznan. Konečno je Mat-tasa prijela božjast, toda smejal se je v enomer. (Ne vemo pa, ako s^ še smeje.)
B e 1 1 e f o n t a i n e , O., 8. avg. Gospa Luella O. Cole zahteva ločitev od soproga, ker se v enomer smeje. Kadar se mož smeja, s^ gn vse boji; usta se mu raztegnejo od ušesa do ušesi, na ol>razu se napravijo gubo, oči so mu zasučtjo, z jedno besedo postane prnvi strah za male otroke.
('in beloc-epeev.
I n d i a n a p o 1 i s, I ud., 8. avg. Joseph M. Britton iz Newarka je liil na sumu, da prodaja žganje ne-postavnim potom. Nedavno je dobil anonimno pismo s poveljem kraj zapust;ti. Ker tega ni storil, vlomili so minolo uoč našemljeni ljudje v njegovo hišo, ga potegnili iz popte-Ije in do nezavednosti pretepli, med tem, ko so njegovo ženo straži 1 i ■/. napetimi revolverji. Potom so ga pustili ležati na tleh in t.dšli, ne da bi kdo zinil kako ttenedico. Ž-na pravi, da je nektere beločepce spoznala, boji se pa njihove imena obelodaniti.
Štirje ognjegasci nsmrteni.
Omaha, Neb., 9. avg. Danes ob 5. uri popoludne je v trgovskem delu mesta vzbruhnil ogenj, pri kterem je več članov požarne bra m be zgubilo življenje. Ognjegapci so prišli pri rešilnem delu s takozvano ,,živo" električno žico v dotiko. Vpričo na tisoče broječe množice je počepalo na tla kakor od kapi zadetih šest mož. Štirje so bili na mestu usmrteni, dva pa hudo poškodovana.
Italijani in stri«* „Sam".
New Orleans, 9. avg. Marquis Camillo de Romano je danes v Vicksburgu ukrenil obširne preiskave glede državljanske pravice petih linčanih Italijanov in baje dognal, da so bili še vsi italijanski podložniki. Toda ko je pozneje v tej zadevi governer Fosterja oficijelno obiskal, bo mu dokumenta-rično dokazali, da so bili trije bratje Fatta naturalizirani. Nadalj-ue preiskavo se bodo v Washingto-[iu vršile.
Boji z Yaquisi.
Mexico, 10. avg. Mehikanski vojaki so imeli v bližini Medane z Yaquini še jedno bitko, v kteri so bili slednji tepeni. Mehikanski vojaki niso zgubili nobenega moža, poročnik Francesco Ca lies je podlegel vsled solnčarice. Pri osvojitvi ladije ,,Alondia" so Indijanci vjeli kapitanovo ženo in dva dečka, in ju odtirali seboj. V taboru so ženo bičali, da bi kaj zvedeli o moči me-hikanske vojne. Ker ni nič vedela, so jo pustili. Najbrže bodo v bližini Vicam Indijance napadli. V nedeljo večer so na bojno polje odposlali pol baterije, 11 topov iu 500 Mau-serjevih pušk.
Ekspresni vlak ponesrečil. Montreal, 9. avg. Kkspresni vlak Canada Atlantic železuice iz Montreala v Otawo je danes zjutraj blizu St. Polizarpe skočil iz tira. Sedem osob je pri nesreči žrtvovalo življenj e, mnogo pa je bilo hudo poškodovanih. Uzrok grozne nesreče ni znan. Do sedaj bo spoznali še le tri ponesrečene osobe.
Evropejske in druge vesti.
London, 9. avg. Pri današnji zaključni seji parlamenta je imel kolonijalni tajuik Chamberlain obširni govor o sedanjem položaju glede Tranavaala. Chamberlain je rekel med drugim, da do sedaj ni še potrjena vest, da bi bila trana-
vaalska vlada odklonila skupno preiskavo, glede preffnosli volilne preosnovo z:> Uit land* rje.
Vkljub tem;: bodo poslali več polkov v južno Afriko za obrambo Natala. Tamošnja vlada je prosila vojne pomoči in /.a vso slučaje je dobro biti oboroženim. Chamberlain je skma! Jo!vr.znt:, di t' u-ei-je Uitlanderjev od tran&vaaUkiii oLla-stij odločno opravičuje posredovanje, ker take razin« o- prouzročujejo nevarnost za vso južno Afriko. Anglija je bila Transvaalu vedno naklonjena. ,,Toda take razmere", je rekel Chamberlain, sklenivši svoj govor, ..ne smemo dalje dopustiti. Položili smo našo roko na oralo in nazaj ne moremo več. S to izjavo mislim, da lahko sklenem svoj gnvnr".
R i m, 9. avg. „Popolo llomauo" pravi v današnji izdaji, Amerikan-ei posnemajo na Kubi slabe izglede Spancev iu spravljajo davke v svoj Zep. Taki in enaki izrazi so znamenje jeze Italijanov radi linčanja petih njihovih rojakov v Louisiani. Ta jeza se tudi v Neapolu pri pripravljanj u slavn jšLij ne da sk riv.iti.
Folkestone, 9. avg. Angleška terpedovka ..Leda" je danes zasačil« francosko lad i jo ,,Et<»il de Mer" pri prepovedal>em rib dovu. Na bežečo ribško ladij"-je torped v-ka naj preje ustrelila z ^slepim-* strelom in poLem s iirogio, Ktera je francosko ladijo hudo poškodovala in nekega mornarja pri krmilu usmrtila. Ribarsko ladijo z mrtvim mornarji ni ir kr< vu s i potem privlekli v tukajšnjo luko. Upati je, da neljubemi. dogodku n<w bodo sledili« mednarodne «pb Jie. r»rit.;-ška admiraliteta se zelo čudi, da fiaL-cOika ribarska iadija nislušala povelja ustaviti in misli, da je poveljnik „Ledeli še le potem streljal, ko vsa znamenja niso nič pomagala.
Preiskava je odločila: ,,smrt vsled nezgode" in moštvo ,,Lede" oprostila vse krivde. Kapitan francoske ladije je radi ribarenja v prepovedanih vodah moral plačati 10 funtov štt*rlingov globe, radi upora pri aretovanju pa o funtov.
I-jiLs-bells:.
Rozamunda Kacenstajn.
(1 / Kres n.)
( Konec.)
Z desnico potegne baron po visokem čelu, kakor da bi hotel izbrisati nekaj spominov iz njega, potem se nagne proti ženski in pravi mirno: ,,Veš, kdo je kriv, da seje zagledala baronica va-nj? Moja dobrota, nihče drug. Kaj ni živel kakor gospod, ali se ni bolje oblačil kot drugi, ali ni zmajevala ostala družina z glavami, ker je vladal povsod le Nikelj, Bamo Nikelj. In on, nihče drug ni kriv požara, tega sem prepričan jaz in ves svet. Potem naj pa mi očita kdo, da nisem bil njemu več, kakor bi bil moral biti?"
"l^ihota nastane nato za nekaj časa. Črez nekoliko vstane starka, sklene roki in pravi : ,,On je prestal, Bog ga je sodil in mu odpustil grehe do nepoznanih starišev. Le vprašam te, zakaj si mu prepovedal cerkven pokop, zakaj si mu za-brauil duhovnika, zakaj braniš kropilce k njemu?"
Na vsa ta vprašanja jokajoče starke bila je le kletev odgovor.
V.
Bil je drugi dan, kar je ležal grajski val pet na mrtvaških deskah, in nihče ni vprašal, kdo ga naj pokoplje in kdaj, ali Be mu sme skopati jama na blagoslovjenem pokopališči, ker je umrl brez zakramentov.
Solnce tretjega dne je zamižalo za gorami. GrajšČak je boječ prijezdil iz bližnjega mesta. Zapahnol je lastnoročno grajska vrata, ko jame po treh cerkvah v obližji biti plat zvona, ko se jame dvigati prah po cesti.
Malo trenotkov pozneje prikaže se procesija s sekirami, koli, kosami in cepi oboroženih kmetov; v divjem begu hiti proti gradu, dviga pesti in kliče : ,,Smrt Kacenštaj-uarju, gorje zasrumovalcu naše vere iu našega mrtvega prijatelja."
Baron je stal bled na ozidji.




11 Jugoslovanska Katoliška Jednota.

Hi
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik; Ivan Govžb, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	„ Jojix Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Bl&gajnik: Matija Agnič, Box 266, EJy, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
*	. ; r .	\
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
8 samokresom v desnici ukazoval je svojim hlapcem, kako se naj postavijo in razdele v obrambo proti pantarskim kmetom in kako naj ubijejo vsakega, ki si upa prodreti na dvorišče. Hlapci Bicer molče ubogajo, kajti dobro poznajo svojega gospoda, ki milosti ne pozna.
Med tem dospe razjarjena Četa do obzidja. Grozeč zahteva truplo mrtvega val peta, da ga po krščansko pokoplje. Mesto odgovora čuje se Btrel iz grajščakovega samokresa. Prvi izmed kmetov, lep korenjaški m ladeneč, ki se je uprl v grajska vrata, zgrudi se smrtno zadet na zemljo. Kri razjari oeupneno množico. Sekire Be jamejo dvigati, vrata tresejo. Še en mahljej in z divjim krikom planejo srditi kmetje na dvorišče.
Nekaj mož dvigne truplo na rame, nekaj jih drvi v grad kričeč: ,,Grajščak sam mora pokopati val-peta. V pričo nas mora moliti za-nj in ga prositi odpuščenja."
Kmalu potem pripeljejo kmetje bledega in raztepenega grajščaka, vprežejo ga v voziček, na kterega pulože truplo. Med nepopisljivim hrupom in kričem mora peljati KacenŠtajnar mrtveca na pokopališče. Med pot^m mu obesijo celo velik molek na vrat in na glas mora moliti rožni venec za umrlega. Ko pridejo na pokopališče, dajo mu lopato in od kažejo kraj, kjer naj počiva mrtvec. Ponosni plemenitaš mora lastnoročno kopati jamo istemu, kterega je pustil umreti brez zakramentov.
Takega pokopa ni pomnil nihče, ostal je do današnjega dne v ljud-skej pravljici na Gorenjskem.
VI.
Odslej je bil grad Kacenštajnar-jev zapuščen. Grajščak je bežal po prisiljenem grohokopanju v mesto in tožil puntarske kmete. Dolgo je trajala pravda, a brez vspeha. Zaradi tega ni tudi KacenŠtajnar mogel misliti na popravljanje svojega gradu. Naposled proda posestvo neplemenitašu, bogatemu kupcu iz Nemčije.
Stoprav drugo pomlad prične se v gradu novo življenje. Podira se staro zidovje in stavi novo. V lepem slogu se mora prencviti poslopje, kakor da bi hotel novi grajdčak s tem zakriti žalostno zgodovino svojega prednika.
Dve leti pozneje praznovalo se j« slovesno dozidanje novega gradu. Prenovilo se je v krasnem slogu obširno grajsko poslopje. Le staro-davui vodnjak na grajskem dvorišči stal je neizpremenjen kakor stoletja poprej in kakor še d&nda-nes stoji.
Skrivnostna tihota ga je obdaje. Žale spomine vzbuja njegov z mahom zarasteni kameniti obok, kakor da bi čutil tudi on, da si je končala zadnja grajska hči v njego-vej globini svoje mlado življenje — zaradi ljubezni do svojega nezakonskega brata, lepega val peta. V vodnjaku so našli namreč nekaj duij po val peto vej smrti mrtvo Rajsko Rozamundo. V sedaj zopet razpadlem gradu nekdanjih Kacenštajnarjev ne prebiva več gospoda.
Ali na obrobji starodavnega vodnjaka razločujejo se še na pol izbrisane besede:
..Id memoriam bar. Rosamundae d
Katzenstein."
Letna številka in daljši latinski verz spodaj ne moreta se raztolma-čiti več, ali ljudska pravljica o grajskej Rozamundi pa še živi od roda do roda.
Drobnosti-
V Celju so imeli 10. avg. zopet velikansk škandal. K odkritju nagrobnega spomenika pokojnega Oblaka je došlo tudi kakih 200 čeških dijakov in so na grobu peli češke peami, ali to je bilo ,,pre-grozno1' za trmoglave in fanatične Celjane, in jih pričeli napadati s kamenji in drugimi stvarmi; nekaj dijakov je potegnilo revolverje in streljali so v besno druhal najete fakinaže. Več osob je bilo ranjenih in v zapor vrženih. Vemo pa mi že naprej, da bodo kaznovani le Slovani, oni fakini pa, ki so škandal provzročili pa ne, saj to je navada v Celju, ker je „p r a v i c a" dvojna.
* * *
Dunaj, 10. avgusta. Nemškemu razgrajaču Wolfu je v dvoboju z sabljami prizadejal češki državno zborski poslanec dr. Krepek hudo rano na glavi. Ta Wolf se je že večkrat pretepal z sabljo in celo bivšega ministerskwga predsednika Badenija ranil; sedaj jo je pa skupil. Sedaj pa lahko reče z ohezano
butico : Kdor išče, ta najde.
* *
*
Areto vanje. KonjaČa v Peš-čenjku Franca Poiiikvarja so orožniki po izvrš<mi hišni preiskavi aretovali in izročili okrožnemu sodišču v Novem mestu, ker leti nanj utemeljeni sum, da je prodajal pri raznih ulomih v zatiškem okraju ukradeue stvari, katere so mu do-našali tatovi.
* * *
Automobilni topovi. Francoska armadaže rabi bicikelj, auto-mobil in motocikelj. Sedaj pa je upeljan še automobil za topove. Automohil ima štiri kolesa in vodnik sedi zadaj. Spodaj je motor, kterega ravna vodnik z nogami. Spredaj sta dva zaboja z S—10 000 patroni. Možno je streljati in napolniti top iznova med vožnjo.
* *
*
Iz Celovca se od dne 20. julija poroča : Pr«*skovalni sodnik je prišel morilcu sod. priBtava na sled. Ne sumu je neki bivši častnik, ki je bil zadnji Čas pisar pri nekem odvetniku v Feldkirchenu. Njegova zunajnost se popolnoma ujema s popisom morilca. Ta bivši častnik, ki je imel svoj čas znanje s Halladovo nevesto, se pogreša od dneva umora.
* * *
Bismarkov ring v Celovcu. Res, daleč smo prišli! Vlada prenaša s čudovito potrpež ljivostjo tudi najnesramnejša izzi vanja Lnhov in Nemcev. S tem vzpodbuja seveda k posnemanju. Graški občinski svet je krstil lep trg v Gradcu na ime Bismarcka. Vsak človek je pričakoval, da se vlada temu sklepu upre. Ali vlada Lega ni storila. Molčala je kakor grob in to je dalo celovškim Germanom poguma, da posnemajo „najbolj nemško mesto v Avstriji". Celovški obč. svet je sklenil, da prekrsti „Velikovški ring" v ,,Bis mnrck-ring" in od vladne strani ni
proti tej demonstraciji nobenega ugovora, kakor ga ni bilo v Gradcu. Sledila bodo seveda še druga mesta, in tako se bo v kratkem zgodilo, da bodo vsa nemška mesta dobila velikemu sovražniku Avstrije posvečene javne trge. ČJe bo potem tujec prišel v našo državo in zapazil ta imena javnih trgov in ulic, bo po vsi pravici sklepal, da avstrijske vlade niso imele niti moči in smisla za avstrijski patriotizem, da bi se upal& stopiti na pot nepatriotičnim manifestacijam in sklepal bo nadalje, da nemški živelj v habsburški monarhiji ne gravitu-je na Dunaj, ampak v Beroliu, Francozi bi pač ne trpeli, da se imenuje kak javen trg na francoski zemlji po Moltkeju, niti Labi, da Be kaka ulica imenuje po Radeckem ali po Metternichu, niti Madjari, da po Haynavu ali PaBkeviču — samo pri nas se dopušča demonstracija z Bismarckovim imenom. To je znak velike notranje oslabelosti, usodepolno znamenje za prihod tijost.
* * *
V Gradcu so 20. julija v neki žganjarni zasačili delavca Bezjaka, ki jo pred tremi dnevi umoril svojo
ženo potem pa pobegnil.
* *
*
Dvoje umorov. V Zagrebu so pred kratkim obsodili Frana Cvetkoviča iz Brežic na smrt, ker je ubil blizu Zagreba nekega kmeta in kmetico s kladivom ter jima potem vzel — 17 kr. Poleg tega je Cvetkovič tudi kradel po cerkvah in drugod. Mej obravnavo je bil morilec baje j ako predrzen ter ni hotel ničesar priznati, dasi je svojim drugom v ječi pravil posameznosti o umoru, in je tudi sicer dovolj dokazov.
* * *
Nova tortura na Ogrskem. Sodišče v Vel. Varadinuje obsodilo lani kmeta Bolka radi goljufije in požiga na dve leti ječe. Kraljeva kurija pa je sodbo zavrgla, in Bolka oprostila. Hkratu je odredila, naj se izroče spisi III. domobranskemu okr. zapovedništvu, da postopa proti orožnikom, ki bo sodelovali pri prvem zaslišavanju Bolka. Dvema pričama je namreč bilo tudi znano, da bo obtožencu, ki se je pritožil, zvezali orožniki roke nad glavo ter ga pustili več ur stati na eni nogi. Storili so to zategadelj, ker Bolka ni hotel povedati, kje je bil takrat, ko je začelo goreti.
* * *
Oče i n otroka utonila. Iz ogrske Belecerkve poročajo, da sta nedavno pri vasi Jansenova utonila dva otroka in njiju oče. 141etna Marta in Kletni Jurij gostilničarja Jovanoviča sta namreč blizu potoka Karaš pasla gosi. Ker je jed na gos plavala na drugo stran potoka, je šel deček za njo. Toda zašel je v vrtinec ; ko je njegova sestra to videla, je skočila v vodo, da bi brata rešila, a utonila sta oba. V istem trenotku je prišel oče iz svojo bližnje gostilno ter urno skočil za otrokoma ; toda tudi on Be je v vrtincu ponesrečil. Vdova Jovanoviča je skoro blazna vsled strašne nesreče, tako da je niso mogli pustiti, da
bi šla za pogrebom svojih dragih. * *
*
Tatovi v fraku. V Halen-seeu pri Berolinu sta šla dva mlada zakonca k znancem na obisk. Črez nekaj časa je došel tja neki gost, ki je vprašal zakonca, zakaj imata svoje stanovanje razsvetljeno, ako ju ni doma. Zakonca Bta se prestrašila in v zlih slutnjah sta hitela domov. Našla sta vse omare in kovčge izpraznjene. Hišnik jima je povedal, da je prišlo zaporedoma še9tero gospodov v fraku in z belo kravato, češ da bo povabljeni. Hišnik pa ni vedel, da zakoncev sploh ni več doma. Vsak gost je bil zgoraj veselo sprejet in nekaj Časa se je glasil še klavir. Tatovi so torej kradli v frakih ob spremljevanju klavirja I
* * *
Kuga v Aleksandriji. Kakor trde zadnja poročila od dne 19. julija dalje 5 duij ni bilo nobenega slučaja kuge; potem je bilo zopet več slučajev, dva bolnika sta umrla Vsega vkupe je bilo doslej 74 slučajev knge: 31 bolnikov je umrlo, 31 jih je ozdravelo, 12 pa se jih še ozdravi.
-—
Proti parvenijem. Augle-ški tednik,,Truth44je prinesel hudo satiro pr<»ti parvenijem. Satira je pisana v obliki vprašanj na damo iz ,,najboljše družbe" in odgovorov. Med temi so na pr tudi taka-le vpašanje in taki odgovori: Na kaj I treba paziti bolj: na denar ali dobro ime? — Dama odgovarja: Na denar, kajti le s tem si morem pridobiti ugled in priljubljenost. Dobro ime pa nima nobene veljave. — Ktere čednosti so potrebne, da pride človek v najboljšo družbo? — Bogastvo, zakonska nezvestoba in nesramnost- — Torej ni potrebno, da je Človek dostojen, ako je člen najboljše družbe? — Treba je biti člen najboljše družbe, da je človek dostojen, toda ni treba biti dostojen, da more biti človek člen najboljše družbe. . itd. — * *
*
Ženske zdravnice. Listi javljajo, da je živela prva zdravnica že 300 let pred Kristusovim rojstvom. Bila je to Atenčanka Agno-dice, ktera se je oblekla v moško opravo, da je mogla izvršiti svoje študije ter da je dobila službo. Imela je baje velikansko prakso, za ktero so jo tudi vsi njeni moški kolegi zavidali ter so jo tudi ovadili, da ni moški. — V XI. stoletju je živela v Sal^rnu neka Tatula pl. Ruggiera, ki je bila svoj čas kakor izborna doktorica po vsej Evropi znana. Še pred XV. stoletjem sta tudi dobili na mavrskem vseuče-lišču dve dami doktorski diplom. V začetku XIV. stoletja pa je dr. Doroteja Bocchi bila celo profesorica na vBeučelišču v Bologni.
Smesnice.
Dobro pojasnil- Predsednik židovske cerkvene občine iz Tarnowe Izak Mandelbaum je odpotoval k bogatemu posestniku premogokopov Rutmanu na Dunaj in ga prosil za brezplačno dobavo premoga za sinagogo za ubogo židovsko občino. Rutman mu jt* omenil, da ne more premoga podariti, ker ni edini posestnik premogokopov, konečno je pa rekel : ,,Da se pa prepričate, da sem vljuden proti mojimi verskimi tovariši, dam za občino šest železniških voz premoga za polovico cene." Mandelbaum se je zahvalil in premeteno smeje odšel. Premogarska družba je dobila od Tarnowske židovska občine naročilo za t r i vozove premoga. Naročilo so izvršili in odposlali z računom. Minolo je šest mesecev, in tudi leto, občiua ni nič plačala; po večkratni terjatvi je dobila družita pismo glaseče se: ,,Gospod Rutman je obljubil židovski občini šet voz premoga za p o-1 o v i c o cene — toraj so t r i j e vozovi zastonj, ostalih treh ne potrebujemo."
Zato. Zakaj so vendar V vaši pisarn: odpravili pisalne stroje? — Zato ker načelnik pisarne pri Topotanju Btrojev — spati ne more.
N a d o m e s t o v a n j e. Gospodinja (hišini na uho šepetaje): ,,Marica, moram za trenotek oditi . . . Ostanite tako dolgo tukaj, da ne bodo o meni govorile".
□ Ako oslov nihče ne hvali, morajo samo rigati, da se jim svet posme-huje.
Nobel. Gospodar (pomočniku) : ,,Gospod Maline, Zaplotarjev siu se je oženil! Brzojavite moja srčna vošila, a stroške brzojava zapišite na njegov račun I"
Naznanilo.
Vsem slovenskim rojakom naznanjamo, da smo v Clevelandu. Ohio, ustanovili novo društvo pod imenom : „K ranjsko katoliško društvo presvetega Jezusovega Srca". To društvo šteje blizo petdeset članov in upamo, da bode še mnogo druzih rojakov pristopilo. Vstopnine je plačati od 18. do 30. letaki, od30. do 40. Teta 82: pa velja do prve-zborovanja, ktero bodemo imeli d n e 19. avgusta t. 1. zvečer ob S. uri v dvorani gosp. Kikelna na Sneller Str. Naše rojake vabimo, da bi prišli v obilnem številu k temu zborovanju in k društvu pristopili, ker potem bodemo morali postopati po pravilih. Srčno pozdravi naše novo društvo presvetega Serca Jezusovega rojake in dru^a slovenska društva v Clevelandu in po Zjedinjenih državah. Z Bogom.
C 1 e v e 1 a n d, O., 10. avg. 1899.
Josip Perko, Andrej Zakrajšek, Bartol Novak, Janez Saje.
Kje je?
STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Perušič, Black Diamond, Wash.	(30. ag.)
Kje je?
JURE MILKO VI O, doma iz Bol-draša pri Metliki. Kdor rojakov kaj o njem ve, je naprošen naznaniti njegovemu očetu : J u re M i 1-k o v i č, Steelton, Pa.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Pro]),,
337Fifth St., Calumet, Micb.
prodaja izvrstno meso razn« vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste. Naša [»osebnost so
fiCST* kranjske klobase. T^s
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj
Oriental Saloon
v Laurium, Michigan.
v lijem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi fine sniodke.
V obilen obisk priporočajo se rojak om z velespoštovanjem
F. P. Sedlar.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih
ze^h^tt:no-,
krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem veakomu brezplačno kdor mi zanj pirfo. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žnnom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila S6, a sedaj jo dani za 84.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
fin nuno prihranis> ak° se
IIG I! Ulju pri pošiljanju teh v staro domovino obrneš na FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich St., New York.
Slovene* m in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj
SALOON
ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi line SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk.
Jacob J. Stukel,
Front Street, Iron Belt, Wis.
Vina na prodaj.
Dobra rudei-a in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Francoska parobrodna družba
Compapie Generale
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 840.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
John Molnar, preje bivajoč v Red Store, Ark., je naprošen, da nam naznani njegov naslov, ker njegovega denarja 73 gld. nemore-mo oddati zaradi pomanjkljivega naslova. Ako kak rojak v<3 za tega rojaka, naj nam naznani njegov naslov.
John Peternel, Smuggler, Colo., je tudi naprošen, da nam naznuui svoj naslov, da mu pišemo, ali pa naslov gledfe denarne pošiljatve, ker denarjev nemoremo oddati. Mi smo obema pisali, a nismo dobili odgovora.
Direktna črta do HAVRK - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljnjejo vsako soboto '•b 10. uri dopoludne iz pristanišča atv. 42 North River, ob Morton Street:
L»a Bretagne	19. avg.
La Normandie 20. ,, La Tonraine	2. sept.
La Champagne	9. ,,
La (iaseogne	16. ,,
La Bretagne	23. ,,
La Touraine	30. ,,
La Normandie	7. oet.
La Champagne 14. „ La Gascogne	21. „
Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje.
Glavna agencija za Zjed. država m Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^salooziHi-
400 EI111 Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC 3fIKLICH.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SAi^ooisr,
kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICJEJ.
3VCet-fcli_ Kapscli
na ELY,	MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim Mapni,
kakor obleko za m o šBk e in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste.
Vse blago je dobiti po nizke j ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
sstlooa^.
v obilni poBet, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fiue s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
_ -j.....

. . . rfe^ki ;• ....
^ A * * * A ft mft

rifttaUl
iiin AnHfc š i A A
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici Be
toplo priporoma
STROGO SOLIDNA
(^B A^NjKA.^)
CHAS. R. WEITERSHADSEN,
212 Ohio Street
Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, knpne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
mr GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
......i"	w w w min
r4
i
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25
centov naprej.
Ponarejam alike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884! N
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (CigarB) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Nar<#aja se vestno in točno izvršujejo.
Uzoiw (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam do Expresu prosto in Be pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je;
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Sy oji k svojim !
SW~ 8pretii agentje se spreja« proti i^odiia pagtj««.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki
9
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijač Oj finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vč kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Vsem roiakom priporočam moj
Baioon
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
7 k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
UsiogljdLsoo.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORClC, 1335 Main Str., La Salle, 111.
S*®
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, UL Spričevala:
Matija Bezek imam It Štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen l njimi, ter so £e sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim.
Marko Teiak imam harmonike £e pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, ktere so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa Že .pet let.
M. Teschak.
Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba 3Le Sest let, zanje sem dal $40 in so iesedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba vrstno delo, jaz le na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in Se sedaj jih ne dam zaradi >.• '» glasu za $30.	Mlke Klobučar, Joliet, EL
Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil **l jrga harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše u »: *re dežele; dosedaj Še niso potrebovale poprave. * Math. Frankovich, Calumet, Mich.
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da f irnvonike udelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali piičali.	G. Stramec.

Edino slovensko
Pozor
Slovenci!
SAKSER & CO. •
Posreduje rojakom prevoznje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo V Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredujemo da ga pustč naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri za koga listek kupijo. —^Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in železnice do Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovimo
<3. e
a
d©
bodisi na zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Sleherni teden odpošljemo do 10.000 do 15.000 goldinarjev in množina stori, da lahko po ceni delamo.
*rVSa^ r°jak	V**"? doi"ovino naJ kuPi vozni listek pri nas v New Yorku, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na
zapadu v New York pa vsled kake zeleznicne zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem Ameriko na zaoadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi ako ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospč v New York med tem ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in m bil še nijeden nazaj poslan, toraj Po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri notuieio brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, k^r je čas predrag.	'
Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim oarnikom Odposlali smo pa ze rojakom	v
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
Toraj vse prednosti govorč se v vseh teh zadevah obrniti le do :
FR. SAKSER & CO.
(„GLAS. NARODA")
109 Greenwich Street, New York.
^T°,d0™VTin0 nain brz°5a^ dohod v NEW YORK in po kterej železnici pride, najbolje da brzojavi iz BUFFALE, ali UbWEOE, MON iREALA, CHIlAGE itd., ker ii teh krajev vozijo redno v NEW YORK. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v NEW YORK in po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati, z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich St.
in
KNAUTH, NACHOD & KlIEHNE
No. 11 'William Street.
Prodaja im pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, dolžna pisna. Isposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgove.
lenjiee,
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . .
in na 16 kamnov samo $15.00
Na zahtevanje so razp ciljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se pn poročam * z vsem poštovanjem:
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
mm
Jakob Stonich,
E. MADISON STREET. CHICAGO.
ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel IFlorence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno »veže pivo, posebnost pravo importirauu p i z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo
Hs^og^lg isce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd-, ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
S& spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brook!vii, N. Y.
gum mmmmhssshk MXKSMWM: HHBM
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4t°|o
brez odbitja noyega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanBki — se jej lahko pošilja narav-3ost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
• .'Mi iluji ilul1 JflrlululuOOIOIIOOOlO
BBWBBfira


■edaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.y
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor tudi njih holeznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka.
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, žedodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen akih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na
sipoipi m e i m s*fcot3±nzL©
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K a r o 1 B 1 aži n a,
Canion Ferry, Mont.
G. IVA.JST I^OHBK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otroki
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE Vsa pisma naslovite na:
ZAJ8TONJ.
Dp. G. IVAN POHEK,
KANSAS CITY
So. Bast 10. Walnut Str.,