236
Politični pregled.
Shod dolenještajarskih Nemcev bil je te dni v Celji. Obiskan je bil silno slabo in je očitno kazal, kako malo korenin že ima neinštvo na Spodnjem Stajarskem in to nem-štvo se le umetno vzdržuje.    Se bolj   žalosten bi bil shod, da
v
niso prišli mnogi gospodje iz Gradca in Gorenjega Staj rja. Sklenila se je cela vrsta resolucij, v katerih se zahteva čisto nemško uradovanje v vseh, tudi občinskih uradih, samo nemške šole za vsa mesta in trge ter dvojezične šole po kmetih, tako da se vsa dežela ponemČi. Glavni govornik je bil zloglasni Foregger, ki je posebno naglašal nemški značaj Avstrije, kvasil, da so le Nemci državo ohranjujoča stranka, da je slovenstvo nevarno državi. Za njim je pa v blizu v jednakem zinislu, kakor on, govorilo še več govornikov.
Poljski katoliški shod v Krakovem se je izrekel za versko šolo in pa za obnovljenje papeževe posvetne oblasti. Za versko šolo je mej drugimi govoril predsednik krakovske akademije znanostij grof Tarnovski. Večina pdjskib listov pa jako malo piše o tem shodu.
Velik delavski shod bil je na Dunaji, na katerem se je zahtevala občna volilna pravica. Ta shod je spodbudil nekatere stranke, da so se začele bolj zanimati za to stvar. Nekateri kristijansko socijalni in pa tudi liberalni listi so za občno volilno pravo. Tisti konservativni listi, ki zagovarjajo politične predpravice veleposestnikov, so seveda proti taki volilni reformi. Kakor se pa iz oficijoznih listov da posneti, bi vlada bila pripravljena osnovati delavske zbornice, katere bi poslale nekaj zastopnikov v državni in deželne zbore. Delavci so pa posebno zavzeti za take zbornice.
Deželni poslanci češkega veleposestva so imeli minoli teden shocf v Pragi. Ta shod je imel namen obnovi i slogo, ki se mej njimi začenja kršiti. Windisehgratz in nekateri somišljeniki skušajo osnovati nekako srednjo stranko, več veleposestnikov se pa približuje mladočeški stranki. Na shodu se baje ni kazala popolna zložnost. Ker se je shod vršil pri zaprtih vratih, vse podrobnosti niso znane. Sklenilo se je pa, da se skliče volilni shod.   Poslanci sami si niso upali odločiti
237
na nobeno stran in so zatorej prepustili odložitev volilnemu shodu. Mislimo pa, da se tudi na volilnem shodu ne doseže nobeno sporazumljenje. Ce se pa konservativno veleposestvo ruzkroji, bode pa to le Nemcem koristilo, ki potem gotovo še v tej skupščini spravijo nekaj svojcev v zbor. Gre se torej za jako varčne stvari.
Nemčija. — Nemški državni zbor bavi se sedaj z novo vojaško predlogo. Predloga se ni izročila posebnemu odseku v pretres, temveč se je pričela o nji kar v zbornici splošna razprava. Kakor se more sedaj soditi, se bode predloga vsprejela. Poljaki in protisemiti so se baje že izrekli, da hočejo glasovati za predlogo. Seveda so tudi dali vladi razumeti, da hočejo za to biti s kako koncesijo plačani, sicer puste pa vlado pri kaki drugi priliki na cedilu. — Cesar vsprejel je te dni zbornično predsedništvo v posebni avdijenci. V svojem govoru je cesar posebno povdarjal potrebo, da se vs prejme vojaška predloga.
Srbija. — Predsedništvu srbske skupščine se je že izročil predlog, da naj se prašno Avakumovičevo ministerstvo posadi na zatožno klop. Predsedništvo je bivše ministre povabilo, da naj se k razpravi pridejo ali sami zagovarjat ali pa naj pošljejo pismene zagovore. Vest torej, da so radikalci odjenjali od zatožbe ni bila istinita. Liberalna prejšnja vlada se bode torej vender le tožila  zaradi dovršenih nepostavnostij.
Francija. — V Parizu so bili zadnji čas krvavi revolucionarni izgredi. Dijak umetnostne akademije bil je vsled nekega prestopka kaznovan. Tovariši njegovi jeli so zaradi tega demonstrovati in razgrajati, vsled česar so prišli v do-tiko s policijo, ki je rabila orožje. Nesreča je hotela, da je bil pri tej priliki od policije ubit neki mladenič, ki je le slučajno zašel med razgrajočo druhal in ni bil prav nič soudeležen pri razgrajanji. To je pa vzbudilo veliko razburjenost. Dijakom pridružili so se še socijalistiški elementi in izgredi so se ponavljali dan za dnevom. Ker je vlada ravno razpustila tudi delavsko borzo, čVš, da je protipostavno organizovana in gnjezdo anarhistov, so zapriceti izgredi se še bolj pojavili kajti pritegnili so tudi delavci. Bili so se dan za dnevom pravcati boji mej razgrajajočimi in policijo. Bilo jih je več ranjenih in policija jih je mnogo zaprla. Da ,k> pa imeli razgrajale] toliko poguma, je tudi temu pripisovati, da je občinski svet pariški po večini socijalistiškega mnenja takorekoč podpiral te nemire, ker je grajal vlado, da je razpustila delavsko borzo. Vlada je s pomočjo vojaške sile zatrla nemire. Tudi v zbornici prišla je stvar na vrsto. Nekateri poslanci so močno grajali vlado, č<-š, da je ona odgovorna za izgrede, ker jih je njena policija s svojo neprevidnostjo provzročila. Le s težavo pogovorila je vlada zbornico, ko je obljubila, da preosnuje policijo. — Svoje dni smo poročali, da je francoska zbornica sklenila, da plačani javni uradniki ne morejo biti poslanci. Francoski senat je ta sklep zavrgel in pri bližnjih prihodnjih volitvah volilo se bode po starem volilnem redu.
Amerika. — V Zjedinjenih dižavah sklical se je kon" greš, ki se ima pred vsem posvetovati o vrejenji denarne veljave. Cena srebra je mečno pala in treba bo vvedbe zlate veljave. Ako se to uresniči, bo zlato v svoji vrednosti močno poskočilo, cena srebra bo pa še bolj pala. V Indiji vpeljali so zlato veljavo, za kar bodo potrebovali gotovo mnogo zlata in zdaj naj se zgodi to še v Ameriki. Avstro-Ogerska, ki za svojo zlato veljavo itak še ni zadosti zlata nakupila, ker ga ni lahko dobila, bo sedaj še v večji zadregi. Bati se je, da zlata veljava ostane pri nas le na papirji, to se pravi nekaj zlata bode že v prometu, toda toliko ne, kolikor bi ga vsled vvedbe zlate veljave moralo biti.
Egipet. — Egiptovski podkralj podal se je te dni k sultanu v Carigrad. Namen temu potovanju je baje posvetovanje s sultanom, kako bi se bilo moč otresti angleškega nadgospodarstva v Egiptu. Egiptovski podkralj postal bi namreč
rad bolj samosvoj in bi se otresel Anglije, ki ima svoje pravice v Egiptu. Pri tem činu baje podjirata podkralja Francija in Eusija.