Razne novice. Godovi priho'dnjega t e d n a, 9. nedeija: 1 postna; Ciril, Ikof. 10. p.ndeljek: Sola-.tika devica. 11. torek: Adolf, škof; Deziderij. 12. sreda: f Kvatre. 13 <Setrt k: Katarina od R. 14. petek: f Kvarre; Valentin. 15. sobota: f K»atre. Fa-stin. * Pastirski list na&ega prevzvišenega knezoškofa razpravlja o stanovitni porabi in trajnem vživanju v evharisticnem letu 1912 dozorelih' sactov in o lGOOletnem jubileju rešitve svt cerkve iz paganskega preganjanja po svetovnoznanem milanskem odloku 1. 313 * Duliovniškc vesti. C. g. Jožef Kunej, župnik n,a Zgornji Ponikvi, je stopil v pokoj. — C. g. Hubert Raiit, c. in kr. vojaški kurat, je prestavljen iz Oseka v M.aribor, * Osarjev telesni zdravnlk dr. Kerzlt ki je tudi že star 72 let in je zaveden CpIi, je zbolel iia gnojnem vnetju srednjega ušesa ter se je moral dati operirati. Bolnik je operacijo dobro prestal, vendar je njegovo stanje resno, Cesar si da večfkrat na dan po. rocati, kako se mu godi. * f Kardinal-knezoškof dr. Nagl. Na Dunaju je v torek, dne 4. februarja, ob /i na 1. uro zjutraj umrl kardinal in dunajski knezoškof dr. Nagl. Ob smrtni postelji so bili navzoči: podškof dr. Plluger, spovednik rajn^ga, provincial AVeimann', zdravnik, mati, sestra in necakinja rajnega kardinala. 0 zadnjih urali umrlega kardinala se poroca: V ponedeljek popold-ne je sprejel kardinal sveto popotnico. Nato je prosil svojo staro mater, naj ga blagoslovi. Starka je to storila^on pa jo je zahvalil in vsem dejal, kako dobro mater*je imel in kako Boga do zadnjega trenoL ka hvali, da mu je dal tako mater. Vsi navzoci so jo. kali, Ko je zdravnik naznanil, da je nastopila smrt, je pomožni škiof dr. PfliSger zacel opravljati molitve za umrle, sestre pa, ki so zdravniku stregle, so rajniku poleg sv. razpela in rožnega veiiica potisnilc v sklenjeni roki tudi svez cvet od krasue rože, ki jo je par dni prej nadvojvodinja Marija Terezija sama prinesla bolniku. 0 smrti so takoj obvesttli cesarja in prestolonaslednika. Pogreb sevrši v petek, dne 7. februarja popoldne. * Za spremembo so zaceli liberalci v svojih listih zopet enkrat poslance-kmete napadati ter jim očitati nezmožnost. Kmeta smatrajo liberalci zmožnega pac samo za volilnega MoliČa, sicer pa. mu odrekajo vsako zmožnost. Po njih sodbi mora ostati kmet pri svojem plugu. Kar je vee, za to se sme brigati le liberalni frakar* 0 učiteljskih placah bodo najši deželni poslanci že znali zavzeti pravo stališče, mi trdimo samo, da je v sedanjih trdili časib neusmiljeno in protinarodno, zahtevati od ljudstva novih davkov, novih plačil. 2 milijona kron, to ni malenkbst za deželo, ki pobira že 50% deželnih doklad. Liberalci vsled tei^a nimajo pravice, se hudovati, ako se hočejo vpeljati novi davki, Jdajti na eni straTid zalitevati vecjih' plaft, na drus/i pa biti proti novim 'daykom, to je lioemersfta nepoštenost, Liberalec, ki zaliteva višje pla5e, zohteva tudi nove davko za kmeta, obrtnika in trgovca. * Strah pred napredkoni. Kako radi slavijo liberalci napredek! Toda so tudi samo prazne besede. Kadar pp vidijo kje naoredek, so proti njerau. Tako se je izvedelo, da so imeli jey>uitje v Gradcu za svoje urenjaSke i>oskuse brezziftne brzojavne priprave (radiotelegraficne aparate). Doj, kako prasko so zagmali vsi za znanost navdušeni naprednjaki! To je nevarnost za državo, so kričali, in v par dneh so morale biti priprave zapečateno ter se ne smejo nadalje rabiti, dokler se ne razsodi, ali so res kaj nevarne. No. bene razsodbe pa ni treba za trditev, da so liberalci veliki prismojenci. * Priprosto kmečko ljudstvo ima veS smisla za . narodno stvar kot slovenski liberalci, Liljeralci, ki so | pod koinando celjskega dr. Kukovca, rujejo zadnji Ičas po svojili listih iu n.a shodih1 proti našiin sloveiiiIskim deželnim poslancem radi dežplnozborskeobštrukJcije. Iz Dramelj pri Celju liam je pred kratkim pisal ^¦zaveden Kmet: Ako še dozdaj ne bi bilo obštrukcije, | morali bi jo naSi poslanci sedaj začeti, da rešijo nai rodno čast slovenskega ljudstva na Sp.odnjem Štajerf slcem. Liberaloem pa, ki so se glecle ob^trukcije udif njali kot valpeti nenasitnili Nemcev, naj veljajo besei de, ki so tukaj ix)polnoma na mestu: ..Narodni izda| jalci!" * Družba sv. Mohorja in učitelistvo. Somišllenik; nam piše: Ker so liberalni listi sprožili to vprašanje glede Družbe svr. Mohorja in ucitefljstva, ko je glasilo ,,Učiteljski Tovariš" zapisal besne besede: .,Noben znacajen učitelj, nobena značaj.na u&iteljica ne more, ne sme biti še nadalje ud Mnhorjeve družbe" (v 48. Stev, od 29. XI. 1. 1912), sem še odprl kole. dar in sem v imeniku iskal znane mi ufiitelje. Pa kaj najdem? Kjer je.Še kolickaj dober šolski vodja, tam je družbenik on, šola in vecijia uftitpljstva. Kjer pa je nadučitelj kak liberale.n kricač aH pa nestalen, o- raahljiv mož, ki ima kakega liberalnega prenapetneža za učitelja, tam pa ufeiteljstva ne najdeš med družbeniki, Tako je pri nas.. Z nadifciteljem iniamo 3 učitelje, pa nobeden ni ud Družbe sv. Moborja in jih tudi ne vidiš celo leto v cerkvi, razun kadar morajo priti, to je ob šolskih prilikali. Za Božič iji Vetiko noč se poniža v cerkev tudi g. naidučitelj. Ti že dosedaj niso v Mohorjevi družbi. Teb še ni odbila dr. Pregeljeva povest: ,,Žaslepljeni iji oteti", na katero so se liberalni uf-itelji zelo hudovali, ampak ti niso udje vsled že dolgpletnih hujskarij v uciteljski}i, družbah, zlasti pa Še v nekaterih krajih na učiteljskih zborovanjih.. Citateljem ,,Slovenskega Gos:od.arja" nasvetujem, naj vzamejo v roke zadnji ,,Koledar družbe sv. Moliorja" in naj vsaj v svoji domači lari pregledajo imenik. Ce ne bodo domaSega učiteljstva nasli med družabniki, potem pa že vedo, k'ako je.. * Zopet vzgledno neraško-nacionalno gospodarstvo. V Uraduu je prišla jia svetio zopet neka zelo žalostnazadeva. Ravnatelj nemških mestnili gledališč, Julij Grevenberg, je tako ,,vzgledno" po vzorcu drugih nemških nacionalcev gospodaril, da je napravil nepokritega dolga okrog 180.000 K. Za ta gledališča ]e do letos prispevala dežela, za ceste pa ne, in potem pravi dr. Kukovec, da obštrukcija ni opravifeena, * IiHietje in rokodelci. Že vetkrat smo opozar. jali, kako sta kjnet in rokodelec na deželi vezanadrug na dnigega. Cim boljše se godi kmetu, tem ve5 dela in lepši zaslužek ima rokodelec. Kmetje imajo pa tudi dolžnost, da vsa rokodelska dela izročajo domagim rokiodelcem in jim tako zagotovijo obstoj. V bližini trgov lii mest se poslužujejo posestniki mnogokrat rokodelcev iz mesta, domaci pa ostanejo brez dela in zaslužka, To dejstvo je tudi vzrok, da se najboljši rokodeloi preselijo v mesta in trge, na deželi pa. ostanejo le slabejši rokodelci. Ti so mogoce cenejši deIavci, a njili delo je mnogokrat tudi manj vredno. Želeti bi torej bilo, da bi vladala med kmeti in rokodelci na deželi lepa zastopnost in vzajeranost, ki se naj kaže posebno s tem, da običujeta oba stanova prijateljslci niecl seboj, Pohvalno moramo omeniti, da iraa KineSka zveza ravno med rokodelci na deželi mnogo odličnih pristašev, ki posebno ob \Dlitvah kot agitatorji stojijo naši stranki zvesto ob strani._ * Družba sv. Mohorja v Celovcu stopa pred iias z novim vabilom za pabiranje udov Mohorjanov za L 1913. Družl^a bo izdala letos ,,Koledar" z zelo poueljivo vsebino in popoluira ime.nik^om vseli udov. Vsi udje brez razlike bodo gotovo z veseljera brali izvirne slovenske ,,pravljice", nic manj zanimiva in poučna bo v ,,Vočernicah" povest ,,Mlada Breda", katere snov ,je vzeta iz ljudskega življenja. C. g. kanonik ia prof.. dr. Jos. Gruden nam v 3. zvezTču ,,-Žgodovine slovenskega naroda" živalino slika kulturno dobo srednjega veka. Letos obhajamp lGOOletnico zm%e kršcanstva nad poganstvom. To junaško dobo prvih krščanskih vitezov nam slika S. g. prof. dr, J. E. Zore v knjigi: ,,V tem znamenju boš zmagal". Kot 0. knjigo izda družba molitvenik ,,Kršča,nska mati" za slovenske žene,. Knjiga j.e jako poljudno pisana in polna lepili vzgojesiovnih; naukov in vzgledov. Kot clan se je treba zglasiti vsaj do 5. marca. Z Bogom na delo za narod! Letešnji vojaški nabori se vrše: Maribor mesto 16. in 17. aprila, Maribor okolica: Ranče-Pesnica 18, 19., 21 in 22. aprila, Sv. Lenart v Slov. goricah 23. in 24., Račje 25. in 26. in Slov. Bistrica 28., 29. in 30. aprila, Radgona 1. in 3. in Cmurek 4., 5. in 6. marca. Celje mesto 1. aprila, Celje okolica 2., 3., 4. in 5., Šmarje 7. in 8., Laško 9., 10. in 11., Vransko 12. in 14., Mozirje 15. in 16. in Ljubno 17. aprila; Konjice 28., 29. in 30. aprila; Ljutomer 1. in 3. in Gornja Radgona 4. in 5. marca; Ptuj mesto 6. marca, Ptuj okolica 6., 7., 8., 10., 11. in 12., Ormož 13. in 14. in Rogatec 15. in 17. marca; Sevnica 18., Kozje 26. in 27. in Brežice 28., 29. in 31. marca; Soštanj 18. in 19., Slovenjgradec 21., 22. in 23. in Marenberg 24., 25. in 26. aprila. * Domobranske orožne vaje 1. 1913. Rekrute in nadomestne rezervnike prifino Uriti dne 1. marca. Spomladanske orožne vaje bodo pri domobraiiskih ix»l.kili št. 3, 5 in 26 v dveh, pri polkih 4 in 27 venetn turnusu. Orožne vaje bodo trajale 4, 3 in 2 tedna. Vpokličejo se k orožnim vajam pri domobranskem polku št.. 4 v Celovcu na 4 tedne 2, junija, na 3 tedne 7. junija i.n na 2 tedna 14. junija; pri 27» domobranskem polku (Ljubljana) na 4 tedne dne 14. aprila, r.a 3 tecL ne dne 29, aprila in na 2 tedna 6. majnika, Jesenske orožne vaje se vrSe najbrže med 15. avgiistom in 15. septembrom. * Ziinsko čepico iz volne bb upeljala avstrijska vojna nprava za častnike in moštvo. * Cesarsldh manevrov baje letos ne bo, ker so bili rezervisti vsled napetili politienih razmer večinoma že pod orožjera to leto ter se mnogo vadili. Potem l>a se je trelvi ozirati tndi na, denarne razmere, ki so letos vsopovsoil tesne. * Kratek prcdpust. V nedeljo, dne 2. febru.arja, se je v dunajskili cerkvah izvrSilo 1200 porok, vrlni tega 207 srebrnili in 9 zlatili. Je pa6 Ki^atek. predpust! * Sneg. Med teni, ko imamo pri nas letos zimo brez snega, pa v severnih deželaJi dan za dnevoni sneži. Po vsej Ceški je zapadel zadnje dni ja.nua.rja debel sneg, tako, da tudi promet po železnicah mnogo ti*pi vsled nneženih' zametov. V Krkbnoših trpi prebivalstvo lakoto. Vsled balkanskih nemirov je zastala domaCa industrija, ki ie prodajala svoje izdplke na Balkan. Med delavskimi sloji vlada velika revš^ina, — Tudi v Nemčiji je zapadel debel sneg. 'Aločni sneženi vifrarji divjajo po Šleziji, Safeonskem in Ruskem. * Tržno poročilo. Na dunajskem žitnem tržišču so cone v soboto, dne 1. februarja, zopet padlo. Pšenica jo bila za 5 vin., rž za 5—10, oves za 15 vin. i -ri 100 kg cer.ejši. JeCmen in koruza sta ostala trdna v ceni. —- Tudi cena živini je zopot padla, in sicer za 1—2 K pri 100 kg žive teze. — Ker je bila lansko leto ajiliiia ltt:na radi zgodnje slane zeto slaba, se je cena ajdovi moki zelo povzdignila in stane sedaj III. vrsta 40 vin., II. 44, 1. pa. do 52 viii. 1 kg. Mnogi mlinnrji in trgovci so začeli mešati ajdovo moko z riževo, da bi napravili vecji dobicek,, V Ljubljani je bilo radi tega meSanja obsojenih vec trgovcev, ker niso imeli oznaceno, da ni pristna ajdova moka. — V Trst je koncem 1. 1912 došlo vec vagonov pokvarjene koruze iz Amerik.e, Vlada je na pritisk velikih trgovcev dovolila, da se sme prodajati ta kbruza za živinsko krmo, Nekateri trgovci pa so nato prodajali tudi moko iz te koruze. Vlada sedaj poizveduje za temi trgo\rci ter jih' bo kaznovala. * ,,Naša Moč." V novem letu se pona&a ta list z izborno vsebino. PriporoSamo ga vsem delavce'ra in prijateljera slovenskega delavstva ter želimo, da bi našel na Slovenskera Štajerju ne samo odjemalcev, ampak tudi dopisnikov. Izhaja v Ljubljani tedensko in stane letno 1 K. * Naše čitatelje opozarjamo -na ilanek x,Za kmečke posle, dninarje, delavce in vinicarje" v iianašnjib ,,Gospodarskih Novicah". * Vlč. župne urade še enkrat nujno opozar]avjio, da takoj pregledajo svojo zalogo rudecih spovediiih listkov in v slufiaju potrebe tiste gotovu vsaj do ponedeljka zjutraj naročijo, da se siaipno z drugimi tiskajo, dokler je Še rudeea barv(a v stroju, — Tiskarna sv. Cirila. * Meva knjiga. V kratkem izide knjiga BDragocen biseri", ki jo je spisala Fepica Senica. Knjiga je namenjeaa r.asi slovenski mladi ni. Eer vsebuje zaLimive točke glede političarga boja :n uašifa rclod UHkih organizicij. je za n ladino, ozir.ma ml. denižke in dcklHke zveze zelo pripiavoa. Z»to prip roč»mn, d» si jo naračs vsak zaveden Bluvenski mladenič in vsaka zavedna Slovetka. Knjiga se bo prcdajala v Cirilovi tiskarni v Mariborn m pri pisateljci Pepici Seiika v Šmarju pri 8eTnici. Komad etane 50 vin. S pofetnino 60 vin., 10 komado- K 5 20. Mariborski okraj. m Maribor. V soboto pred Svecnico popoldne je nek neznan hudobnež ulcradel z Marijinega oltarja v baziliki Matere Milosti vkapelici pri stranskem vhiodu zraven glarvnega oltarja lep dragocen 'pozlačen križ, visok 81 cm. Razpelo je bilo vredno nad 200 K. Tat je ukradel jjiidi 2 zavesi pri zraven stojeci spovednici. m Kamnlca. Veselica se nam je ob precejšnii udeležbi precej dobro obnesla. Ceprav se jo zbral cvet kamiiiškega posilinemštva pri Asingerju ter so se tam celo 1106 na plesišču vrteli in zijali neumne maškare, so ventlar pošteni ljudje prišli Ič naži pošteni zaba,vi. ra St. 11] v Slov. gor, Veseliea na pust.no nedeljo v Slovejiskem Doniu se je dobro obnesla, Dvorana je bila zopet polna obci.nstva. 'Poueni govor je imel g. jurist Kodre, clan društva ,,(Zarja". Igrali pa so tako lepo kot &e pri nas nikoli. Igra ima za Št. Ilj in njegove prebivalce tako lep nauk: Ljubi domačo grudo, spoštuj svoj jezik, bodi odločen Slovenec in ne pajdaši se s tiijci! Hvala vsem igralcem, vsem pevcem in g. organistu ter tamburašem iz Studencev, posebjio pa gg. iuristoma iz Gradoa. m Sv. Marjeta na Pesnici. V petek, dine 31. prosinca, smo spremljali ob izredno ob.ilni udeležbi k poslednjemu počitku dekle Barbkb \Volf, kmečko hčerko iz Roperc, ki je po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zak.ramenti, v torek z.ve'čer dne 28. 111. m. mirno v Gospodu zaspala, stara Še-l-e 23 let. V najlepgem cvetu mladosti jo je dohitela sinrt. Ko so se ob odprlem grobu č. g. zupnik v imenu vseli p.avzočih poslovili od vzgledne li&erke Marijine, kb se jo društvena zastava poslednjic nagnila v grob nad njo110 belokrsto v zadnji pozdrav, zaihtela je srčno gaiijena mjiožica ljudstva. m Sv. Anton v Siov. gor. Umrl je ctne 27. t. m. 0-1 let star posestnik in veteran Martin Cirič, rojen v občini Ivajnševci^ fara Sv, Peter pri Gornji Radgoni. N. v m. p.! m Sv. Jurij v Slov. gor. Ob^ni zbor bralnega društva ,,Edinost" je razvil kaj lepo sliko društvenega delovanja. Zelo razveseljiva so bila razna poročila. Dirustvo je imelo y letu 1912 dohodkov K 496 vini. 20, stroskov K 395 vin. 37, torej skupriega prometa 891 K 57 yin. Udje, katerili je bilo 82, so si pridno izposojevali društvene knjige in Sasopise, ka. terili je imelo društvo 12 vrst v 53 iztisih. Društvena knjižnica je bogata; šteje blizu 1500 knjig razne vsebine, blizu 500 jili je leposlovnih, oziroma zabaivnih. Izposodilo, oziroma prebralo, se' je natl 2000 komajdov od 50 udov. ki so si redno knjige izposojevali ).n je vsak prebral 15—20 knjig ria leto. Ob nedeljak zjutraj in po vefternicali je bila kinjižnica k^.r oblegana. Društvo je tudi na zunaj nastopalo. Priredilo je veS gledaliških predstav, ki so b.ile izborno obiskane, Društvo se je po ])evskem zboru udeleževalo tudi raznih sosednih društve^nih prireditev in so se sploli vršili inedsebojni društveni obiski. Duša društvenega življenja pa sta l>ili seveda mladinski zvezi s svojimi shbdi in, sestanki, ki jili je bilo skupno 12. Mladonif-ev se je udeleževalo 30—50, dekliškili shodov pa 80—100. O delovanju zveze sta poroftala voditelj, oziroma voditeljic.a. Naj bi se to lepo drustveno življenjc v tem letu še lep&e razvijalo, naj bi so zlasti mladina vest110 in marljivo pripravljala, da bo njena in domovine bodočnost sroPna in plodonosna! m Velka pri Cmureku, Neki wznik iz Cmureka je pripeljal semkaj mestnega gospmTa. Ker raenda Se ni bil tukaj, vpraša pri soli male Solareke, ali bi mogel mimo šole peljati. Ker mu malčki jie vedo na nemško vprašanje odgovoriti, se buduje nad njimi: ,,Windische Tk)deln . . ." To ]e omika cmureškega veleizobraženca! m Marija Snežna. Porotila se je vrla nrtadenka Marija Pivec, hčerka veleuglednega kmeta, gosp. Josipa Pivec v Samoti, z gosp. Frantom RajŠp, posestnikora v obeini Velka. V obeh lušah je ,,Slovenski Gospodar" domačin. Obilo sre&e! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Prejšnjo nedeljo so se med pozno službo božjo stepli dornači in tuji Jantje, pri čemur je neki tuj iant z nozem zabodel domacega ianta Martina Zorman, in mu ria desni prsni strani prizadjal okrog 6 cm gtoboko rano. Ako bi bil zaboden na lstera mestu leve strani, bi bil obležal, kakor se je izrekel zdravnik, na mestu mrtev. To ni prvi slučaj krvavega pretepa med takimi lanti, ki imajo ob nedeljah in celo največjih praznikih svojo službo božjo zunaj ob cerkvi ali pa v krčmi pri žganju, in vendar to fantov ne spametuje, PosveSuj praznik in vse bo izostalo! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Tudi mi pri Sy. Benediktu se vrlo gibljemo, namrec v narodnem smislu« Domače Bralno društvo je preteklo jesen v kratkeni presledk,u priredilo 2 ^eselici, ki sta se prav dobro obnesli. Prva je bila v proslavo SlomSeka, druge čisti dobiček je bil namenjien. našim ranjenim bratom na Balkanu. Nabrali smo v ta namen lepo svoto 42'9C K in jo takoj poslali na določe-no mesto. Mladeniči in dekleta imajo vsak mesec kako poufino zborovanje v društveni sobi, kjer se jim pove marsikaj koristnega, potrebnega, pouSnega, kjer pa tudi sami, zlasti dekleta, nastopajo, se vadijo v govorništvu in se med seboj navdušujejo za delo za dom in vero. Mladenici so sicer nekoliko popustili in jibi ne pride več toliko kakor od začetka, zato se pa dekleta zberejo vsakokrat polnoštevilno. Vrla, narodna dekleta, kakor genekar, Črnko, 'Mo&nik, Klobasa,, Žižek, in druge so tudi že nastopile kot govornice s primerno izbranimi predmeti. Upamo, da se bodo odlofiile tudi druge in nam kaj lepega o priliki povedale. — ,,Slov. Gospodar" je y novem letu tudi pri nas dobil dokaj novih naročnikov. Sedaj, vrli Benedicani, pa se še na Motiorjeve knjige v prav obilnem številu narofiite, da rešite čast iare, ki je bila prej nekBaj v tem oziru prva v naši dekaniji. Pa motil bi se, kdor bi mislil, da sem s tem že vse porocal. Glaivno še pride. Mi se tukaj pri Sv, Benediktu učimo, govorirao, beremo v-eliko potrebnega in kbristnega,, poleg tega pa si tudi tu pa tam kako okroglo zagodemo, včasih ta_ ko,. da cloveka — pri tem ne izvzamem samega sebe — xar podplati srbijo. To je vesela, luštna stran našega življenja tukaj na nemški meji. Naši domaci tamburaši pod izvrstnim vodstvom g. Pauli-ja, kakor ga vse imenuje, so nam že napravili marsikatero veselo uno, so že marsikateremu v lari zagodli veselo ,,godovno" in gredo celo sedaj že iziven fare pri veselicah sodolovat. Uk, vesela slovenska pesem, prava, pristna slovenska godfla, zdravo čtivo, to je naie razu vedrilo, naša izobrazba. Želel bi le Še, da bi mladina, posebno fantje, ob nedeljah, pred sv. mašo, namesto da postopajo okoli cerkve, stopili y bralno sobo in brali ča-snike, ki so tam vedno v velikem številu na razpolago. Izostal bi tako morebiti marsikak prepir in pretep, če bi to storili. Več bereš, vec znaš, ve6 znaš, vec veljaš. ra Sv. Bencdikt v Slov. gor. Ena izmed obče spoštovanih hiš v naši Jari je tudi Ailečeva, po domače Brezovceva, na Sčavnici. Zato se vsakldo 5udi, ko sliši, da se v tej hiši skriva ,,,Stajerc". 'Je fi to mogoce?, Kako pride ,,Stajerc", ta umazan list, v dozdaj dobro, kršcansko hišo? Skoda g. Ajleca, ki je veljal doslej povsod za dobrega, poStenega kmeta, da na tak nacin stavi v nevarnost ugled in dober glas svoje hise. Se je li dal inorebiti tudi od Spende-ia preslepiti? Sicer se ,,Slovens1d Gospodar" tam tudi najde, in sicer, Kakor se govori, ta navadno na mizi ali na oknu, ,,Stajerc" pa, ker ga je samega sebe sram, se skriva pod namiznim prtom ali za kako tablo. Gospod Ajleq! ^Stajerc" ni za Vašo hišo, pustite ga Spendeju in njegovira posilinemSkim podrepnikom. m Sy. Ana v Slov. gor. Veselica z igro: ,,Kukavica modra ptica" ali ,,Boj za doto" se je dobro obnesla. Vse vloge so bilo v zelo dobrih rokah in tudi dobro izpeljane. Dasiravno nam je hotela bolezen, delati zapreke pri petju in igri, smo vendar sre&no vse premagali. V zadnjem trenotku je zbolela lgralka A. R., toda na pomoc nam je prihitela vrla mladenka od 8v. Benedikta-j Senekarjeva, ki je tudi prav dobro izvršila vlogo Rezike. Pa glejte, ni prihitela sama, pripeljala je tudi svoje tovarišice in tovariše, marljive tamburaše in pevce, ki so mocrio povzdignili pago veselico, za kar jim izrekamo bratsko zahvalo. Bog povrni tuda vsem dobrotnikom iji dobrotnicam, ki so na ta ali drugi naein pomagali pri veselici. Tajnica M. Poš jo jedernato razvijala: Slomšek je v besedi in dejaniu vzor naSega gesla: Vse za vero, ilom, cesarja. G. Kaplan je v svoiem govoru odgovoril n.a vprafcanje: Ali je potrebna Še katera sola pri Šv. Ani? s krepkim ne, Prvic ni potreba katoliška.. Popolnoma zadostuje namrec sedanja 5razredna in je Še tudi prostora za 6. razred. ako se hocejo otroci učiti in stariši sodelovati z uciteljstvom. DrugicjpaJešg.Diani potrebna protestantovska ali lutrovska afisuTlerajnska Šola» katero bi radi stavili. Sicer je ta tudi Sola; fioda kaj se v niej uMjo! AH vere, prave kaltoliške vere, ali znabitiljubezni do materinegajezika? Lo vprafeajte Lenarcane in jih poslušajte, kaj va<m bodo porekli! Ali je Sulferajnska šola ucilnica? Ne, ampak mučilnioa za otroko, Torej kmetje, branite se take šole na vso naoč in rie podpisite, getudi vam obljubujejo razne stvari, a to je le pesek v ofii in limajiioe, na katere vas hočejo vjeti, da bi tako vi placevali, ko vas vendar že domaea Šola zadosti občutno tlači! Koliko procentov pa bodete še potem plačevali? m Osek. Z veseljem pričak.ujemo vsaki teden ,,Slovenskega Gospodarja", ki nam prinaša razne no_ vice o balkanskili bojih iri o dolgih pogajanjih za stalen, mir. Toda na Balkanu ne traja vojska tako dolgo kot v naši občini. Obeina Osek ima že tretje leto voisko radi volitev. Vprašamo napredaie gospode občine Osek, kaj je z naširai volitvami, Hatere tako dolgo zavlaeujele. Spremeraba y odboru pri glavi in repu je zelo potrebna,. Opazovalec. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Skupna veselica slovenskih društev dne 26.. januarja je dobro uspela, Prec, g. dr, A. M-edved je v pol ure trajajočem z navdušenjem s;jrejetim govorom slavil Slomšeka kot najvzornejšoga domo- in rodoljuba ter navzoee bodril k posnemanju ne le v besedi, temvec tudi v dejanju. V živahno predstavljeni veseloigri: ,,Eno uro doktor" morarao pohvaliti vse igralce, posebno pa Še g. Brez. ocnika, Pisnika in Lamprelitai ter gospe Micike Fornezi, Lino Žagar, Liziko Pušnjak. Micika Fornezi je z bratora nastopila prvikrat, a igrala je lepo, naravno in dovršeno, Slava! m Rotenberg. Lepo, brejo kra,vo je moral vsled težkega pometavanja zaklati kmet Helbl vkljub večstranski pomoči sosedov, V srce se mi je smilil ubogi mož, ki je noe in dan iskal gor do Mute strokovne pomoci, pa zajnan, Pa saj še vsi dobro pomnimo, kako je marnberški okrajni zastop v svoji nestrpnosti do kmetov, ker so Slovenci, lani pognal od naŠega okraja živinozdravnika edino zato, ker je bil ro|en Slovenec. Pristni Nemci pa so ga (v Ivniku) sprejeli, ker vedo, kaj je vredna nagla pomoc pri tako dragi zivini. Mi bomo pa gotovo ob prvi priložnosti poslali svoje zagrizene nasprotnike v zastop, kaj ne? m Brezula pri Račjem. Neizprosna sinrt nam je pokosila v enem mesecu 2 na§a pristaša in" posestnika. Daie 10. januarja smo pokbpali 35 let starega poses-tnika Prediikaka. Rajni je bil trden in zvest v narodnih in verskih stvareli', posebno ob volitvah je stal na naši strand. Dne 20, jafriuarja smo pa pokiopali 52 let starega posestnika M. Fingušt. Rajni je bil čez 20 let naročnik ;,Slov, Gospodarja", pa poštenega, tijiega značaja. To je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Rajni je bil skozi 6 let nacelnik šolskega sveta v Podovi. Pre'd par meseci se je Casti za_ radi bolezni, k.i ga je mu6ila, odpovedal, Pogreba so se udeležili tudi šolski otroci z nadueiteljem g. Duigom. C. g. župnik Hirti pa rau je y slovo izpregovoril ganljive bes-ede. Svetila pokojnikbma vefina luč! — Pred 2 letoma je znani ptujski ,,,gtajerc" v deveta nebesa povzdigoval gospoda župana kot svojega pristaša in naglašaj, da je to v blagor obCine. P,a glej spakla, mož je prišel na led in zdaj pa mblci kot muteo. Evo ga! Deželni odbor je izvršil uradno revizijo v našem obžinskem uradu, katera je pokazala nepoštenega primanjkljaja v občinski blagajni za par sto kron. C. kr. sodnija pa je nagradila g. žup.ana s 3 meseci zapora. Županski stolec se je štaaercijapcem uradno prevrnil in nanj je posajen naš pristaS g. B, LeSnik, m Crešnjevec. Po dolgih letih zopet se je priredila pri nas igra v solskem poslopju. Tokrat ,,Pravioa se je izkazala", Dobro je uspela. Veselo je bilo tudi poslušati domači pevski zbor, Udeležba je bila zares sijajna. Cisti dobifiek ]e namenjen prihodnji božičjiici, ki se bo priredila v prid revnim jSolarjem. m Slovengko gledal-sče v Mariboru. V nedeljo, 9. sfečana 88 nprizori narodna drama BČartTni-a pri jezn-u". — D^e 23. svečana pa ¦• bodo zopet predstavljali BRokovnjačiu. m Kannlca pri NUriboru. Prihodnjo nedeljo 9. febraarja točno ob pol 4. uri popoldne ee vrši pri g. Kristoviču na Anbergn— RoSpab shod »a viničarje, kmeik« delavce in poBle. Pridejo gotorniki iz Maribora. Viničarji, agtirajte *a obilno udeležbo. m Sv. Beaed.kt v S<«v. gor. TukajŠDJ« kmetijska podmžnica bo imela t nedeljo, dne 16. svečana pn veiernicah ivoje zbororanje t noTi ioli, kjer bo predaral deželni živinor. JBki nadzotnik josp. JelorSek. K«r je t sedanjih časih žirinoreja, oziroma erinjereja gUnri dohodek ¦aiega. posestnika, se torej »ab;te tbi, kateri te kaj brigate n gospodargki napredek. Vabljene s - posebno ie gdBpodioje. m Sv Jurlj v Slov. Naši ienitoranj«ki gnitje io m letos prar pridno spomiiijali n81ov. Straže". Na g'6tiji Ro&karjeTi •• daro-ali 81 E, na žeaitoTaniu Breznar-Zorjan K 12° 10 po podrnžni i S«ntle-urtski. Pri TBaki priliki bi naj nSlov. Straža" aaila blagih prijateljeT ia podpornikoT. m Stud n>c« pri Po!j(5an*h. Ka goBtiji. Janen Kodrii t Btudenieah ee je aabralo sa .SIot. Stražo" 7 K Ziveli ivatjel Ptnjski okraj. p Ptuj. Cudimo se». da drzavna oblast popolnoma nič ne gleda na to, kaiko se zlovoljno Siri in agitira iz mesta ven, za vedno yecje vživanje žganja na deželi. Iz možnairjev se ne sme več streljati pri razlicnih slovesnostih, da se ljudje ne poškodujejo. A z žganjem se ljudstvo sme ugon&bljatL Zalostno je bilo gledati pustne djii uboge žrtve žgatnja po našib ulioah, Zakaj se tukaj ne zgane Linhart? — Med liberalci se pridno nabira za liberalni sklad, ki ga imenujejo celo za narodnega. Tako se ta beseda od liberalcev na nelep način sraeSi. Vol tve so neki blizu, — KdG piše v ,,,Slog,o" iz našega mesta? Vsak se sramujc, liiti njen dopisnik, tudi dr. Jurtela je grozno vznemirjen, (5e se mu to re8e. Dr. Jurtela je sicer kasir tega lista, ki je vedno poln osebnih napadov, dopisnik pa no^e biti. Dr. Jurteli se mora res raarsikaj fiudno zdeti v nicgovem listu. Začlnjift se celo skliciije ta liberajni lisjak na besede nekega Skofa. Njegov list in besede iz Škofjih pastirskih listov, to je tudi za sfare, zvite diplomate preveC. Toda nobena jeze vsled tega! p Sv. Lovrenc na Dravslčem polju. ObČni zbor Dekligfke zveze dne 26. pr, m, je prav dobro vspel. Po nagovoru voditeljevem sta T. Kranjc in T. Pišek v dvogovoru oznaftila namen in korist D, Z. Navdu. Seno sta govorili M. Mlakar in, Marija Mlajkar vzpodbudne novore. M. Krajnc, predsednica ljutomerške D. Z., L. J,uri6, Ant. Planinšek, K. Napfast in, A. Drevenšek so uprizorile poucno in ga.uljivo igrico: ,,Na razpotju življenja", vmes pa so nastopale pevEe z lepimi pesmimi. Izvolil se je odbor za leto 1913 Naj se Dt Z, krepko razvija in združi v svojem krogu vse dobre mladenke naše župnije! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Dne 27. ja. nuarja sta bila poročena Janez Zalošnik iz Zg. Pleter, in Marija Mustafa iz ŽupeSje vasi, clatna Marijine družbe in Mladeniške, oziroma Dekliške zveze. 0bilo sreče novoporoeencema! Na gostiji so svatje po' tom licitacije torte na ženinovem domu darovali za di_ jaško kuhinjo cez 91 K, na nevestinem domu pa za Sl. Stražo čez 16 K, Bog povrni darovialcem in poroCenoema! p Leskovec pri Ptuju. Na SveSnico po rani službi božji je državni in dezelni poslanec g, dr. Ko. rošec v k.aplaniji poroSal mnogoštevilnim zborovalcem o Stajerskem deželnem zboru,. Popisal je krivice, ki se gode slovenskim davkoplačevalcem, 2ivo je naslikal odgovornosti polno im težko delo dvanajsteriti poslancev Kmečke zveze nasproti nemški, nam neprijazni vecini. Vsi zborovalci so z navdusenjem sledili govorniku, Ob sklepu se je izreklo popolno zaupanje kmeekim poslancem in iskrena zanvala gospodu poslaneu. — Izobraževalno društvo je na svojem obč. nem zboru na novo izvolilo stari odbor. Imelo je v 1. 1912 dve dru&tveni predstavi. Knjig se je izposodilo nad 300. — Radi razsajajoee Škrlatice $q je zaprla za 14 dni tukajsnja Orazredna sola. V januarju je bilo 18 mrličev.. p Sv. Barbara v Halozali. Tukaj se je poročil vrl raladenič, posestnik 'Jakob Hvalec, z raladenko Marijo Majcenovič iz Dolan, Na gostiji se ni pozabilo na Slovensko Stražo in se je nabralo 11 K, kateri znesek se je poslal Slovenski Straži v Ljubljano. Mlademu paru kličemo na mnoga leta — bilo srečno!. Haloze posnemajte! p Svetinje. Na Svecnico je bilo pri nas kras^no; naša mladina je napravila sebj in nara prav lep dan. Namčila si je prelepo zastavo in ta dan jo bila* blagoslovl.je.niai; težko smo prioalrfov-ali tega dne in prišlo nas je toliko na hrib, da že dolgo ne; Marijina družba, dekliškla in mlajdeniska, seveda polnoštevilno, pa tudi iz sosednjih župnij so nas poSastili ud_ je, da celo iz daljn-ega Mjarnberga je prisla zastopnica. Pri pozni sv. maši smo med pritrkovanjem zvonov nesli zastavo iz župnišCa v cerkev, kjer jo ie blagoslovil mladini tako ljub gospod d r, H o li n j e c iz Maribora, nato pa stopil na leco in nam razlagal pomen zastave na podlagi njenih napisov: ,,Presveto Srce, tvoji smo" in vVaruj družbo, Mati mila!" Besede, poljudne in ganljive, kakor jib ve govoriti le iskren prijatelj mladine, so segale vsem globoko v srca, in marsikatero oko je bilo rosnio. Gospodu dr. Hohnjecu naj ljubi Bog ^ovrne trud in delo z nami. — Zjastava, k'i je delo ec. Solskjh ^ester v MariboruT ima na eni strani podobo Srca j ezuisove'ga, na drugi Marijo, varhinjo družbe, ki z milostnimi rokami sprejema deklico, poklanjajoSo ji lilijo. Delo je krasno in je vzbudilo splošno občudovanje, je ponos Marijine družbe, Pri tej priliki je mladina ponovila svoje sklepe, ki jih je storila pri vstopu v družbo, da hoce tudi za naprej ostati zvesta svoji mebeski materi, edina v medsebojni ljubezni in ljubezni do svoje nebeŠke varhinje ter pogumn'a in' zvesta v izpolnjevanju krščanskih in društvenih dolžnosti. Dal Bog, da se to uresniči! — Popoldne Je 5. g. dr, Hohnjec zbrani mladini še govoril lepe besede o nalogi Slovencev med Jiugoslovani ter posebno priporo6al bratovSčino sv. Cirila in Metoda. p Oslušovci. Pri nas obstoji Že vec let "Mladeniška zveza^ ki nam vsako leto pokaže svoj napredelc in potrebo medsebojnih prijateljskih zvez v nagi fari. Neko dopisunge si pa upa v zadaijem ,,Narodnein Lisiu" o predse'dnik.u in tajpiku naše Mladepiške zveze povedati prav debelo zlagane stvari, Prav dobro poznamo vse elane MladeniSke zveze in vemo, čla so sami pridni lantje, ki si Želijo le izobrazbt, katero jirn nudi Mlatdeniškja zveza, ne pa krokanje na ,,sokolski način", Poznamo ga dobro tega liberalčka-maza8a, ki mu vsaka naša katoliška organizacija sinrdi,v a sramuje se naj, da blati naše poštene mladeniC* v nam Stovencem škodljivih liberalnili listih. Sploli pa so sedaj jiapadi na vsako naSo klatoliško organizacijo in tudi na posame^nik© na dnevnem reclu y liberalnem taboru. Kaj ]e torej nasa dolžnost? Od hiše do hise iti ter zadnje ostanke nesramnega ne-,,Narodnega Lista" in hinavske ,,Sloge* korenito iztrebiti. To naj bo bodoce delo vsakega uda naše Mladenigk* zveze, Glediali pa bomo n.a to, da bo slednja kmetka hiša irnela naročene naSe katoliške liste: ^Slovenski Gospodar", uStražo" in ,,NaŠ Dom". To bo najboljsa zauSnica umirajoSemu ,,Narodnemu Listu" in nesramnemu lilneralnemii dopisunu, ?> Velika Nedelja. Po dolgi mu5ni bolezni je u. mrl dne 1. svefiana, previden s sv. zakramenti, Martin Kumer na Runefiu, star še-le komaj 27 let. Rajni je bil ii-l velikonedeljske Marijine druzbe. Bodi mu zemljica labka! p r-'redifiče. Možje stikajo glave po naSem trgu in pra.vljo: Kaj bo z nasim obfiinskim gospodarstvom, 6e bo Si'.-- vse tako naprej, Zadniic nam je izginilo re. menje [.ri občinskem mlinu. MogoSe pa so si dali li- beralci napraviti nove podplate za agitacijo pri prihodnjih volitvpti. p Sv. Bolfenk na Ktogu. Vsako leto na Antonovo obiščem enkrat to prijazno cerkvico na lepem gričk.u, in. ce sem šel od Ljutomera po vrliu proti oerkvi, sem rad postal na cesti, kjer stoji riapisano ,,Solski vrt" in sem tam gledal lepo drevesnico. Kakor vojaiki so stala mlada drevesca lepo v vrsti in ravna ko sveca. Zdaj pa je vse nekako zapuščeno in drevesa st» slaba. Skoda, da se sadno drevje vec ne goji. To je v škodo kraja. p Sv. Bolfenk pri Srectišču. Dne 31. m. m. so bile v občini Vodranoi že v tretjič občinske volitve. Oblast je prejšnje volitve vsakokrat ovrgla, ker so liberalci, ki so imeli priprave v rokah, delali take napake, da se volitve niso potrdile. Zdaj pa je prisel c. krx komisar in naSa stranka je zopet sijajno zmagala v vseh treli razredih. Cast našim možem^ ki so stali kakor zid. Tudi na Vitani bodo kmalu zopet volitve. p Zetale. V 3.. Številki letošnjega ,,Narodnega Lis<fa" je bilo citati, da je na Stefaaiovo v stari šoli neki dijak govoril o liberalcih, kar je pa očitna laž^ Podpisani sem bil priča, da imenovani dijak ni v celem govoru beseUice govoril zoper liberalce, za kar je tudi mnogo prič na razpolago. To hujskanje izpričuje, da dopisnik ni bil zra<ven. Zakaj delate sovraStvo in nemir? Obenem napad.a tudi naSega g. kaplana. No, morem v k'ratkem popisati, koliko dobrega je 2e storil g. kaplan pri nas. Veliko število mladenicbv in deklet je vzfdramil za k,rščansko i.n narodno življenje. Kakb krasno uspeva in raste Marijina družba, pa tudi Katoliško bralno društvo lepo napreduje. Zato pa dopisniku tako mrzi, da je naSa društvena soba tolikokrat polna. Vsalč pošten človek, vsak dober kristjan pač odobrava toli koristno delo č, gospoda kaplana., Dopisnik je gotovo slab kristjan, ker mu je katoliško delo, menda tudi služba božja in pa duhovniki, trn v peti, Uernej Mikolič. p Žetale. Pošteno smo se smejali, k'o je naž šolski vodja nadučitelj M. Sotošek dal pri cerkvi oznaniti, da je šDtska veselica v spomin šolske 100letnice uspela nad vse pričakovanje lepo. Kakor da bi bila to Jčaka liberalna prireditev, se bvalisa na isti način tudi v «Narodnem Listu", Čeravno je poslal povabilo tudi v ,,Slovenskega Gospodarja". Naši ljudje se tej Sotošekovi samo.Uvali smejijo, ker je ta solska veselica v spomin lOOletaice obstoja žetalske šole uspela nad vse pričakovanje slabo. Ponesrecena je bila bakljada na predvefier; za godbo so imeli tamburaše, ker godba na pihala je došla prepozno. Razsvetljeni ste bili samo obe Berlizgovi liiši, Drugi dan, v nedeljo, je bila udeležba od strani domaeinov in tujoev nad vse pričakovanje slaba. Streljali so, nabili so, pa njih ni bilo . . . Pri taki slavnosti, kot je lOOletnica šole, bi raoral biti navzoc vsaj kak zastopnik okrajnega šolskega s.veta, pa nihče. Od krajnega šolskega sveta je bil navzoS samo liberalni župan Peklie. Načelnik je bil navzoč iz vseh drugih vzrokov» kakor si morda SotoSek misli. Od peterili Županov naše župnije sta bila navzoca samo 2, Od bivših. tukajŠnjih še živefiih učiteljev samo 1, Ki je bil obenera tudi slavnostni govorniki; pa je svojo nalogo tako slabo opravljal, da so mu navzo&i poslušalci očitno popravljali njegove pomote. Celo Solski ogleda Berlizg ni bil na tej slavnosti, Kdor pa bi hotpl hvaliti šolarsko prireditev — razun menda dveli' p^smi, ki jih. je najbrž naucil že ig. Gab^erc — temu bi se moral vsak smej^, češ, da niS ne razume. Tako ža. lostno, naa vse pncakovanje slabo, je uspela ta šolska veselica pod vodstvom. solskega voditelja Sotošefca, Pred 100 leti se je zacela naša šola z mašo in službo božjOj danes po 100 letih po mnenju nasib, libpralcev pa ni bito treba veB dati Bogu te hvaje za prejete dobrote, tudi ni veS treba prositi Boga blagosiova, ta blagoslov razlijaio čez nažo šolo že Dafti nfeitelji. p Stoprce. Dne 26. prosinca je umrl tutaj goapod Jakob Zwirn, nadučitelj y pokoju in posestniS. Skoraj pol stoletja je uftiteljeval v raznih krajih Sp. Slajerja, Naj v miru počiva! p 8*. L«vr»ae n« 0<-av. pailu. V ovdelje, dne 9. iveJana po TeSernicab te nvi obi»i ibor Mlade»iJke z<e*M i dek!amacijanii, poainimi gornri, Tolite« odbora io dr. Vsi ml*deniŁi te adeUžit« g> tnTo! p Zavrd. Oospodartko bralne druStfn r Zarrtn ima t ntdeljo, dme 9. febraarja p» rani suai itoj redai obftni ibor i običajnim npondom Ljatomerski okraj. 1 Ljutooier. Bralno društvo za ljutomersko oko. lica si je na občnem zboru dne 26. prosinca t. 1, izvolila po vecini stari odbor: Predsednilk Ignacij Lipovec, podpredsednik in blagajnik 2. g. Jožel Toplak, tajnik janko Karba, knjižničar č. g. Mihael Kos in Jfrijižnicarja namestnik Martin Viher, Za namestnika 6. g. Andrej Lovrec in Franc Dolamic, DruŠtvo stoji v vsakem oziru trdno. Zeleti je le, da bi Šo več udov pristopilo in se okoristilo s sadovi tega prekorist-nega iiruštva. 1 Mursko polio. Ker je bilo bra6kijanstK-o tod le pregrda prikazen, niso šli naši ljudje k tem Stajer(jijancera vec na delo in ž njiini niso vec obf-evali. Ker tedaj s ^,Stajercem" ni šlo, so ga opustili ter si naročili ljubljanski ,,Narodni List". VpraSani, zakaj plažuje;o ta list, odgovarjajo, (Ia iz scrvr&Štva do duliovnikov. Kaj pa imajo? No, po otročje so nevošljivi duhovnikom onih par zrnc zbirce! Stara nemčurska umazana pe'sem, najbnlj v navadi pri pijajicili! Kakor negodna 'deca, trobijo tudi med ljudi, da nasi slovonski poslanci ne morejo iiikomur preskrbeti podpore, ker vse dajo le Nemci od ouih 2" milijonov, ki jih je Bismark zapustil za Stajersko. Ako taki .norci povsod padajo, kakor nekoč kandidat Braeko v šmarju raz niizo, so si sami krivi! 1 Stara-Nova vas. Pod,pisani izjavljam, da se z obrambo prejšnjega župana g. Bolianca popolnoma strinjam in onega, ki bi mu kaj o kaki sebič.nosti, nepoš'tenosti ali goljufiji ocital, t)dločno zavraoam. Ker je pa že cela stvar na papirju in delj casa ostane, prosim, da se tudi meni dovoli &e nekaj k zadnjemu dopisu pristaviti. Pred Štirimi leti se je ustajiovilo v jiaši občini prostovoljno gasilno društvo in za novo brizgalno so se pobirali od vseh posestnikov prostovoljni prispevki, Kolikor je kateri hotel, toliko je dal, eni veft, drugi manj, nekateri pa jiic. Cela svota pa je znesla toiiko, da ž njo niti polovična cena brizgalne ne bi bila pokrita; polovico da sicer deželni odbor. Gasilno društvo je bilo ustanovljeno, brizgalna jiarocena, denar bi se pa moral poslati naprej in prostovoljni prispevki so bili veSinoma še takrat samo -na papirju. Kaj storiti? Vzelo se je v naSi križevski posojilnici posojilo, katero je zaseglOj da se ]e poslal potreben denar za brizgalno in ostalo pa je bilo za stavbo brizgalniene shrambe, Za to posojilo se je moral zavzeti na svoje ime en piosestnik, ker sarao na ob^ino ali društvo nobena posojilnica ni8 ne da. Prejšnji občinski odbor tega posojila pod nobeiiim j)ogojem ni liotel sprejeti k,ot občinski dolg, Tukaj g. dopisnik popolnoma opravifieno trdi, da v občijii ni dolga, ker ni nobenega sprejel, mu tudi ni bilo treba nikakega izročiti, in a,ko prejšnji odbor tega ni sprejel, tega tudi ni bJl kriv župan, ker pri takib stvareh zmaga vselej veeina. Tako je ležalo omenjieno posojilo na ramah imenovanega posestnika do letošujega leta, vsekako pa je občina plačevala razun lanskega leta vsakoletne obresti kot prispevek k gasilnemu društviu Prišle so nove obGinsk.e volitve in ž njimi popolnoma nov občinski odbor. Sedaj zopet nastane vprašanje, kdo naj vrne posojilo, katero se je vzelo pred štirimi leti za našo občinsko brizgalnico in shrambo? Ali oni posestnik, kateri se je zavzel za posojilo in katerega je predlansko leto na velikonocno nedeljo med drugimi zadela usoda, da mu je vse zgorelo? Ali na_ §e ubogo gasilno društvo, ki nic nima in katero si ie mor.alo s -samirai tombolami spraviti za 16 gasilcev potrebno opravo in gasilr.o orodje in vrliu tega še plaSati zidarja za stavbo slirambe ter kupiti potrebno apno, ker drugi nikdo ni hotel? Letos po nastopu novega občinskega odbora so nara imenovani posestnik in poroki, ki so za posojilo zavzeti, zagrozili, da ako še sedaj mi tega posojila ne sprejmemo kot ob^ činski dolg, da naan brizgalno s shrajnibo vred prodajo kam v Vučjo vas, Po par. 31. občin. reda in po gasilnem redu z dine 23. junija 1886 pa je to pravi občinski dolg in ga je tudi na§ občinski odbor v prvi svoji seji kot občinskega sprejel. K temu ge pride v dbpisu omenjeni lanski primanjkljaj, potem ogrorani stro&ki za prenaredbo sole, vse skupaj torej lepa svota. NaŠe oznanilo je bilo potemtakem popolnoma upravičeno, kp se je reklo: Naj se naši davkoplaftevalci ne čudijo, ker so bile pred občinske doklade znižane, sedaj pa bodo morale biti za vrnitev omenjenega dolga zvišane. jakob Štuliec, župan. 1 Vučja vas. KmetijsKa podružnica je imela dne 26. prosinca občni zbor, na katerem se je ob udeležbi okoli 90 kmetovalcev podalo p<oročilo o razvoju in delovanju v prvem trilefju. Iz tega posnamemo, da je imela podružnica v tej dobi skupaj 16 zborovanj s predavanji, 1 poučni teSaj za kmetiisk.o knjigovodstvo in 3 odborove seje. Predavali so gg.: Holz, JelovšekT dr, Olschowy, Pirstinger, Pirnat, Vičanski Skrleo in Schmidt, Povprecna udeležba n.a zborovanjih je bila 57, povpreSno stevilo udov na leto 89. Skupnl dohod. ki v blagaj«i so bili 059.09 K, skupni izdatki 885.85 kron. Blagovni promet je znašal okoli 4500 K. Udje so si po podružnici naroeevali raziio blago: galico (2400 kg), deteljno, rusko, laneno, travino, pesino seme, umetna gnojila, smreclce, subvenc. mrjasce, bike, gratis peteline in kokoši, jajca zavaljenje, trsne škropilpice in sadne mline. V tem 5asu je prejela podružnioa od kmetijske družbe v Gradcu podpor okroglo za 1635'42 K, docim se je poslalo dru^bi udjiine 530 K, za kar so dobivali udje povrh list ,,Gospodarski Glasnik", Denarno so podpirali podružnico v tem triletju: okrajni odbor ljutomerski. in posojilnici v Križevcih in Gor, Radgoni. L, l&ll so delali 3 udje poskuse z umetnimi gnojili, ki so se vkljub suši povoljno obnesli. Podružnični ipventar Steje taftas: 2 travn. brani, 1 decim. tehtnico, 4 trsne in 3 ilrevesne škropilnice, 4 požiralnikove cevi, 4 trokarje in razmnoževalec; skupna vrednost okoli 500 K. Prihodnjo pomlad se postavi v Bucečovcih mostna tehtnica, za kar jo podružnici zasiguranih že' 500 K podpore, 1 Kapela. Priljubljeni naS g. župnik, dnhovni svetovalec gospod M. Mesko, je v sredo, dne 29. januarja t. I, <obhajal srebrni jubilej svojega župnikovanja pri Kapeli. Lepa vrsta let, izpolnjena z neumornim delom. Ob tej priliki so mu župljani izneiiada priredili kaj lepo slavlje. V torek po Soli je dovedlo uoiteljstvo vse' šolarje pred župoiiSce. Z ljubko pesmico so privabili g. slavljenca med seb«, Ufienec Slana mu je v prosti besedi čestital, deklica Skremka ga pa proslavljala z GregorSičevo ,,Vrlemu možu". Ginljiv prizor: nadebudna deca oKrog svojega osivelega duhiovnega of;eta! G. naducitelj je gestital v iraenu ufiiteljstva ter izroSil slavljencu lep album v znak udanosti kakor tudi v zalivalo, da sta se po prizailevanju g. jubilamta vedno sporazumevala duhovšcina in ueiteljstvo, Zvečer so prisli &estitat odrasli. Z bakljado in godbo so prikorakali pred župnišče. Govorili so: gd8* Horvat, gg, o^ijiski predstojniki oziroma svetovalci, načelnika veterancev in gasilcev itd. Med govori je vrsta lovcev pod vodstvom g. Voglerja oddajala vefi skupnih' strelov. Vec govornikov je izrocilo g. jubilantu krasn-o Šopke, "TJbfeini motarsko-hrašenski sta mu pa poklonili troje velikih rib. Ob njih izročitvi je hčerkica g. predstojnika ŽitKa spomnila na evangelijsko ribo z davcnimdejiarjem; povdarjala, da denarja pac niso naSli v vlovljenili ribati, da pa z njimi prinašajo svoje hvaležno srce; riba je najsreenej&a v zdravi vodi, gospoda svetovaloa pa naj Bog ohvaruje pri krepkem zdravju; posebej §e naj osrecuje zdravo krščansko življenje po župniji, Iz vse prireditve in iz vseli govorov je zvenela hvaležna in udana ljubezen župljanov do svojega dušnega pastirja. Vsi so enihželja: naj namreS l]ubi Bog še mnoga in mnoga leta obrani kapelski župniji blagega in za vse dobro z mladostno cilostjo vnetega gospoda jubilanta! ObSini Rihtarovci in Hrastje-Mota sta ga imenovali častnim občanom. Dne 2,. februarja so mu odbprniki izroeili lepo izdelani diplomi. Ub gostoljulbni mizi slavljenčevi s« je za mariborsko dijaško kuhinjo nabralo 12 K. 1 Ljutomer Knjigovodska tečaja in sictr: enega od dne 10. do 12. februarja v Križovcih in drugega od 13. do 15. feb. v Ljntcmero, priredi ljutomeraka knet. podrnžnica. 1 Ljutomsr. Podpnrno draštvo za aboge šolske otroke FrancJožefove Sole v Ljntomern izreka *el*spuštovanemu g. dr J Babniku, c kr tninistrskemu sffitnku d» Dunaju tajiskrenejšo zakralo za velikodušen dar 20 K. Bog plačaj! jtgg g| 1 Gospod rski teoaj priredi Zolružua Zveza v Ljubljani, odd. za Štajtrsko v Maribora v času od 11 do 15. februarja 1913 v Marijanišdu v Veržejn. Vspored: V torek, dae 11. febrnarja- 1 Potrebna gcispodarska izobražba za ljadstvo (Prof dr Kf-.vačič iz Maribora) ' 2. UmDa sadjereja (Ui5'telj za sadjarstvo M. Humt-k) 3. Krmljenje in prebavljanje živine (Zivinorejski inžtruktor Fr. Erišt f). 4. Pimen zadružn:štva (Nadcvizor Vl»d Pu*enjak1. V sredo dn« 12. februarja: 1. O svinj. reji (Zupnik T Rožnik) 2 O sadjeHi (Nadalje»anje) 3 Kme'ko gospodarske t rganizacije (Vltdimir Pušenjak). 4. O živino eji (Franc Krištof.. V detrtek, dne 1B. februarja: Ka>o se naj povzdigne blagohtanje na deželi (Sslezijaneo Al. Ko ačič) 9. Vz«rni blevi in svinjaki (Fr. Krišt.if). 3. O sadjereji (Nadaljevanje). 4. Zivinrrpjske zadrnge (Tomaž Rožnik). V petek dne '4 febrnarja: Pomen posojilnic za kmečko ljudstvo (VUdimir Pušenjak). 2. O Bs*djereji (Nadaljp anje). 3. O mlekarst n (Fr. Kvistof) 4. O zdraviJstvu na deieli. V sobot«, dne 16. febiuarja: 1 Alkoholizein in narodao gospodarstvo (Dr. KovaSiž). 2. Emeiko vprašanje (Vladimr Puienjak). Predavanja se za^nejo vsak dan ob 9 uri zjutraj, opoidan je ena ura odmora, konec predavanj je vB*k dan ob 5 uri zvefier. Petek popoldan j« v prvi vrsti namenjen žen>tvu. Možje in mladeniii, žeae in dekleta, udeležite se y prsv obilnem številn trga gospodarskega teč«ja 1 MaU NedMja. N» gostiji g. Ivana Hrašovca pri Mali Nedelji se je nabralo 9 K za SL.v. Stražo. 1 Dragotinci. Pro»b voljna požarna bramba v Dragotincih ima svoj redni občoi zhor v nedeijo, dne 16. svečana ob pol 2. uri popold. t prostorih g. Al. Korožeo. 1 Sv. Jurij (b Ščavn ci. čebelarsVa podrnžnica ima svcj obfini zbor t nedeljo, dne 9. februarja v gostilni Lasbaher ob treh popoldne. Slovenjgraški okraj s Marnberg. V svoji službi je od deželnega odbora nadalje potrjen mnogoletni distriktni zdravnik g. Jos, Appel, globokoveren mož, ki v sredi prusaških odpadkov in vkljub mnoglostranskam naivalom vestno izpolnjuje dolžnosti do katoliške vere tudi v dejanju. Brezniški in drugi nemškaitarji, ki so bevskali celo kot občinski odborniki proti ¦njegovemu imenovanju, so aa eno klofuto bogatejSi. — ,,Evang. Gemeindebote" poroča o vzornem (menda celo svetem) življenju novih marnberških in sosednjih, vernikov Lutrovih v nasprotju s katoličani. Isti list naj bi raje resnieno poročal, kake blagonosne sadove je obrodila nova vera v mnogokaterih, zl.asti brezniških. družinah, namreč tate, da se je za jokati ali pa za preklinjati! b Sv. llj pri VelenSu Takajšnje bralno društvo ima t nedeljo, dne 9. BTtčana po večernioab btoj redni obini ibor, da se pogovorim« o različnih potrebah omenjmega drustva. Konjiški okraj. k Konjiška okolica. Liberalci so proti obgtrufc- ciji, praVijo; v Konjicah pa obštruirajo v okrajnem zastopu. Trije od kmečkih sloyenskiti ob6in izvoljeni odborniki, dva odločnega naprednega mišljenja nstare vere", eden zapeljan, so z ,,iiemškimi akiademiki* potegnili, odložili odborništvo ter tako ustavili delo o* krajnega zastopa, kar bi sicer, dobro si zapomnlmo, ne bilo mogoče. Kakšen dobiceki bo to za slovenskega kmeta, smo radovedni! Pricakujemo pa, ker ste s« prostoyoljno odpovedali odborpištvu, da prihodnjič t kme^ki skupini ne boste vec kandidirali; paj vas volijo ,,nemški akademiki" za velike zasluge. k Stranlce. Ob cesarski dunajsko-tržaSki c*sti in ob križi&ču cest v Celje, Konjioe iji' Vitanje ležimo me Stranice, a ker smo skromne in ponižne, zato s« nikamor ni8 ne izve. Lani smo imeli 10 parov oklica> nili, 37 otrok se je rodilo, mmrlo je 2&, med njimi ,,stara Salerca" v 91t letu. — Ce se bo letosi uresnicilo, kar dobri župljani nameravamo, namreft skrbno popraviti cerkev in župnišce, vemo, da nas bodo dobri časopisi pohvalili, na slabe se pa n» oziramo, fieravno se jih tudi prinas ne manjka. Pri nasvelja: ,,Stah jerc" se izpreobrne, ko se y jamo zvrne. k Kenjiou. Dtkl aka, zreta ima r nedeljo, 9. febrnarja redno mesečm zboroTanje in ob enent ob-5ni zbor. V»» članice m druga de klela, pridite! Celjski okraj. c Cclie. Dr. Kukovec se brani — garž. V ,,S1, Narodu" piše, da ni odbornik južnoštajerske hra,nilnioe^ kdor pa vzame v roke tiskano poročilo tega zavoda, najde, da je dr. Kukoveo odbornik hranilnice, in si^er zastopa okraj Sevnica, G. dr. Kukovec je bil. Tviir mu je gotovo znanio,, predseclnik Uskar.no ta-