Stara nevarnost za Avstrijo in Slovence v novej podobi. L. 1848 so se spuntali zoper dobrotljivega ceaarja Ferdinanda I. kdo ? Moiebiti Slovenci? Ne! Menda nemaki kmetje? Tudi ne. Velikoveč spiiutali bo se nemaki liberalci in jihovi italijanski prijatelji z oaabninii Magjaii vred. Ti so ae odtrgali od cesarstva io cesarsko rodbino odstavili. Prekucub Kolut jih je tako daleč zapeljal. Dalje Italijaui, ti so b pomočjo Pijeuiontezov vzdignoli se zoper cesarjevo armado pod Radeckijem. Naai liberalni Nemci 80 pa grdo razsajali po vseb uie8tih in ceaarja iz Dunaja pregnali in ob enem volili poslance v nemški Frankfurt. Kaj so pa storili Slovenci? No, ti so večjidel na prizadevanje slavnega dr. Bleiweissa ostali zvesti milenej Avstriji, udani cesarju in niso boteli voliti v Frankfurt, čeravno je na primer v Ptuji dr. Strafela 8 sabljo prepasan kaiete lovil in prigovarjal, naj volijo pa bilo je zastonj. Preteklo je sedaj ve5 kakor 30 let. Tedaj srečno potlačeni netnški liberalci so zopet pririli do veljave in zopet delajo na vse pretege, kako bi Avstrijo razdjali in Bismarku skočili v globoki nemško-pruski kož. To niso prazne besede, ampak bo žali Bog gola resnica. V Hpodnjem Avstrijskem razsaja uže več časa iz pru«ke Nemčije priseljeni grajščak vitez pleui. Scbouerer. Ta mož je tudi poslanec in annje novo nemško-libeialno stranko imennvano ,,deutscbe Volkapaitei" ter je nedavno objavil iu svetu nazuanil, kaj boče ta atranka? No, in iz tega je razvidno, da boče razpad Avstrije. Nernško-liberalna ,,Volkspaitei", t. j. Ijndska stranka pravi: ,,vsa Avstiija je Nemcein (liberalcem) prevelika, preveC je Slovauov vnjei, poscbno scdaj ko smo še Bosuo in Hercegovino pridobili. Vseii ne moreino poneinčiti. Zato hočemo, da prepiistimo Bosno, Hercegoviuo in še Dalmacijo sosedom Mngjaroin. Ti 11;»j $ taraošnjimi Slovani delajo, kar ho<5ejo. Dalje treba slovanske PoljakeinRusine v Gališkem in Bukovini izročiti Magjar- orszagn. Ce aa to ni mogoče, pa naj so za-se. V državni zbor ua Dnnaji ne smejo; kajti tnkaj pomagajo saAp Slovencem, Čehom in konservativnim Nemtjera, da morarao liberalci jezik za plotoui držati ali ga zelo zastonj brnsiti. Tedaj proč s Poljaki in Rnsini. No, kar sedaj ostane, to pa se niora tako vladariti, kakor mi nemški liberalci Ločemo. Vse se mora tnkaj ponemčiti, Čehi in Slovenci. Ima se sestaviti nov volilni red, po kterem bodemo liberalci vselej zmagovali na vse veke vekov ali vsaj dokler ne pridemo v Bismarkov koš. Zato se inorajo uajnevarnejšim nam nasprotnikera nsta zamazati. Vsak potepuh srne voliti in voljen biti, le mešniki ne. Potem pa se mora vsaka vzajemnost, vsaka zveza z ugerskimi deželaini pretrgati. Ediuo to naj ostane, da bo naš cesar ogerski kralj. kedar se da čez mejo prepeljati. Vendar tudi tako sam svoj ceaar pri nas tudi ne sme biti, kakor je sedaj. MarveC cesar mora s ponemčenimi ostanki svojega cesarstva, tedaj tudi s Štajersko, Koroško in Kranjsko, stopiti v ožjo zvezo državnopravno s prusko-nemškim cesarstvom. Kot prva stopinja bi naj bila trgovsko-colninska zveza z Nemčijo, t. j. colniuske meje bi se potegnole proti ogerskim deželam, a odpravile proti Neinčiji; trženje bilo bi z Neinčijo prosto, proti ogerskim in ostaliui deželain uaše Avstrije pa zaprto". Po tem takem bi Avstrija razpala v 2 ali 3 koae, čijih zadnji t. j. naše dežele, bi prišle tje, kder ao jih netuški liberalci nže 1. 1848 botoli imeti, namreč v — prusko-nemški koa! Pridni iu cesarju res udani Avstrijani bi mislili, da to ni mog(>če, da ni med uaaii ljudij, ki bi temu veleizdajatvti pritrjevali. Kdor tako misli, ta je glub in slep. Vsi liberalnoneniški listi bvalijo in k nebesom povzdigiijejo ovo uovo ndeutsclie Volkspartei1'. To je edino prava politična stranka nemških liberalcev. Da si z njo sedaj upajo brcz srania in strabu ua dan, to je pomenljivo. Ooi 80 z oziroiu na cesarja, na Avstrijo ravno to, kar ro Italijani irredentovci v Trstu. Lr ta razloček je: Italijani cikajo v Italijo, uaši neruaki liberalci pa zijajo čez a^strijsko cesarski plot — 7 Bisraarko7o obljubljeao deželo. Zato vidijo 7 Italijaaib za^ezaike, zato zago^arja celjaki ,,Kaietski liajak" italijaasko drubal 7 TVstu, zato kiolijo ia tulijo aaši liberalai Nemci 7edao ,,Waclit am Rbeifl" ia ,,deiit8che8 Lied''. Zato razobešajo aemško-pruake zasta^e, zato vtikajo praski aiodria za klobuke ia 7 aedra, zato hočejo poaemčiti Cehe ia SIo\'eace, zato 80 osBO7ali ,,Scbulvereia" ia izdajajo aesraiaao zapeljivi listič celjski, krivo ia zvijačno iaieaovaai ,,Kmetski prijatel". Zato se 7eaeli ,,Cillier Zeitung" aeizmerao 7itez SchOuererjevib besed ter obžaluje, da ae ja do sedaj še premalo za uresaičeaje 07ega političaega čiteža dolalo ia bobaalo ter zaupao prista^lja: ndoch schon heute sagen wir, dass Aasselbe (Programni der Schonerer'schen dentschen Volkspartei) anf die Zustimmnng der iibenviegendeu Mehrheit des deutschen Volkes in Oesterreich rechnen kann, trotzdem dass es 7on den Officiosen (t. j. cesarju z^estib časopiao7) als 7erriickt bezeichnet wird." Tako go^ori aemško-liberalaa mati liberalnega nKaietakega prijateljau ter kaže, kam aeaažki liberalci taco molijo. Da 07ej straaki pritrjujejo aemaki 7ai liberalci, to je rea. Ni pa reaaičao, kar nCeljaaka" blebeta, da bi ogromaa 7ečiaa nemlkega Baroda 7 Avstriji tako 7eleizdajst7o odobravala. Kajti Bemški ktaetje ia sploh koaservativci ostaaejo kakor 1. 1848 tako tudi aedaj ia vaelej Z7esti cesarja ia 7aeti za 7eliko, zediajeao ia aeodvisao A^atrijo. Ti ae marajo za freimaureiske pruskoaeraake cesarje ia lutro^ekega Bismarka, ki pregaaja katoličaae. Ali tudi Siovenci \n Cebi ostaaemo pri aeodviaaej Avstriji, pri ljnbljeaeai S7ojem cesarji, kajti le tukaj imamo apaaja, da živimo kot aarod slo7easki iB aapredajemo aa aarodao sloveaskej podlagi. To 7emo, to čutimo, to bočemo. Ostati čemo Sloveaci ia zvesti drža^ljaai a7striJ8kega cesarja. Lutro^ci, freimanrerji, poaemčeai biapci pruske Nemčije aečemo biti! Ker pa vemo, da se z aaaii Bekaj takaaega Bamera^a, ter da naa ce!o po zvijačaem liberalaem ia zakrito freimaurerskem nPrijatelji" bočejo prevariti, zaslepiti ia zapeljati, zato se hočemo 7aakšaemu takaaeaiu 7eleizdaj.skemu početju 7 braa postaviti do zadaje kaplje krvi! Desteraiaki.