TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSl
Kako ozdravimo vlačljivo vino?
V letih s slabšim vinskim pridelkom se često dogaja, da postane vino viač-Ijivo ali stuznato. Tako vino je težko tekoče. debelo kot olje, včasih še bol.j gosto. Skozi pipo le težko in počasi teče. ima nekakšen neprijetno medel okus. VinoRradniki imenujeio to bolezen vina 7. različninii imcni, strokovno pa se ime-nuje vlačljivost ali sluzavost. i\Tajraje postane vlačljivo beJo, lahko, mlado vino, redkeje črno vinn. Vlačijiv lahko postane tudi niošt. če ne tnore kspeti, zelo rad pa tudi jabolčnik.
Vinogradnikom v korist je. če se se-žnanijo s povzročiteljem te bolezni. To je posebna vrsta &livic. ki se rade rede na sladkorju, ki ga preivariaio v ne-kakšno sluzavo snov (manin). Znana je" glivica, ki se znanstveno imenuje dema-tikum puHulans. ki tvori sluzne drože. Ta glivica živi že na trti. Spomladi ko se trta solzi, jo najdemo na mestu, kjer se izceja soizna voda \z trtnega iesa. Že na trtnem lesu razvija tieko shizavo te-kočino. Pozneie j6 najdemo na listju ali crozdiu zlasti ob zidu škarpi itd. Tam živi od sladkih izmečkov trtnet;a kaparia, to je ščitne uši. ki živi na trtnem lesu. Od me naradeni listi in grozdi postaneio. kot da bi jih posipai s pepeiom. Zaradi tesa imenuiemo boipzen tudi c^hvost trt. S sajavim KrozdieTn pride giirvica v tnošt, v katerem se. ali pa pozneje y vttiu  rrb dnstomi  zraka močno pomnoži
v sluzne drože  ter  povzroča sluzavost ali vlačljivost inošta ali vina.
Znana je tudi bacllus viscosus vini, ki se razmnožuje ziasti ob navzočnosti sladkorja, vendar brez dostopa zraka. Posarnezni bacili se drže skupaj ter tvo rijo cele vrvice, ki povzročajo, da po-stane vino vlačljivo. Raznmoževanje gli-vic in bacilov, ki so vzrok vlačljivosti vina, močno ovira čreslovina in alkohol. Zato močna, ali v večji množini čreslo-vino vsebujoča vina (trpka, črna vina) ne postanejo vlačljiva.
KAJ PREPRECUJE SLUZAVOST VINA?
1.  Pridelovanje   močnih   vin.   To   je možno !e  tedaj,  če  sadvrno trtne  vrste, ki dajejo boljša vina in ki pri nas vse-lej lahko dozori.io. Trgati je treba kolikor mogoče pozno, da grozdje  lahko  dobro dozori, ker le zrelo,  sladko  grozdje da dobro močno vino.
2.  V letih,   kn je zaradi r!abes:a vre-mena  pričakovati   slabo  vinc,   odnosno, če imamo v vinoeradu   vrste,   ki sploh dajejo le šfbko vinn,   je  potrebno   tudi bela vina nekaj časa  (24—48 ur) pustiti na tropu kipeti. Pred tem je seveda treba odstraniti  \z  tropa   peclje    Pri  kipenja ie treba paziti, da se trop ne segreje ker sicer lahko vino scika. V neugodnih le-tih se priporoča tudi slajenje mošta. ki se pa ne sme vršiti brez kontrole
3.  Ker je, kot že omenjeno   hrana za glivice in bacile, ki povzročajo sluzavcst vina, v prvi vrsti sladkor v vinu. je treba skrbeti že v jeseni za to, da mošt gladko in  dobri pokipi. To dosežemo,  Če  je  v kleti   pravilna J^ipelna  toplota   15—20° C in z dobrimi   drožmi    V   ietih s slabim pridelkom se priporoča zlasti raba čistih drož.
4.  Ker vsebuje zlasti gnilo  a!i drugače bo!no  grozdje veliko   števik   viačljivost vina povzročujočih glivic, ie treba tako grozdje ob  trgatvi odbrati in spravljati posebej. %
ZDRAVLJENJE VLACLJIVIfi  VIN
Vlačljivost ni pravzaprav huda bole-zen vina ter se da ozdraviti razmeroma lahko in brez veliike škode za vino.
Vlačljivo vino pretočimo takoj, ko opazimo bolezen, v dobro zažveplan sod. Na vsak hl vsebine soda je treba sežgati v sodu 5 gr — to je en azbestni trak žvepla. Vino tako pretakamo skozi po~ cinjeno cedilo vrtne škropilnice, ki ga pritrdimo na pipo. Če je vimo ze!o gosto, je treba pri pretakanju skupaj držeče se bacile raztrgati. To napravimo s tem, da vino v škafu, v katerega ga preta-karno, močno mešamo z brezovo metlico. katere šibe smo predhodno oguiili. Vino s tem tudi dobro prezračimo, kar ško duie vlačljtvost povzročujočim bacilom.
Takoj pri pretakanju dodarno vinu ka-kih 5-—10 gr tanina na hl. Če vsebuie vino še sladkor, je treba poskrbeti, da ta sladkor pokipi, ker sicer vino lahko vnovič postane vlačljivo Ob tej priiiki je treba tudi ugotoviti, če je v vinu še sladkor. kar ujrotnvimo s tem. da odne-
semo gotovo količino vina (1 do 2 litra) v topio sobo. Ce vino vsebuje sladkoi, bo začelo po preteku gotovega časa ki peti, kar opazimo po tem, da Dq kraalu začelo »prašiti«. Če vino vsebuje slad-kor, ga je treba pretočiti še enkrat po okrog 8 dnevih na isti način kakor prvič, to je skozi cedilnik vrtne škropilnice, da se zopet dobro prezrači. Soda drugič ne žveplamo, pač pa spravimo vino y pro-stor s toploto, ki ie primerna za kipenje. Gotovo količino vina segrejemo na ognji-šču in nato pnmešarno z ostalim vinom. V^inu .dodamo še čistih drož ter skrbimo za to, da hitro dokipi. Ko se je po kon-čanetn kipeniu vino dobro prečistilo, ga pretočitno v zažvepian sod. Ce je vino šibko, mu ob tej priliki lahko dodamo nekaj spirita (1% finega, čistega; 1 liter na 100 litrov vina).
Najenostavnejše zdravljenje vlačliivega vina je s takoimenovanim paslerizira-njem. Za to so potrebnš posebui stroji, s katerimi pa naša vinarska gospodarska podjetja ^e ne razpolagajo. Vino s tem načinom segrejemo na 62° do 65° C, nato pa zopet ohladimo na 15° do 20° C ne da bi pri tem prišlo v dotik z zrakom
Če vino še vsebuje sladkor mu do-danio čistih drož, da dokipi. Po konča-nem kipersiu se vino fi'triira ter napolni v zrnerno zažveplan sod. Pasterizirano vino ie očiščeno vseh giivic ter se ne more več pokvariti, če ga z nečisto po sodo ali orodiem zopet ne okužimo.
Vinogradnikoif-zadružnikom bodo gor-n'a navodila. če se iih hodo posluževaii. prišla prav. posebno še, ker S€ §e tudi v naših zadruecah posveča premalo pažnie nejri vin in spioh umnemti kietarjenju.