St. 248 ^•tiiiflfiJi cffftiticciii pntll ■ Izhaja, izvzemii p Astikefii it. 20, I. pisma se re «pr Prof. F. Perle, caaia za mesec L 7.—, 3 21. oktobra 1S25. Mt. Tisk tuk&^i'jr pol leta L 32.— in celo leto ~ ------k Za inozemstvo mesečno 5 lir vet — Telefon uredništva ia uprave it 11-51. Posamezna številka 20 cetiU Letnik u Posamezne Številke v Trstu in okolica po 20 cent — Oglasi se računajo ▼ lirokosti ene kolone (72 mm«) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nun po 50 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih savodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, oliea sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20. L nad. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Dogovori o Locornu Uradno besedilo dogovora v LocarnuJe objavljeno. U tega zelo raxse*nega elabo^ rata posnemamo, kolikor nam dopušča naš skromni prostor. Sklenjeni so bili naslednji dogovori: O razsodišču med Nemčijo in Belgijo, med Nemčijo in Francijo, med Nemčijo in Poljsko in Čehoslovaško. Ti dogovori so bili parafirani, formalnost podpisa pa se bo izvršila decembra na sestanku v Londonu. Pogodbe se položijo pri Društvu narodov. Predstavniki držav, ki so tu zastopane, so trdno uverjeni, da bo sklenitev teh pogodb moralno prispevala, da napetost med državami poneha, da bo izdatno olajševala rešitev mnogih političnih m gospodarskih problemov primerno interesom in čustvom narodov, da bo krepila mir in varnost Evrope in s tem izdatno pospeševala razoroževanje. Države-podpisnice se obvezujejo, da bodo iskreno sodelovale pri delu, ki ga je Društvo narodov že začelo glede vprašanja razorožitve in za dosego splošnega sporazuma. Toli'ko iz uvoda. Garancijski pakt. Čl. 1. — Pogodbene stranke jamčijo __________________ skupno in neločljivo ohranitev obstoječega ^ naprosi, da« pošlje vsaki pogodbeni «tran Čl. 7. — Pričujoča pogodba, ki ji je namen zagotoviti ohranitev maru v smislu pogodbe o Društvu narodov, se ne bo smela tolmačiti na način, da bi bila ž njo omejena misija Druitva narodov, da ukrepa primerne korake za izdatno vzdrževanje svetovnega miru. Čl. 8. — Pričujoča potfodba se vknjiži v Društvu narodov v smislu pogodbe o tem društvu. V veljavi ostane, dokler na zahtevo ene ali druge pogodbenih strank, ki se ima sporočiti drugim pogodbenim strankam tri mesece naprej, ne ugotovi Svet Društva narodov z dvetrefcjinsko večino, da Društvo narodov zagotovila drugim pogodbenim strankam zadostna jamstva. V tem slučaju preneha pričujoča pogodba po preteku enega leta. Čl. 9. — Pričujoča pogodba ne nalaga nikakih obvez angleškim dominijonora in Indiji, razen če vlade teh dominijonov ali vlada Indije same sporočijo, da te obveze sprejemajo. Čl. 10. — Pričujoča pogodba se bo ratificirala in ratifikacije se položijo v Ženevi, pri Društvu narodov, čim prej bo to možno. V veljavo stopi, čim bodo položene vse i ratifikacije ter postane Nemčija članica Društva narodov. Pogodbat ki je napravljena v enem samem izvodu, se bo hranila v arhivih Društva narodov. Njega tajnik teritorialnega stanja, dosedanjih mej med Nemčijo in Belgijo, in Nemčijo in Francijo, kakor so bile določene v versailleski mirovni pogodbi z dne 28. junija 1919. Čl. 2. — Nemčija in Belgija, in istotako Nemčija in Francija se obvezujejo vzajemno. da ne zagrešijo ne ena ne druga m-kakega napada ali invazije in da ne bodo porabljale nobenega povoda za vojno. Iz-vzemši slučaje, ko gre 1.) za izvajanje pravic in za legitimno obrambo, to je, če se bo treba upreti kršenju obveze, označene v prvem členu, ali pa flagrantncmu prestopku čl. 42. in 43. versailieske pogodbe, ako ta prestopek ni bil izzvan s kakim napadom in če je radi zbiranja oboroženih sil na demilitariziranem pasu potrebna nemudna akc;ja; 2.) ko gre za kako akcijo v smislu čl. 10. pogodbe Društva narodov; 3.) ko gre za kako akcijo radi kakega sklepa Društva narodov, ali Sveta Društva narodov in če je ta akcija naperjena proti državi, ki je prva izvršila kak napad. - * Čl. 3. — Nemčija in Belgija na jeni in Nemčija in Francija na drugi strani se obvezujejo, da bodo mirnim potom urejale vsa vprašanja kakršnekoli narave, ki se niso mogla rešiti z rednim diplomatičnim postopanjem. In to na sledeči način; Vsa vprašanja, v katerih si druga drugi oporekajo pravico, se predložijo razsodnikom ter se pogodbenice obvezujejo, da se bodo pokorile njih sklepu. Vsako drugo vprašanje bo predloženo komisiji za dosego poravnave. Če bi poravnava, kakor jo predloži ta komisija, ne sprejeli abe stranki, se stvar predloži Svetu Društva narodov, ki bo odločal v smislu čl. 13. pakta Društva narodov. Modalitete teh metod za mirno poravnavo so vsebovane v poseibnih dogovorih. ki se podpišejo danes. Čl. 4. — 1.) C.e ena strank smatra, da se kršijo čl. 2. te pogodbe aH čL 42. in 43. versailieske pogedbe, predloži stvar nemudoma Svetu Društva narodov. — 2.) Čim ugotovi Svet Društva narodov, da se je izvršilo tako kršenje ali prestopek, sporoči to nemudoma vlasti m, ki so podpisale to pogodbo, in te se obvezujejo, da dajo vsaka izmed njih nemudoma svojo pomoč tisti državi, proti kateri je naperjen inkriminirani čin. — 3.1 V slučaju flatfrantnega kršenja čl 2. te pogodbe, ali prestopka čl. 42. in 43. versailieske pogodbe od strani kake države-pcdpisnice, se vsaka druga država -pogodbenica obvezisje nuditi nemudoma svojo pomoč tisti stranki, proti kateri sta tako kršenje ali prestopek naperjena, čim je rečena država uverjena. da to kršenje ni bilo izzvano s kakim napadom in da je potrebna nemudna akcija, bodi da se ki overovljen prepis Dogovor o razsodišču med Nemčijo in Belgijo, oziroma Poljsko in Čehoslovaško priobčimo jutri. fPBH !e kršila meja, bodi da so se začele sovraž nosti in zbiranje oboroženih sil v demilitariziranem pasti. Vendar bo Svet Društva narodov, ki mu bo poverjena zadeva v smislu prvega paragrafa te pogodbe, moral objaviti uspeh svojih ugotovitev. Druge pogodbene stranke se obvezujejo za tak slučaj, da bodo postopale v skladu s priporočili Sveta Društva narodov, če bodo sprejeti soglasno, pri čemer pa bodo izključeni od glasovanja predstavniki tistih strank, ki so zapletene v spor. ČL 5. — Določbe čl. 3. te pogodbe so postavljene pod jamstvo pogodbenih »strank Wakor v naslednjem določeno. Če ena branit, omenjenih v Čl. 3., odklanja me mirne poravnave, se 'brani izvršiti sklep razsodišča in sodišča ter zagreši kr CV l3* pričujoče pogodbe, se uporabno določbe čl 4. te pogodbe, V slučaju, da brse ena pogodbenih strank, omenjenih v el 3. - tudi če ne bi zagrešila kršitve čl. 2. te pogodbe ali prestopka čL t i m Vj Z-VT P^be - ne hotela podrediti metodam mirne poravnave tn izvršitve kakega sklepa razsodišča in sodtsča, se druga stranka obrne do Sveta Društva narodov, ki bo predlagal mere ki se ?majo ukreniti. Druge pogodbene drža se oridružijo tem predlogom. C!. 6. — Določbe te pogodbe ne prejudicirajo pravic in obveznosti, ki izhajaio w pogodbene stranke iz versailieske pogodbe. kakor tudi iz dopolnilnih dogovorov vštevši tiste, k? so bile podpisane v Londonu dne 30. avgusta 1924. ve M wMMk ifl nasiljem. ampak za revoiucijonarno nepopustljivost Fartnacdjeve izjave na sestanku odbora fašistovske stranke RIM, 20. Sinoči -se je vršil v palači «del Littorio» napovedani sestanek širšega, odbora fašistovske stranke, Navzočni so bih vsi člani direktorija in velikega fašistov-skega sveta ter tajniki pokrajinskih zvez stranke. Takoi po otvoritvi seje je Musso-lini pozdravil navzočne, nakar je glavni tajnik stranke, Farinacci. poročal o položaju fašistovske st/anke v državi in njenih nalogah v bodočnosti. V svojem poročilu je Farinacci orisal svoje delovanje kot glavnik tajnik stranke ter poudaril, da ?e v tej svoji lastnosti spravil fašizem na tla popolne nepopustljivosti ter" v stisnil stranka enotno mišljenje in spravil njeno akcijo na en edini tir. Omenil je. da je bilo raizpuščenih mnogo fa^iev, ki so se pregrešili proti disciplini radi ne-umevanja političnih razmer; razpušcenili je bilo pet pokrajinskih zvez, ki so se potem vzpostavile na trdnejših temeljih, in kar štirinajst zvezmh tajnikov (je bilo odstavljenih. Iz fašistovskih -vrst so bili izgnani en minister, pet poslancev, razni voditelji ter na stotine dozdevnih fašistov. Farinacci je obljubil, da bo v tem smislu nadaljeval s čiščenjem fašistovske stranke ter ga še pospešil. Potem ko je izrazil svojo trdno voljo, da hoče napraviti iz stranke močno vojsko, disciplinirano, vedno s puško ob nogi, se je Farinacci obrnil proti škvadrizmu, češ da fašistovske akcijske škvadre niso več potrebne v pofa-šisteni državi, ker hi jutri v slučaju potrebe itak morali vsi fašisti vstopiti v bojevniške formacije. «Z Mussolinijem na čelu vlade —- je vzkliknil Farinacci — in s Farinacci jem kot glavnim tajnikom stranke lahko živi v miru vsa mavožica gregarjev.» Farinacci je nato ugotovil, da je baš njegova — okrajna — struja v stranki potegnila za sebo>j vso ostalo maso fašistov, ki mu spočetka niso hoteli slediti, in da je to dejstvo v pryi vrsti pripomoglo fašizmu do velikih pridobitev zadnjega časa: uvrstitev fašistovskih sindikatov v državo, zakoni proti tisku, proti protifajšjstovski birokraciji. proti tajnim udruženjem, proti obrekc-valcem države v inozemstvu, proti notranjim sovražnikom sedanjega režima. Izmed fašistovskih preuredb na upravnem polju je omenil ustanovitev poteštata v občinah, visokega komisarja v Napolju, guvernerja v Rimu, priznanje «de jure» fašistovskih sindikatov, delovno pravosodje ter reform« senata. V očigled tem pridobitvam ne preostaja po Fafinaccijevem mnenju fašistov-ski stranki nič drugega, kakor da ostane na razpolago režimu, katerega naloga da je skrbeti za udejstvitev vseh teh zakonov. Glavni tajnik je nastopil še za pospešitev strankine akcije za discipliniranje delavskih mas ter drugih organizacij stranke ter reasumiral svojo in strankino voljo kakor sledi: 1) pokrajinski tajniki morajo z energijo poskrbeti za vzpostavitev discipline v stranki ter zahtevati od podrejenih jim voditeljev popolno nepopustljivost; 2) vpisovanje v fašistovsko stranko se ima zaključiti; 3) razpustitev fašjev, kjer se bi ugotovili slučaji motenja miru in dela; 4) razpustitev akcijskih škvader ter ustanovitev okrajnih krožkov v veKkih mestih; 5) preiskava o delovanju in moralni vrednosti vpisanih fašistov ter izgon nevrednih iz stranke; 6) izgon brezposelnih iz stranke in onih, ci ne znajo dati/ točnih informacij o načinu svojega življenja; 7) prepoved nošnje črne srajce na obredih. ki se vršijo brez dovoljenja fašistovskih hierarhij; 8) prepoved brezpotrebnega bahanja s palicami in orožjem na demonstracijah; 9) poosiv na bivše škvadriste, da vstopijo v fašist o vsko miKco; 10) kaznovanje povzročiteljev neupravičenih nasilij ter činov, ki niso v skladu z disciplino. Vendar bo pa stranka nastopila pri vladi za to, da pridejo vse funkcije države, pokrajin, občin In one. ki so kake važnosti za skupnost, v roke mož, ki so na strani sedanje vlade in ki so pripravljeni Pi^^rati sedanji režim. « i o so — je zaključil Farinacci — zapovedi, ki jih mora vsakdo spoštovati- Vse to ne vsebuje nobene koncesije nasprotnikom* napram katerim ostaneta pritisk in zadržanje fajšistovske stranke neizpreme-njena. Opozicijonalci naj kar ne mislijo, da bodo smeli nemoteno in nekaznovano organizirati zaangfte šn umose ter obcekovati domovino. «Pri tem pa moram takoj izjaviti, da nismo nikoli mislili na to, da bi začeli kako pacifistično akcijo. Ena stvar je vedno bolj organska ureditev stranke, katera nam mc-ra prinesti večji ugled in večjo moč, druga pa je takozvana normaiizaciija. ki jo hočejo naši nasprotniki za pobijanje sedanjega režima. «Te normalizacije ne pozna naš besednjak, aikoravno nam je bila ponuđena z oljkovo vejico. Disciplina, ki jo uvajamo v stranko, bo še bolj povzdignila 'bojno navdušenje fašizma. Ponavljam geslo stranke: Nepopustljivost proti vsemu in proti vsem. Ne v strašiva obramba ter stalno udejstvo-vanje revolucije. Ustvaritev fašistovske države, v ljudeh, v šegah, v zakonih.» Po kratki debati o teh Farinaccijevih izjavah je širši odbor fašistovske stranke odobril njegovo poročilo, nakar je bil sestanek zaključen. Vojni pohabljenci in obletnica pohoda na Rim RIM, 20. Davi je bil spreget pri Mttssoli niju poslanec Delcroix, predsednik udru ženja vojnah pohabljencev, ki je izjavil mi ni sirskemu predsedniku, da se Udruženje vojnih pohabljencev ne more uradno ude ležirti slavnosti povodom praznovanja ob letnice pohoda na Rim in to radi tega, ker je Udruženje strogo apolitično. Vendar pa je Delcroix dostavil, aa se bodo posamez ne sekcije Udruženja lahko uradno udele žile teh slavnosti. Delcrobc bo 28. t. m. izdal proglas, v katerem bo jasno razloži razmerje Udruženja vojnih pohabljencev napram viadi. Demokratski eoctyaIci m., povratek v zbor nlco RIM, 20. Sinoči se je sestal širši odbor stranke demokratskih socijalcev. Predsedoval je Di Cesaro. ki je poročal o političnem položaju. Na koncu seje je bil potrjen sklep, da se bo poslanska skupina demokratskih socijalcev udeležila prihodnjih parlamentarnih del. Senat se bo otvorit II. novembra RIM, 20. Senat je bil sklican za II. novembra. Na prvi seji tega zasedanja bo zaprisežen prestolonaslednik, ki je z dosego polnoletnosti postal po pravu član senata. Tej seji bo morda prisostvoval tudi kralj. Rod! ftrenthstlli doudkov iz stranka Izgnani fašisti aretirani F1RENZE. 20. Izredni komisar fašistovske stranke za Toskano, Italo Balbo, je s posebnim proglasom izgnal iz stranke 19 fašistov, ki so osumljeni sokrivde na zadnjih žalostnih dogodkih v Rrenzah. Med temi je tudi poročnik fašistovske milice, kateri je bil sinoči po nalogu sodnega oblastva aretiran. Popotodne je bil priveden v zapore Še neki drugi fašist, ki se je tudi udeležil demonstracij od 3. t m. Pričakuje se« da bo Balbo odredil še druge ukrepe za vzpostavitev discipline med toskamskimi fašisti. Odhod italijanske delegacije v Vasbiogton Pogajanja za ureditev dolgov z Zediajenćmi RIM. 20. Italijanska delegacija za ureditev dolgov napram Zedinjenim državam bo odpotovala iz Rima 22. t. m. Vkrcala se bo na parnik «DuU«o- ki bo prispel v New-York 31. t. m. Od tu bo delegacija takoj nadaljevala pot v Wasbmgton. Domnevajo, da se bodo razgovori z ameriškimi delegata pričeli že aH 3. novembra. Danes so dobili potne liste člani delegacije, ki je takole sestavljena: Finančni minister on. Volpi, poslanik De Marbkio, conte Bonin Longare. avv. Pirelli, comml Mario Alberti m razni izvedenci in tajniki. Celokupno oaobje delegacije šteje 22 oseb! D* flnnunrlo Je prejel generalsko sabljo GARDONE RIVIERA, 20. Načelnik generalnega štaba zračne vojske general Piccio je danes svečano izročil Gabriele D'Annunzkf sabljo generala zračne vojske. Cerimoniji, ki se je izvršila v vojaški obliki in zelo pnprosto, je prisostvovala tudi Dann£ Maria DAnnunzio, princezinja Monte Nevoso. Gabriele D'Annunzio pripravlja novo dramatično delo. Vstaja že ob 6. uri zijutraj in dela nepretrgoma. Popolnoma se je odpovedal posvetnemu življenju. Otvoritev francoske zbornice PARIZ, 20. Ministrski svet je sklenil, da se skliče zbornica 29. i m. Ztietek rednega zasedanja Narodne skupščine M. Trifkovič zopet izvoljen za skupščinskega predsednika — Pivi podpredsednik radfikalec dr. Subotić, drugI podpredsednik rad&evec dr. Šibenik BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes se je pričelo redno zasedanje Narodne skupščine. Seji je prisostvovalo dve tretjini narodnih poslancev. Na dnevnem redu so bile volitve skupščinskega predsednika. Glasovalo je le 178 poslancev, kajti opozicija se ni udeležila volitev. Za predsednika' Narodne skupščine je bil zopet izvoljen s 151 glasovi Marko Trifković. Za prvega podpredsednika racfrkalec dr. Nikola Suibotič, za drugega podpredsednika pa radičevec dr. Šibenik. Jutrišnja seja Narodne skupščine je sklicana za 5. uro popoldne. Ministrski svet razpravlja o Hrv. slav. gospodarskem društvu Takoj po seji Narodne skupščine se je sestal ministrski svet. Vlada je do 2. uri popoldne razpravljala o vprašanju Hrv. slav. gospodarskega društva. Ministri niso sklenili nikakih tozadevnih definitivnih sklepov. Zvečer se je vršila druga seja ministrskega sveta. Tudi na tej seji se niso z edini li glede postopanja v vprašanju Hrv. slav, gospodarskega društva. Prihodnja seja ministrskega sveta bo jutri opoldne. _ Sestanek šefov opozicijskih strank BEOGRAD. 20. (Izv.) Danes popoldne so se sestali načelniki opozicijskih strank dr Korošec, Spaho in Davidovič. Razpravljali so glede nastopanja opozicije v zbornici in pri volitvah članov finančnega odbora. Pri vioiitvah finančnega odbora bodo opozicijske stranke nastopale samostojno. Dr. Beneš v Milanu MILAN, 20. Tu se nahaja že od včeraj s svojo soprogo čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je prispel iz Locarna. Nastanil se je v hotelu «Palace». V Milanu ostane še danes, da si ogleda mesto. Eenesev sestanek z Ninfičen) LJUBLJANA, 20. (Izv.) Jutri ob 6. urš zjutraj dospe iz Trsta z br zov lakom v Ljubljano dr. Beneš, odkoder se takoj poda na Bled, kjer se sestane z dr. Ninčičem. Poslednji je danes ob 11. uri v spremstvu Čehoslovaškega poslanika Sebe prišel v Ljubljano in se odpeljal na Bled z avtomobilom. Priprave za volitve na CMvašim Konsolidacija čehosJovaške republike —- Volitve se bodo vršile 15. novembra PRAGA, 20. V Čehoslovaški so danes volitve v narodno skupščino in v senat naj večja aktualnost. Volitve v skupščino in v senat se vrše isti dan, dne 15. novembra na nedeljo. Za narodno skupščino se voli 300 poslancev in za senat 150. V petek 16. t. m. ste obe zakonodajni korporaciji imeli zadnjo sejo. Dopoldne je bila najrpreje seja senata« ki je trajala do opoldne ob celokupni udeležbi senatorjev, občinstva in di-plomatičnega zbora. Seji senate so prisostvovali vsi ministri razun odsotnega dr. Beneša. Med splošno pozornostjo je predsednik senata Dc«na.t prečital zakonodajno delovanje senata ter poudarjal, da je zaključena zgodovinsko važna doba, ki se ne povrne in se nikdar več ne obnovi. Čehoslo vaške stranke so se združile, da vadijo previdno in dosledno državno politiko v korist naroda in republike, čeprav so imele razne strankarske programe in celo različna svetovna naziranja. Kljub temu jih je družila skupna ljubezen in zvestoba do države ter so zato prispevale k ohranitvi in zgraditvi mlade republikef. Ni bilo ni enega parlamenta. ni bilo ni ene generacije, ki bi bila postavljena pred tako težka vprašanja in še težjo odgovornost. Zato je tem značil-nejše dejstvo, da je parlament premagal vse ovire in prestal težke izkušnje. Želeti moramo, da prinesejo nove volitve nov napredek in boljše življenje celokupnega našega nareda. Predsednikov govor je senat poslušal pazljivo in v največji svečani tišini. Pol ure po končani seji senata je bila seja narodne skupščine. V kuloar jih je bilo zelo živahno, ker je bilo znano, da se prečita dekret o razpustu skupščine. Predsednik skupščine František Toma-šek, ki je vedno znal voditi z avtoriteto in s taktom seje narodne skupščine, je objavil ukaz predsednika republike ter nato v -svojem zaključnem govoru kratko omenjal veliko delo, ki ga je iz vršila skupščina. rvi izvoljeni narodni skupščini je pripadla velika naloga notranje izgraditve, konso-idacije, stabilizacije in okrepitve mlade Čehoslovaške države. Čehoslovaška republika je prebrodila vse krize in ovire, sedaj napreduje korak za korakom h končni konsolidaciji. Sijajen dokaz tega so državne finance, ki so najboljše merilo za gospodarske sposobnosti naroda. Predsednik je na to našteval razne od skupščine sprejete zakone. Med njimi ja^ najvažnejši zakon o socijalnem zavarovanju. Z notranjo politiko je bila v tesni zvezi zunanja, ki se naslanja na soglasnost narodne skupščine in ki je rešila brez večjih konfliktov v celoti mnoga mednarodna vprašanja. Čehoslovaška zunanja poh'd^.,.*e sklenila obrambno konvencijo z Jugoslavija in Romunijo. V družbi s tema dvema zvestima zaveznikoma je odbila leta 1921. dva nevarna poskusa reitavra^ cije Habsburžanov. Mada antanta, ki je ravno ob tej priliki pokazala svojo važnost za ohranitev miru, je kmalu postala važen faktor za pozitivno mirovno politiko Srednje Evrope. Predsednik skupščine se je nato spominjal v toplih besedah delovanja predsed* nika republike dr. T. Masarylca. Po Locarnski Konferenci Amerikanca o Izidu konference — Nemške pridobitve WASHINGTON, 20. Senator Borah je rekel o konferenci v Locarnu, da je velepomembna zato, ker je napravila konec versailleski mirovni pogodbi. Za Evropo ;e to dovolj tehten vzrok, da ae odkritosrčno veseli. Reparacij-ski načrt Dawesov in konferenca v Locarnu pomenita konec versailleskih mirovnih določb, ki so bile nevzdržljive. BERLIN, 20. Dobro poučeni krogi naštevajo sledeče pridobitve, ki jih je konfernca v Locarnu prinesla Nemčiji: 1. Vsa sporna vprašanja, ki izvirajo iz različnega tolmačenja versailieske mirovne pogodbe, se bodo poslej reševala pred posebnimi razsodišči. Doslej je bil tožnik ob enem tudi sodnik. 2. Sankcij zaradi neizpolnitve mirovnih pogodb ne bo več. 3. Potegnjena je ostra črta med pogodbami za varstvo zapadndh in vzhodnih mej. Na zapadu jamči tudi Nemčija za svoje sedanje meje, na vzhodu pa ne. S tem je pred vsem svetom povedano in izrečeno, da ima Nentfija pravico r^Htevati ureditev me? na vzhodu. t. Antanta je prenehala biti proti Nemčiji naperjena zveza, ker je po konferenci v Locarnu Nemčija tudi članica antante. Locarnski dogovori bodo podpisani v Londonu BERLIN, 20. Nemška diplomats/ka korespod-denca objavlja: V Locarnu sklenjeni in parafirani dogovori za pomiritev Evrope se bodo v kratkem podpisali v Londonu, Tretjo fazo dela locarnske konference bo predstavi^Ia ratifikacija razsodiščnih potodb v prizadetih državah; poslednja faza pa bo nastop Ia takrat, ko bodo pogodbe prišle v veljavnost in bo Nelbči a vstopila v Društvo narodov. Korespondenca dostavlja: Posledice temeljno spremenjenih odnošajev med NemČio in državami, ki so podpisale locarnske dogovore, bodo nastopile v kratkem času. Sofisti tisk o locarnski tafratl Dr. Beneš se zahvaljuje Masaryku za moralno podporo MOSK\^\, 20. Uvodni članek vodilnega organa sovjetske vlade ^Irvestig* komentira rezultate varnostne konference v Locarnu. Sporazum! v Locarnu pomenja zmago Anglije. Različno so razpravljali vprašanje zapadnih in vzhodnih meja. — Glavni rezultat konference v Locarnu je vsitop Nemčije v Društvo narodov, kljiub temu da še nadalje ostaneta v veljavi člena 16. in 17. statutov Društva narodov. PRAGA. 20. Zunanji minister dr. Beneš je poslal po končani varnostni konferenci v Locajnu kratko obvestilo, v katerem omenja, da so z arbitražno pogodbo zaii-^urani interesi Čehoslovaške republike. Po dr. Beneševem mneniu je bdla v Locarnu podpisana prava mirovna pogodba med Nemčijo in Francijo. Dosežen je cilj. ki si ga je stavil tudi predsednik republike dr. Masaryk. Dr. Beneš se toplo zahvaljuje predsedniku za njegovo moralno podporo. Vpraianje fzprnznltue Kocina proučuje poslanička konferenca. PARIZ, 20 Včeraj sta dospela iz Locarna Chamberlain in Briand. Ob prihodu n.a vzhodni kolodvor sta bila sprejeta od Številnih članov francoske vlade. Ob 13. je Briand na čast angleškemu zunanjemu ministru priredil obed v Quai d'Orsay-u. Chamberlain ,e imel proti večeru v vonem ministrstvu sestanek s Painle-vejem. Prisostvoval je tudi Briand; govorili so glede pregrupacije zavezniških čet ob Renu, da se bo čim točnejše izvršila izpraznitev koelnske cone. Glede razprav in izida locarnske konicrenc« je izjavil Briand novinarjem: Tekom locarn-skih pogajan; ni francoski prestiž nikoli padel, pač pa je postopno naraščal. In to ni majhen rezultat za našo deželo. V Rusiji — tako so pripomnili nov:narj; —• je locarnski sporazum izzval veliko nezadovoljstvo. Rusiji — tako je nadaljeval Briand — ne preostane drugega, k?ker da se odloči za varnostni pakt. Zame bi poraerii'o največje zadoščenje, če bi moral zopet v Lccarno v te; zadevi. Rok za izpraznitev Koelr.a ni bil še izločen. Vendar pa 3e da sklepati, da sc bo izpraznitev izvrftila v kratkem času. kajti r tem ?jan;etq se bavi tudi poslaniSka konferenca. Chamberlainov odhod iz Pariza. PARIZ, 20. Britanski zunanji ra:nister Chamberlain ;e v spremstvu svoje i ) roge In čianOV angleške delegacije, ki se ;e ''beležila konferenčnih del v Locarnu, danes tb 10. odpotoval iz Pariza v Calais Ker je bil Briand zadržan, je pozdravil Chamberlaina pri odhodu na kolodvoru ravnatelj političnih zadev Laroche. ShIcnTlpv ur?fn fljske pcrrđbe med Bolgauko in TurčUn SOFIJA, 20. Turška in bolgarski delegacija sta v Angori podpisali prij<- 'eli^ko oogodbo. Delegaciji sta nadalje podpisali dodatni protokol, ki urejuje nekatera viseča vprašanja glede položaja manjšin in državljanstva in lastninske pravice onih državljanov, ki so se tzseKli iz ozemlja navedenih dveh držav. Dogovori bodo predloženi v ratifikacijo sobranju tekom rednega zasedanja, ki se otvori 28, t. m, * veze med posamezne interesiranc države, tod* Nussollnl In čcsnlKarll e Ženevi «GiornaIe d'Italia* poroča, da je poluradn: francoski dopčsni urad Ha vas razposlal iz Locarna- brzojavko, v kateri je bilo rečeno sledeče: •^Načelnik italijanske vlade je stopal ,poča3i po stopnicah ^hotela. Ravno tedaj je bila dvorana polna časnikarjev. Takoj so vsi utihnili, v ečina časnikarjev ni hotela prisostvovati pogovoru, in sicer v znsk protesta proti odpravi tiskovne svobode v Italiji,» \ *Giornale d'ltalia» navaja nadalje, kar je o tej stvari pisal pariški list 'ž.!ro, da bi politična oblast kaj takega dovolila, ko fe pa sedam.i režim odločno pokazal tenoenoo, ki ;e nasprotna obstofu in nastajanju solactnindkih in drugih podobnih pravnih razmerij. Sicer smo Vipavci vedno precej pojasni in konservativni in se je na žalostila domače prebivalstvi, ki se je še vedn^ rahaTalo pod prijetnimi vtisi društvene prireditve, — Praznovanje tretje obletnice rimskega pohoda v Gorici. Vodstvo furlanske fašistov-ske zveze je določilo, da naj se letošnja obletnica rimskega pohoda praznuje v Gorici, v Idriji in drugih manjših središčih v nedeljo dne 5. t. m, V Vidmu, glavnem mestu pokrajine, pa se bo vršila svečana proslava obletnice v sredo, 28. t. m. — V valovih Soče. V pondeljsk zvečer so opazili mimoidoči v valovih Soče človeško truplo, o čemur so bili takoj obveščeni varnostna oblast in goriški ognje^asci, ki so izvlekli truplo iz vode. Ko so potegnili truplo na breg, so ugotovili v utop^encu še prece: dobro ohranjeno truplo mladenke, ki je imela zvezane roke nad lakti. Utopljenka je hotela očividino umreti za vsako ceno. Zato si je pred svojim skokom v vodo zvezala roke, da s !em prepreči vsako misel na rešitev s pomočjo plavanja, ki bi se je morda znala polastiti večini že na in pračka konferenca bo sklepala le o uresničenju zaključkov, F. C-fc. naš gozdni sliičaju bi se začetek procesa moral odložiti vsaj za en mesec, triko da-bi se mogel otvoriti šele po novem letu, in s cer nekje v drugi Sol o vici januarja. Ako se bo proces vršil v imu, bo zastopal javno obtožbo kom. Nico-demo Del Vasto. Kmetska gaspođarstvo t »vietrtl mil Iz Moskve poroča agencija «Ceps»: V zadnjem času so se v tukajšmjih gospodarskih krogih širili glasovi, da se rusko kmetsko go-apodarstvo vedno bolj približuje prejšnjim razmeram. Povod temu so dali nedavni sta. tistični podatki, glasom katerih povprečni dohodki poljedelskega prebivalstva na ozemlju sovjetske Rusije stalno naraščajo. Strokovnja-Ski krogi opozarjajo na to, da to večanje ni posledica raa&irjetne produkcije pol jedel Aib pridelkov, ampak posledica naraščanja domače industrije in sporednih poklicev. Pri tem se smatra kakor značilna tudi ta okolnost, da se fe obdačevanje poljedelskega prebivalstva v zadn ih letib znatno zmanjšalo. Komisarijati za poljedelstvo v poedinih sveznih republikah nameravajo poslati v inozemstvo cele poljedelske skupine v svilio izpopolnjevanja, Poljedelci pojdejo s prvega le na kratko in poiakuano mtK?en:e v inozemstva, ki bo trajalo tri mesece, V tem času naj bi se posvečali izključno gospodarskemu delu In poljedelski industriji. — Proinfa, Alojz Maver, deček star 13 Ietf je zapustil pred štirina stimi dnevi svoj dom in se ni več vrnil Kidor bi kaj vedel o defiku, se vljudiio prosi, da bi obveslil stariše na naslov: očma m n>egove žene — lastne matere. Oba sta jo namreč hudo sovražila, ker jo je oče, prejšnji mož Coslovicheve, v oporoki imenoval za edino dedinjo vsega posestva. Kmalu po smrti prvega moža se je mati Veidanove zopet . omožila s Coslovichem, ki ji je baje že prej dvoril. 2ivela je potem z njim na dekličinem posestvu, ki ga je imela, kakor je bilo določeno v oporoki, upravljati do polnoletnosti deklice. Ker je vedel, da bi žena po smrti hčerke podedovala posestvo, si je očim na vse načine prizadeval, da bi spravil pastorko čimprej! s poti. Sporaznmno z ženo je izrabil vsako priliko, da je revico pretepal in trpinčil, pogost oma brez najmanjšega povoda. V Šikanab mati m zaostajala za krutim oč-mom. Dajala je hčetki pičlo in pokvarjeno hrano, da bi si revica nakopala kako bolezen in umrla. Zdi se, da je bila hrana celo zastrupljena, kajti pogostoma se je deklica pa kosuu ali večerji pritoževala, da jo hudo Soli želodec. Ker vse peklenske šikane niso ai£ izdale, sta Coslovicbeva končno skovala zverinski naklep. Sklenila sta, da spravita nesrečno pastorko s silo na oni svet. Pred kakimi 15 dnevi, ko je revica na vse zgodaj šla prati k tolmunu, je naišla tam očma, ki ie ves divji planil proti nji ter jo skušal pograHti, menda z namenom, da jo konča. Takrat se je ubogi pastorki posrečilo zbežati, a revici so bili dnevi šteti. Kar je zverinskemu očetu takrat izpod-letelo, je ponovil predvčerajšnjim in to pot je dosegel svoj peklenski namen. Najbri je počakal žrtev pri tolmunu, jo zadavil in vtgel v vodo. Do sedaj še ni znano, če je pri tem strašnem dejanju sodelovala tadi njegova žena, vsekakor pa njen beg priča, da je vedela za a pr. odsek dolgo upiral razdelitvi skupnih gozdov na Nanosu in so drugi gozdni odseki že sprejeli tozadevne razdelitvene sklepe, na podlagi katerih Imajo nekatere občine svofe gozdov« dejanski že razdeljene, vendar nam v resnici vsa naša stara kopita in vse sklicevanje na čase, ko jc bil cesar «koprol», nič ne pomagajo. Samo najt gledajo gospodje, «kcn$Lijerji», da ne na. pravi o zopet take napake, kakor jo je napravil občinski svet za časa prve vlade Jože Pe-tro-včiča, ko je občina kupila posestvo * Vili a Anna» z namenom sezidati tam lepo občinsko kopališče in ko je posestvo po vojski z gostilno in novim kopališčem vred pod ceno prodala ter je iz kopališča nastal ribnjak aa kline in mrene. Nefkaj drugega pa bi se dalo napraviti s to lepo okroglo svoto. In kaj? Sezidalo bi se lahko s tem denarjem kra-sno, nove, predpisom odgovarjajoče sodno poslopje v Vipavi za sodišče, ki je bilo kar lepo na tihem premeščeno iz Vipave v Ajdovščino, kar pomeni za celi bivši vipavski sodni okraj in za trg Vipavo še posebno veliko, neprecenljivo izgubo. Ce pomislimo, da so Senožeče z niti 5 tisoč prebivalci ohranile svoje sodiftče in da Šteje vipavski okraj skoraj 15 tisoč prebivalcev in da ;e iemad sodišč, ki so bila po celi državi odpravljena, preko 80 od sto zopet vzpostavljenih, tedaj je jasno, da bi se morala Vipavi storjena krivica popraviti, ker so ilagfbi, ki so bili merodajni za vlado pred dvema letoma (načelo štedenja v državni upravi), danes gotovo odpadli. Zato upamo, da se bo vippvtfka občina ravno seda? zavedala velike važnosti trenutka, da se ji ne bo pozneje očitalo, da je radi svoje klasične malomarnosti zamudila ugodno priliko revin-dikacije izgubljene pravice in zato pa, tržani: Tempus urget, skrajni čas je že, da se zganete! To in ono Ekspedicija poljskih učenjakov v srede. ASrfhn Profesor Osenitom, in sicer 8 gospodičen in 5 gospodov. Eden izmed njih, TrebŠe Ivan iz Srpenice, fe imel smolo posebne vrste. De-loma po svoji, deloma po krivdi dragih je zamud J prvo latinsko nalogo in tako mu je bila ovržena cela matura, ki izvozom — nadaljuje omenjena list — se zniža za 26H milijonov napram 28 milijonom v preteklem. Medtem je dosegalo nerazmerje med Izvozom v prvih devetih mesecih t. 1. povprečno 30 milijonov 400 000 funtov na mesec. -Board1 of Trade* pa sodi, da je v preteklem letu znašal takozvani nevidni izvoz (prekomorske tovor-nine in investicije angleškega kapitala v inozemstva) 370 milijonov funtov, torej povprečno 31 milijonov mesečno. «D&ily Express», ki navaja v podkrepitev svojih izvajan? številke »Boartia of Trade», dvomi v njih zmanjšanje tekom tekočega leta in pravi ob zaključku Članka, da je angleška trgovinska bflanca v ravnovesju. F, C-Č, Pazite na naslov! Borzna pore^Sa. DEVlZiS: Trs It, 20. oktobra Amsterdam od 09V— do 1016.— Belgija *d 113 — do IIo,—, Pariš IlOftO do 1112} London od 121,2* do lilAb ; New York od 24 do 2o.l0; Španija o i 354.— do 364.— : Švica od 441.— do 4*5.— ; Atene od-3J.f>0 do 33 75; B*rKa od 5^5.- do 605.— ; Bukarešt od 11.75 do 12.35 Praga od 74.25 do 74.75: Ogrska od IVXU5 do O.(»o55; Dunaj od —.850 do —.360; Zagreb od 44 20 do 44.55. BecaČijske obveznice 66 60. VAL0TE: Trst; 20. oktobra. Avstrijske kroa« ol 0.0343 do 0.0360; dinarji od 4^.75 do 44.50; dolarji od 2-4.40 do 25.05; novci po 20 frankov od i*5.— de W — j fuut Šterling od 121.— do 121.40, Ziiricb, 20 oktobra 1925 Italija 2*UJ*». Lcn-doa 25 13 Mew-York 5 19».. Pariz 22.87'/,, Bruselj 0.0073, Budapest O 072.1Pr**-* 15 33, Beograd H.15, Bukareat 2.42 /,, Španija 74,3»*, Vai-iiTa ftC. HALI OGLASI KLAJNO apno, redilni prah za govejo živino in prešiče. Zalogi v lekarni v Ilirski Bistrici 1442 KRČMARJA s kavči o išče gostilna Konsumnega društva v Gabrovici pri Prošeku Prošnje naj se vložijo do 10. novembra. Pojasnila daje odbor. 1493 PEKOVSKI pomočnik, mlad, dobro izurjen, išče služJbe v mestu ali aa deželi. Naslov pri upravništvuu 1482 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. plačuje ALOJZIJ pom Plazzii GDNiHid) ? prvo nadstropje Pazite na nastftvl Brilfante, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plaču;*n'.~. t>* najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Vla TORRE BIANCA 28 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 713 odvajalnih sredstev za otroke je refea s čokoladnim bonbonom ARRIBA. Dobiva se v vseh lekarnah, v RUDEČIH zavitkih po L —.50. Pazite na ime ARRM&- P O P L I S T E K E, PHLHJPS OPPENHEIM: bulsa Jliiaj mola Um Itava Preval Fi «To sem zvedel ie pri kapitanu,* jm odvrnil Braikl «Jako lepo ime ie, to je treba priznati. » «Pri deljen sem bal ic tffitiiiM» poslaništvu v Washingtonu,» je jwdaljeval Crawshay. *Kaj mi povaitel* je mrmral Braad. . «Z5daj se vračam domov cato, ker jc moj namen vstopiti v britiiko armado. Nearečen sem bil dovolj, da se "im^ parnik, kar ko bil pa v družbi z visoko in vplivno osebo, mi je ta svetovala deloma v šali, da naj naprosim enega pilotov vafih novih hidroplanov v Jerseyu, da me spravi na parnik. Tista oseba je potem celo stavila z menoj oetsto dolarjev, da ne bom imel pognana za taLo podjete. Jaz sem pa eden tistih, ki se dvignejo, če gre za stavo, pa naj bodo t odi napol mrtvi Mislim, da sem ta športni instinkt podedoval. Sprejel sem stavo m zdaj sem tukaj.* •In baš v pravem Času, da rešite britiško armado, ka/?» je menil Bracd. «Jn baš ,v pravem Času, da zavzamem svoje mesto med branitelji domovine,» je rekel on z varvišeaiim glasom. -Mimogrede sem si pa pridobil še pet ameriških stotakov.s •Ali bi za tako svoto denarja storili ie enkrat isto? ga je vprašal Clark zvito. Anglež je zakaftijal. •Priznati moram, da ne želim posebno ponavljati takih izkušenj.» Braad je vstal. •No, gospod,» je izjavil, -častrtam vam vati vožnji. O n?ej bom sestavil nekol^o »e-sed in jih pripraviš za «New Yotk Press- Žalit« morda te kaj dod»ti?» „ . - Crawahay ai 4« obUzml ^o^ ustnico. •Lahko poveste,» je rekel svečano, -da smatram Svoj polet v hidroplanu za «lo kratkočasnega. in r mimogrede reč enoti odaste lahko nekaj besed o spretnosti pOota-poročnika. T. John«on i« menda negovo ime. Jaz sicer nimam iakuienf v takih stvareh. Opazil sem tudi, da ni Imel posebnega sočutja, ko sem •« mu potožil radi nekih neprijetnih sunkov v letalu. Vsekakor je mladi mož storil vse, kar je mogel — o tem sem prepričan.« Brandov jezik je poJagoma ob^cl ustnico. Spogledal se je s Ciarkoni, ki mu }e hudo-mušno namežiknil. Po^^j kall0ir človek, kateremu po operacij* odleze. •Zelo smo vam Jjvaležna, gospod Crawshay,-je rekel «Na v«a'k način ste nam vožnjo ns koliko razvedrili.« •Malo kasneje,® je odvrnil Crawshay, la kole "ro PTe<^ obedom, če se mi hočete prfc-druliti s svojimi prijatelji v sobi za kadilca, mi bo zelo prijetno, če napravimo po staran običaju majhno slavje, ker se mi ie dobiti tako znatno svotico.* •Pojdite,* je rekel pouieje Brano av©}»m% kolegu, »Tista o dofc:tku je prazna. Pove® vam, Claik,» je nadaljeval, ko eta stapala p* krovu proti pisarniški sobi, «da je treba U Britance trdo poičegetati na kakem metnu, kajti tudi čustva imajo kje skrita. Mož be brez dvoma nosil glavo pcikonci vso pot-* Crawshay je od strani opazoval ofoa mota dokler nista izginila. Potem je vstal in se začel sprehajati po solnčni strani pamlka. Po oveh ali treh obratih je naletel na Jocelyna The* wa, ki je bd pravkar stopil na krov. »Dobro jutro, gospod Prepozni Pota&l» g* je pozdravil poslednji-