6. seja odbora za poslovno politiko ZP Iskra
Na 6. seji odbora za poslovno politiko ZP ISKRA KRANJ so obravnavali predlog statuta ZP ISKRA KRANJ. Po
uvodnih mislih predsednika odbora za poslovno politiko ZP ISKRA in generalnega direktorja ZP ISKRA — tov. Vladimirja Logarja — ter obrazložitvi, ki so jo podali se-stavljalci osnutka statuta, se je razvila izredno živahna razprava po posameznih poglavjih. Konstrukcija statuta, v taki smeri je šla tudi obravnava na odboru za poslovno politiko ZP ISKRA, je učinkovit prispevek k nadaljnjemu notranjemu utrjevanju združenega podjetja, ob čuvanju samoupravnih pravic organizacijskih enot in v čim-večji učinkovitosti poslovanja
združenega podjetja. Precej je bilo tudi govora o planiranju v združenem podjetju. Sklenjeno je bilo, da se predlog statuta ZP ISKRA dopolni s predlogi, ki so bili iznešeni na odboru za poslovno politiko, in kot tak da v razpravo celotnemu kolektivu.
Člane kolektiva ZP ISKRA obveščamo, da bo predlog statuta ZP ISKRA v celoti objavljen v eni izmed naslednjih številk našega glasila, tako da bodo lahko s statutom v celoti seznanjeni vsi člani kolektiva.	P. G.
Plan
Pred nedavnim so se na Iskra Commerce mudili predstavniki PTT Niš, kjer so podpisali okvirno pogodbo za razširitev telefonskega omrežja na področju Niša. Po tej okvirni pogodbi, naj bi naše podjetje opravilo celoten inženiring in do konca leta 1972 v Nišu zgradilo sodobno avtomatsko telefonsko centralo, ki bo imela 15.000 priključkov. Vrednost predvidenih del za modernizacijo telefonskega omrežja v tem delu države bo znašala 30 milijonov dinarjev in predstavlja prvi tak kompleksni inženiring za telekomunikacije v Jugoslaviji po tako imenovanem sistemu — predaje ključa. Na sliki: predstavniki PTT Niš in Iskra Commerce med razgovori ob podpisu okvirne pogodbe v Ljubljani
podjetja za 1970
6. JUN.
1970
L IX.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Studijskr
K r - n j

knjižnic-
celotnega ZP.
V razpravi so bila iznesena
Po načrtih naših tovarn letos za 31,6 °/o povečana proizvodnja
razna mnenja in stališča ter predlogi. Tako se je razpravljalo o informiranju članov delovne skupnosti, sklepanju pogodb v imenu in za račun združenega podjetja. Precej obširna je bila obravnava po vprašanju položaja in nalogah marketinga, strokovnih služb ZP ter kolegijskih izvršilnih organov v ZP. Glede poslovnih svetov v ISKRA —• COMMERCE in Zavodu za avtomatizacijo in strokovnemu odboru v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov je bilo sklenjeno, naj se položaj in funkcija ter organov da v razpravo v raznih variantah, tako da te enote obstanejo brez teh 01 gonov, ali s temi organi, kot je bilo predloženo v statutu ZP ISKRA KRANJ, ali pa z organom, ki bi imel večje pristojnosti. Precej je bilo tudi govora o odgovornosti članov kolegijskih izvršilnih organov. V ekonomskem delu, se je razprava razvila tako o ukrepih zoper organizacije, ki slabo poslujejo, o osnovah za formiranje rezervnega sklada in o prispevkih za skupne dejavnosti
Prod nami stoji v tem letu dovolj zahtevna naloga stabilizacije m konsolidacije, ki naj ob nekoliko manjši stopnji rasti, kot je bila lansko letna, ustvari pogoje za razvoj v novem srednjeročnem obdobju, ki se bo pričelo 1.
1971.	Pri tem bi morali pospešiti tisto proizvdnjo, ki je opravičena s povpraševanjem na trgu, zlasti pa z izvozom in ki bo hkrati zagotavljala zadosten dohodek, da bomo poravnali svoje obveznosti :ra hitreje gradil- osnovo za razširjeno reprodukcijo.
Nedvomno je najsigurnejša pot do tega ci-i(ja prizadevanje samih organizacij, da z boljšim poslovanjem, z racionalizacijo dola, uvajanjem moderne tehnologije in s primernejšo stimulacijo dela čimbolj povečajo dohodek. Težišče bi morali prenesti na učinkovitost gospodarjenja ne pa idolizirati količinskih kazaLmkov razvoja.
Plan Združenega podjetja računa v lem letu, globalno vzeto, z večjo uspešnostjo,
kot smo jo dosegli v preteklih obdobjih, vendar pa so v njem tudi elementi ekston-zivnosti, ki bodo na to uspešnost vplivali negativno. V nadaljevanju članka bomo v zgoščeni obliki komentirali letošnji: plan po posameznih točkah.
PROIZVODNJA
Videti je, da obseg proizvodnje in rajon asortiment prihajata hitro v odvisnost od tržne situacije, vendar naše podjetje še ni dospelo v tisto fazo, ko je proizvodnja absolutno podrejena trgu. Gospodarski plan; naših tovarn še ne temelje v celoti na tržnem povpraševanju, ampak v precejšnji meri na vgrajenih kapacitetah. Vrednost letošnje proizvodnje se bo po načrtih tovarn povečala za 31,6%. Taka rast pomeni celo v izjemnih okol-ii-ščinah mnogo. Zaradii primerjave naj povemo, da je bila poprečna rast proizvodnje desetih naj večjih podjetij naše panoge na svetli predlanskim 8%, lani pa 12% Rast v na-
šem podjetju naj bi se potemtakem močno približala lanskoletni, ki je bila zaradi svetovne konjukture rekordna in je zabeležila 33,6%.
V letošnjem proizvodnem planu vidimo torej veliko me. ro optimizma navzlic temu, da tako v svetu kot doma pojenjava premočno povpraševanje in so naši kupci za motarai v mrežo nelikvidnosti približno v isti meri kot lani.
Priizvodnjo naj bi najbolj povečale tovarne Elementi. RIZ, Avtomatika, Sprejemniki, Elektronika in Aparati (34 — 65%), če pa to povečanje merimo z absolutnimi vrednostmi, pa seveda tudi Elektromeliaraika in Avtooldk-trika. če bi hoteli napraviti kratek povzetek tistih izdelkov, ki bodo k temu povečanju največ prispevali, se moramo ustaviti najprej pri telefoniji To je področje, ki tudi v perspektivi ostaja eden najpomembnejših, saj je njegov razvoj najtesneje povezan s programom razširitve . telefonskega omrežja naše države. Izredno poveča nje pričakujemo v proizvodnji uporov (cca 80 m Sij. N din), zaradi kriere postaja šentjernojski obrat ena naših največjih tovarn. Pretežni dol te proizvodnje bo izvožen v žahodno E ropo. RIZ je predvidela pomembno pov> Čanje proizvodnje TV sprejemnikov, gramofonov in visoko frekvenčnih naprav. S svojim programom 25.000 sprejemnikov namerava prodreti na te'evizijsko tržišče tudi Avtomatika. Sežanska tovorna pa sc je posvetila predvsem cevnim radijskim sprejemnikom, katerih število bo glede na lansko pod-
voj'ila. V goriški proizvodnji zavzemajo najbolj dominantno mesto zaganjalniki, letos pa se pričenja tudi proizvodnja alternator je v. Spremembe v programih ostalih tovarn so glede na le, ki smo jih pravkar omenili, manjšega obsega in jih zatoi na tem mestu ne bi posebej navajali.
KADRI
Rast gospodarske aktivnosti bi moralo spremljati le zmerno povečanje zaposlenosti, ki nikakor ne bi smelo zaiti v lanske dimenzije. Zaposlenost bi morali ohraniti v ekonomsko realnih okvirih, toga pa lani nismo stomii. Treba pa je izboljšati kvalifikacijsko strukturo in le s tem ciljem pred seboj bi morali dopuščati rast zaposlenosti. Vse to v letošnjem planu pogrešamo. Kajti Število zaposlenih naj bi se povečalo za 9,8%, kar pomeni 1.650 novih delavcev. Lani, posebno v drug. polovici leta, je prišlo do novega vala zaposlovanja, ki se bo letos oči-vidrao nadaljeval. To je korak nazaj v naši poslovni politiki, tembolj ker ima to zaposlovanje dobro viden pečat eks-tenzivnosti, kajti polovica novih delavcev naj bi bula pol-kvalificirana. Letošnjo m sploh našo kvalifikacijsko strukturo moramo spremljati z zaskrbljenostjo. Popravi jo lahko 'e drugačna kadrovska politika, pa ne le na področju izobraževanja ampak tudi sprejemanja novih delavcev. Likvidirati je treba vzroke, ki to stanje podaljšujejo. Ti vzroki so znani, saj so že dolgo prisotni in so
(Dalje na 2. strani)
Delavcem ZP »iskra«
Komisija ZB ZP »ISKRA« bo opravila med 10. in 20. junijem veliko zbiralno akcijo za izgradnjo šole v Cerknem — spomeniku NOB, v katero vključujemo vse delavce našega velikega podjetja.
Pričakujemo, da bo vsak delavec prispeval 2,00 din. Z zbranimi sredstvi bomo kupili Iskrine proizvode in jih poklonili šoli v Cerknem. Obiskal vas bo poverjenik z vašega oddelka z zbiralno polo in naj ne bo delavca, ki ne bi bil vpisan na tej poli.
O konceptu nove šole pišemo na 7. strani.	Komisija ZB ZP »ISKRA«
■■■aaaairaBaBaaaBaasaaBssaassaaaaLiasaMaaaiiiaaaisssKiusaMtiBaiafiaiiiaiiiniai
Plan podjetja za 1970
(Nadaljevanje s L strani) predvsem v prenizkem nagrajevanju strokovnih delavcev in v globoka zakoreninjeni mojstrski miselnosti.
OSEBNI DOHODKI
Politiki osebnih dohodkov, !ki veje iz letošnjega plana, ni kaj oporekati, saj predvideva le zmerno naraščanje. Porast je predviden za 11 % in kaže torej ntalo rahlejši ton od lanskega. Proizvodnja bo imela približno trikrat večjo stopnjo rasti kot osebni dohodki, kar je v redu, saj je odvisna bolj od tehnične opremljenosti kot od intenzivnosti dela. Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega bo znašaj predvidoma 1.162 N. din. Najnižji, 750 N din, bo še nadalje v tovairni radijskih aparatov v Sežani; najvišji, 2.300 N din pa v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov. Izpod
1.000	N din naj bi ostaJe Letos le še 3 tovarne (Elementi, Sprejemniki in Elektromo, torji), lani jih je bilo osem.
Med tovarnami, ki nameravajo osebne dohodke najbolj dvigniti, so prav tiste, ki so že nekaj let zaostajale za drugimi (Avtomatika, Sprejemniki, Elektronika, RIZ, Elektromotorji). Nižjih osebnih dohodkov od tistih v lanskem letu ni predvidela nobena organizacija, medtem ko se je v prejšnjih letih dogajalo tudi to. Približno na istem kot lani bodo letos ostale Strokovne službe ZP, ZZA, Elementi, Orodjarna in Usmerniki.
OBRATNA SREDSTVA
Vse postavke na tem področju so pravilno začrtane im tudi dovolj realno dimenzionirane. Cc bomo letošnji plan obratnih sredstev uspeli tudi izvesti, bomo napravili veKik korak likvidnosti nasproti.
Plan računa z naraščanjem tako denarnih virov kot zalog, kajti oboje terja tudi močno povečana proizvodnja. Viri naj bi se povečali za
14,3	% m sicer najmočneje lastna sredstva, med bančnimi pa dolgoročni krediti bolj od kratkoročnih. Tak odnos je tud; najpravilmejši. Medtem pa naj bi zaloge narasle za vsega 6,6%; najbolj zaloge materiala (17%), manj zaio-ge lastnih izdelkov (8%), do-čim naj bi se nedovršena proizvodnja celo skrčila pod lanski obseg (za 8%).
Obveznosti do dobaviteljev naj bi se po planu povečale za komaj 1,7%, terjatve cjo kupcev pa le za 9%, kar je oboje daleč manj od števik, Jci smo jih bili vajeni zadnja teta. Ce upoštevamo pri tem naraščanje proizvodnje, potem bodo obveznosti im terjatve relaitivno celo upadale, to pa pomemi, tla bi se situacija na področju Jikvidnooii kar lepo odptetala.
Koeficienti obračanja se bodo v tem letu še nadalje poprav ¡jch. Skupni koefici-
ent, ki je bil lam: 1,45, se bo predvidoma dvignil za 12,4 %.
OSNOVNA SREDSTVA
Vrednost osnovnih sredstev se bo povečala letos za pribl. 82 miljonov N din, s čimer bomo dosegli skupno vrednost 524 milijonov N din. Letošnje povečanje znaša torej 18,5 % in je večje od lanskega, ko je bilo 13,5%.
Vendar pa bo letošnja struktura slabša od lanske, kajti na opremo bo odpadlo le 61,9 odstotka od skupne vrednosti osnovnih sredstev, medtem ko je odpadlo nanjo lani 65,2 odstotka. Se vedno dajemo namreč prevelik poudarek gradnjam, premajhnega pa modernizaciji delovnih priprav. Tudi fizična sposobnost delovnih priprav je v upadanju, lani je znašala 49 %, letos bo le še 42%. Ta padec nastaja v dokajšnji meri zaradi pospešene amortizacije.
Od skupne vrednosti osnovnih sredstev jih ima skoraj 27 % Elektromehanika, 31 % odpade na RIZ, Elemente in Avtoelektriko skupaj, deleži ostalih tovarn pa so nižji od 5 odstotkov.
NABAVA (VKLJUČNO UVOZ)
Skupen plan nabave reprodukcijskega materiala računa z 9 % povečanjem, od tega naj bi se uvoz povečal za 27 odstotkov, nabava na domačem trgu pa naj bi ostala enostavno na lanski višini. Medtem pa naj bi se proizvodnja povečala za skoraj 32 odstotkov! Logično je, da se mora obseg nabave gibati z isto intenzivnostjo kot proizvodnja, z njo vred mora naraščati ali upadati. Kazno je torej, da letos s planiranjem materiala v nekaterih tovarnah nekaj ni bilo vredu. Obseg samega uvoza je glede na lanskega sicer sprejemljiv, je pa še vedno zelo visok, če ga hočemo primerjati z uvozom v ostalih letih. Brez ozira na to pa je treba razumeti tudi želje tovarn, da dobe z uvozom kvalitetnejši in često tudi cenejši material in da so tuji dobavitelji tudi v rokih praviloma solidncjši od domačih. Visok izvoz pa ima za posledico tudi negativno devizno bilanco našega podjetja. Lanski uvoz je bil za 1.620.000$ višji od izvoza, letošnji pa ga bo presegel predvidoma kar za 3.670.00 $. Vendar tu ne gre za deficit, ki je lahko časovno omejen, gre tudi za trgovinsko orientacijo, ki ne bi smela navezovati naših potreb na inozemske vire, ker pomeni to pri današnji labilnosti razmer v svetu dokajšen rizi-ko. Vsekakor bo potrebno v zunanji trgovini ZP naše dosedanje napore »preklopiti«, ker postajamo pri uvozu precej bolj širokopotezni kot pri izvozu, saj cenimo pravilo, da je lažje delo prijetnejše.
Približno 83 % letošnjega uvoza bo odpadlo na države s konvertibilno valuto, odnos je torej približno isti kot lani.
PRODAJA (VKLJUČNO IZVOZ)
Prodaja na domačem trgu se bo povečala za četrtino. Največji porast predvidevamo v skupinah široke potrošnje, zvez in avtoelektričnih izdelkov. Do padca glede na lansko prodajo naj bi prišlo le v stikalni tehniki. Med posameznimi republikami bo tudi letos največji delež prevzela Srbija, kmalu ji sledi Slovenija, precej daleč za obema bosta Hrvatska in BiH; majhen delež (3 %) bosta odvzeli Makedonija in Cma gora.
Letošnji plan izvoza ni visok, komaj 14,8 % višji od lanskega. V zadnjih letih smo na tem področju dosegali višje številke. Od celotne naše prodaje bo šlo tako letos v izvoz le 1,6 %, kar pomeni nekaj nad 15 milijonov dolarjev. S takim deležem izvoza v celotni prodajni vrednosti smo ceio pod jugoslovanskim poprečjem, kjer bo delež izvoza v celotni prodaji letos kar 14 %. Pri vsem tem pa je seveda res, da cene na domačem trgu dovoljujejo povsem drugo akumulacijo kot na svetovnem in da naše tovarne pri sedanjem načinu in obsegu proizvodnje često z izvozom res ne pridejo do akumulacije.
Kljub temu pa ostajamo tudi letos na čelu največjih izvoznikov slovenske industrije in rudarstva. SJede nam TGA Kidričevo (14,5 milj. $), Impol (13,5), IMV (8,2), Tomos (8), Cinkarna (7,5), Krka (6,5) itd.
Tri največje tovarne, Elektromehanika, RIZ in Elementi tudi najbol j povečujejo izvoz, kar ustreza trditvi, da je velika proizvodnja nujno odvisna od izvoza. Isto velja tudi za proizvodnjo elektromotorjev, kondenzatorjev in diod, ki je že v sedanjih dimenzijah dosti preobsežna za domači trg. Med posameznimi iadediki bodo letos upori vzeli primat elektromotorjem, saj predstavljajo s preko 2 milij. dolarjev sedmino vsega našega izvoza.
Regionalna razporeditev izvoza letos ne bo doživela posebnih sprememb. Na področje konvertibilne valute bomo izvozili 77 %, v vzhodnoevropske dežele 13 % in na ostala klirinška področja 10 odstotkov.
INVESTICIJE
Te se bodo letos po večletni stagnaciji ponovno precej dvignile in dosegle približno 86 milijonov N din. To je 60 odstotno povečanje glede na lansko vrednost. Kljub temu porastu pa še vedno zaostajamo za srednjeročnim načrtom, ki je za letos predvidel obseg v vrednosti 110.000.000 N din.
Naj povem ob tej priliki, da so naša investicijska vlaganja še vedno nizka, saj predstavlja celo letošnja dokaj visoka vrednost dobre 4 % od vrednosti proizvodnje. Modernizacija mora v naši panogi pote-
kati hitreje. Za primer navajam firmo Siemens, ki je lani investirala 20 % od vrednosti svoje proizvodnje.
Po namenu bo od letošnje vrednosti porabljeno za gradnje 33 %, za opremo 64 %, za ostalo pa 3 %.
FINANČNI REZULTAT Finančni rezultat, kakor si ga obetamo, je za naše razmere impozanten Stopnja dobička, ki jo pričakujemo, je namreč 4,6 %, kar pomeni 120 milijonov N din.
Lanski dobiček, ki je vseboval še iz leta 1968 preneseno neplačano realizacijo, je dosegel vrednost cca 104 mili-
Revolucioniranje tehnologije po svetu je tako intenzivno, da dosežki na tem področju tako rekoč vsakodnevno izrivajo drug drugega. Praksa po svetu je takšna, da v posameznih industrijskih vejah spreminjajo po sili razmer tehnologijo na vsaka tri do štiri leta, kar dejansko pomeni tudi inovacijo celotnega proizvodnega parka.
Takšna gibanja narekujejo, da pokažejo tudi naša podjetja ustrezno gibčnost, pa najsi gre za uporabo sodobne tehnike in tehnologije, ali pa za proizvodnjo strojev in opreme, ki predstavljajo zadnjo besedo tehnike. Večanje organizacij skozi različne oblike sodelovanja in koncentracij sredstev, ki izvirajo iz tega, ustvarja predpogoje za takšno usmerjenost. Čeprav ta proces krepi materialno bazo, je treba zagotoviti proizvodnjo takšnih strojev in opreme kakršno zahteva tržišče — takšno kakršno narekuje sodobna tehnologija.
Živeli bi v iluzijah, če bi verjeli, da smo v stanju držati korak z inozemskimi proizvajalci na široki fronti in z lastnimi silami. Zaradi tega je realna samo takšna politika, ki zagotavlja proizvodnjo v sodelovanju z inozemskimi proizvajalci najproduktivnej-
jone N dan. Letošnji bo potemtakem za dobrih 15 % višji. Ce dobičku dodamo še amortizacijo, bomo na koncu leta razpolagali s finančnimi sredstvi v višini približno 116 milijonov N din. Ker znašajo naše obveznosti iz posojil približno polovico tega zneska, nam ostaja druga polovica na razpolago. Potemtakem bomo lahko investicijam v osnovna in obratna sredstva širše odprli vrata, poleg tega pa bomo mogli z večjim pogumom napolniti rezervni sklad Združenega podjetja in se tako čimprej otresli bremena preteklosti. Nobena od naših organizacij, niti Sprejemniki niti Orodjarna, v tem letu ne predvideva izgube.
Peter Grčar, dipl. oec.
ših in najracionalnejših strojev. Sejem tehnike je pokazal, da smo v razvijanju tehničnega sodelovanja precej napredovali.
Takšno sodelovanje, ki temelji na obojestranski koristi in zainteresiranosti obeh partnerjev, omogoča, da se hitreje prikopljemo do sodobnih rešitev in da ne izgubimo tempa. Kajti nc v kadrovskem in ne v materialnem pogledu nismo v stanju ustvajati razvojnih služb in izločaiti zadostna sredstva za obnavljanje tehnologije, pa pa tudi časa nam primanjkuje.
Samo bežen pogled na viso-kokvalitetne naprave in apa-kokvaliitotne naprave i;n aparature, pa tudi na šiirokopo-trošniške trajne dobrine nam dovolj zgovorno kaže, kaj vse je mogoče doseči, če je prisoten poslovni duh in če smo v stanju spretno kupiti tujo pamet. Vendar pa je pri tem potrebno — in takšnih primerov ni malo — paziti na to, da ne zaidemo v stihično kupovanje licenc in paralclizem v proizvodnji, ki lahko negativno vpliva na razvoj tako posameznih delovnih organt zacij fjot celotnih proizvodnih skupnosti.
L.	M.
Komisija za razpis mesta direktorja ISKRE — Tovarne elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne št. 11 — v združenem podjetju ISKRA Kranj
razpisuje
v skladu s statutom tovarne mesto
direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj:
— imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske smeri in KMetno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter s podatki o dosedanjih zaposlitvah naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi v časopisu DELO razpisni komisiji z oznako »za razpisno komisijo«.
Pouk Iz Beograjskega sejma tehnike
Na beograjskem »Sejmu tehnike« je naše podjetje pokazalo nekaj novih proizvodov: vendar ne v takšni meri in obsegu kot smo ga bili vajeni videti na naši stojnici v preteklih nastopih. Ali bomo do Sejma elektronike v Ljubljani popravili splošni vtis o krizi naših razvojnih in proizvodnih kapacitet?
Podutiška c.
Pod Hribom
Mat janova pot
Smučarska
skakalnica
Siska
A S*5enski hrit»
Prireditveni prostor - Mostec
I. trimes. 1969	leto 1969	I. trimes. 1970
14.471	15.192	16.302
100	105	113
	100	107
958.860	1,029.975	1,204.104
100	107	126
	100	117
Letna proizvodnji		a na zapo-
Slenega v	letu 1969	je za pri-
merjavo z drugimi		kvartalni-
mi obdobji upoštevana z eno
četrtino.
Odstotek povečanja celotnega dohodka je manjši kot odstotek povečanja proizvodnje. Delni razlog za to odstopanje je v tem, da smo lansko leto tudi izdelke, namenjene za izvoz IC, fakturirali, letos pa jih vodimo kot naše zaloge.
Iz kompleksa podatkov je zelo pomemben tudi podatek, da so izplačani osebni dohodki večji za 22%, z realizacijo kriti in obračunani pa so večji za 19 %. Razlika je vsebovana v večjih zalogah. Še pomembnejša pa je ugotovitev, da se je delež osebnih dohodkov v dohodku povečal. Menimo, da bo treba vse več pozornosti posvečati zalogam, likvidnosti ter preverjanju obsegov raznih stroškov poslovanja v okviru tovarne in podjetja. L. M.
MK. Ilirija
Vodnikova cc-Ur
Uspešno poslovanje »Elektromehanike« v I. trimesečju
BE
BS
■ S
mm
■a
■o
na
■■
Kratke vesti
NOVA ORGANIZACIJA »ENERGOINVESTA«
Vzporedno z rastjo »Energoinvesta«, izredno dinamičnega podjetja, so se začeli kopičiti problemi, zvezani z organizacijo dela. Številčnost organizacijskih enot terja v prvi vrsti reševanje problematike vseh aktivnosti podjetja in njihove uspešne kontrole.
Izdelavo nove, funkcionalne in učinkovite organizacije je »Energoinvest« zaupal strokovnjakom ameriške firme Mac Kinsey, ki se zadržujejo v podjetju že več mesecev in delajo v ustreznih službah uprave.
Razen definiranja aktivnosti in grupiranja naj bi dala nova organizacija najsodobneje organizirano službo marketinga, učinkovito planiranje in kontrolo izgradnje objektov (tehnično, finančno in po rokih izgotovit-ve), zatem ekonomično in jasno določeno funkcijo raziskav in razvoja, znatno izboljšano organizacijo tovarn, popolnoma jasna razmerja med skupnimi službami in proizvodnimi enotami in še marsikaj drugega.
Pričakujejo, da bo v začetku junija kolektiv že lahko razpravljal o novi organizaciji podjetja.
Mi-
4. ju lij-Dan Iskre Ljubljana-Mostec Shema.dostopov in prireditvenega prostora
Poslovanje tovarne in uspešnost poslovanja je odvisna od lastnih sil in sposobnosti ter od tržnih razmer oz. drugih eksternih gospodarskih dejavnikov. Kaj pod enim in drugim razumemo ne bi ponavljali. Poglejmo le nekatere osnovne kazalnike in njih glavne značilnosti:
Kot smo že pisali, bo pokrovitelj in organizator letošnjega praznovanja dneva borca in dneva ZP Iskra — 4. julija naša organizacija Iskra Commerce. Čeprav je do proslave še mesec dni, ima pripravljalni odbor že nekaj časa polne roke dela, da bo za Semičem leta 1968 in Lokvami leta 1969, tudi letošnja proslava v Ljubljani, v Mostecu, kjer ima ZB občine Ljubljana-šlška svoj rekreacijski center, vsestransko na višini. Podrobnosti o tem, kaj bodo članom delovnih kolektivov Iskra v ta namen pripravili organizatorji te proslave, bomo objavili v naslednjih številkah našega tednika, medtem ko smo se za danes omejili le na okvirni spored proslave, ki se bo začela 4. julija ob 10. url dopoldne. Po uradnem delu, bo nekako med 11. in 14. uro pogostitev članov delovnih kolektivov ZP Iskra in njihovih svojcev, po 14. uri pa se bo v Mostecu razvil kulturno-zabavni program, za katerega prireditelji že sedaj obetajo, da si ga bo vredno ogledati. Pri tem pa je izredno pomembno to, da bo prireditveni odbor skušal organizirati letošnje praznovanje dneva borca in dneva Iskre čim bolje in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Da bo v tem uspel ne dvomimo, prav pa je, da že danes opozorimo udeležence proslave v naših delovnih organizacijah, da najkasneje do 25. t. m. pošljejo prijavo natančnega števila udeležencev proslave na Iskra Commerce — prireditveni odbor za proslavo dneva Iskra, Ljubljana, Masarykova c. 15. Danes prav tako objavljamo tudi zemljevid, iz katerega je razviden dostop na prizorišče letošnjega praznovanja dneva borca in dneva Iskre v Mostecu v Ljubljani.
Smer
Roinn dolina
Smučarska
skakalnica
Mostec
Remiza •	/ proti Litostroju
1 iGaražnahl&j
Celovška cesta
Glavni dostopj^^/V/Scmaforsko krltlsče
Večna pot
Poslovanje kranjske tovarne je bilo v prvem trimesečju uspešno in celo boljše kot smo predvidevali. Pričakujemo, da se bo uspešnost nadaljevala, čeprav moramo računati, da je nekaj te uspešnosti rezervirane za čas dopustov v poletnih mesecih, ko je realizacija proizvodnje manjša. Za spremembo od prejšnjih let, ko plana proizvodnje v prvem trimesečju nismo oz. smo ga komaj dosegali, pa je bil letošnji "plan presežen za 12 Res pa je tudi, da je letošnja zadolžitev za prvo trimesečje relativno nizka (22,8 % letnega plana), za tretje in četrto pa visoka.
Vrednost predvidene letne proizvodnje je v primerjavi z lansko večja za 9%, če pa bi trimesečni odstotek preseganja plana proizvodnje primerjali z letnim planom, bi znašalo to povečanje 22 %. Tako pričakovanje pa je skoraj preoptimistično.
Pričakujemo, da bo s postopnim večanjem proizvodnih zadolžitev tudi odstotek preseganja nekoliko nižji. V primerjavi z istim obdobjem lani, je letošnja vrednost proizvodnje večja za 20%. Obenem je ugotovljeno tudi povečanje nedokončane proizvodnje za 15 %. V absolutnem znesku povečanje znaša 4,254 tisoč din, kar je za obratna sredstva dodatno breme, hkrati pa potencialna rezerva za nadaljno doseganje in preseganje plana proizvodnje gotovih izdelkov.
Lani smo proizvedli v 69 delovnih (obratovalnih) dnevih s 4,572 poprečno zaposlenimi za 66,161,312 din, v_ istem času pa smo letos dosegli znesek 79,470,878 din v 66 delovnih dnevih s poprečno 4.875 zaposlenimi. Za 20 % večja vrednost proizvodnje je bila torej dosežena s 6,6 % večjim številom zaposlenih in s 4,4% manj obratovalnimi dnevi. Napredek je zlasti viden, če pogledamo kako se je gibala proizvodnja na zaposlenega in na delovni dan in sicer:
(V prvih treh kolonah prikazuje tabela proizvodnjo na zaposlenega v prikazanem obdobju in zadevni indeks, v nadaljnjih treh pa proizvodnjo na delovni dan in indeks.)
V I. trimesečju 1969 je bilo izplačano 22,414.949 din bruto in 15,390.573 din neto osebnih dohodkov oz. 24,5 % letnega plana osebnih dohodkov. Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so bili v I. trimesečju 1969 920 din, letni pa 967 din.
Letos so v I. trimesečju poprečni osebni dohodki znašali 1.052 din, kar je za 14.4 % več kot v istem obdobju lani in za 9% več kot je znašalo lansko celotno poprečje. Lahko trdimo, da se plan osebnih dohodkov, kakor tudi plan delovne sile (po številu) 100% izpolnjuje. Neplačano je ostalo samo nekaj redne stimulacije in rezerve, ki se izplačuje šele proti koncu leta in po zaključnem računu, ko so z obračuni dokazani predvideni poslovni rezultati. V I. trimesečju je bilo izplačanih tudi že 354 tisoč din za regrese.
Po začasnih obračunih ugotovljeni celotni dohodek je bil v I. trimesečju letos 71.827 tisoč ali za 17% večji kot v istem obdobju lani oz. za 7,3 % več kot je bilo lansko četrtletno poprečje. Zanimivo je tudi, da se je dohodek povečal za enak odstotek kot celotni dohodek. Delež dohodka v celotnem dohodku je 41,6%.
»Elektromehanska« Kranj
Zmanjšanje proizvodnih stroškov - nujnost
Udeleženci splitskega seminarja spremljajo predavanja domačih in tujih strokovnjakov
Seminar za projektante požarno - signalnih naprav
Na prvi seji DS kranjske tovarne je bil za novega predsednika DS tovarne izvoljen tov. Henrik Peternelj, rojen leta 1941, zaposlen kot vodja obdelovalnice obrata »števci«, za namestnika pa tov. Anton Bozovičar, roj. 1. 1927, vodja GPP kinoakustika.
Po poročilu predsednika UO o delu v pretekli mandatni dobi in nekaterih perečih problemih (objavljeno v prejšnji številki), je razprava nakazala glavne smernice, uspehe, pa tudi slabosti. Predvsem
Henrik Peternelj, novi predsednik DS
Z zanimanjem sem prebral v prejšnji številki članek »Iz zaključnega poročila UO v mandatni dobi 1969-70«, ki ga je, kot piše, prebral na delavskem svetu »Elektromehani-ke« dipl. inž. Emil Sekne. Kot prejšnji predsednik UO je v kratkem sestavku zajel skoraj vso problematiko kranjske tovarne.
Všeč mi je odprto pisanje o uspehih, o perečih problemih, všeč mi je tudi trezen pogled na naše slabosti. To ni le informacija, ta članek je za mnoge tudi atpal, da so za uspeh potrebni poleg znanja tudi disciplina, vestnost in odgovornost. S takimi članki bi bilo treba nadaljevati, pa ne samo v Elek-tromehaniki, pač pa bi podobne članke radi zasledili tudi iz drugih organizacij. Cimveč bi morali pisati tudi o problemih celotnega podjetja. Taki, odprti in problemski članki bi lahko dajali nesporen odgovor, če je strokovnost in odgovornost strokovnih služb ekvivalentna z dajatvami, ki jiih plačujejo organizacije. Le na ta način bi bili številni člani naših organizacij vsaj informirani, če je vse to kar imamo in plačamo — potrebno oz. če še kaj rabimo!
S poročilom, kot je bilo prebrano na DS v Kranju, bi morali biti, če smo že samoupravljala, pravočasno seznanjen ves kolektiv kranjske tovarne. Vodstveni kader bi
je bila poudarjena nujnost zmanjševanja stroškov, skrb za kadre, zboljšanje medsebojnih odnosov in ureditev OD. Izredna pozornost je bila usmerjena v perspektivne panoge, kjer ima telefonija prvo mesto. Nujnost zamenjave starih strojev in naprav narekuje potrebo po konkurenčni sposobnosti, ki pa ne sme zajedati delež dohodka — nasprotno — le-ta se mora večati.
Zanimiv dialog o disciplini pri izvajanju piana se je končal z dvojnim mnenjem: prvi zagovarja dvig proizvodnje posameznih enot, drugi ga pa svari pred optimizmom v tej smeri z dokazi, da neenak dvig proizvodnje posameznih enot kvari proizvodno disciplino, ker nadplan-ska proizvodnja le nekaterih DE kvari realno sliko s tem, da rastejo stroški, hkrati pa to zajeda planirani material, kar povzroča nemalo truda in valovanje stroškov, kar ni posebno priporočljivo v dobi splošne nelikvidnosti.
Splošno mnenje pri razpravi je vsekakor v tem, da bo treba naraščajoče stroške z vso ostrino obravnavati in forsirati vse panoge, ki so za trg interesantne, hkrati pa polagoma opuščati vse premalo rentabilne artikle.
morail o tem razpravljati in sprejeti določene sklepe. Če vzamemo v poštev le misel o odgovornosti in vestnosti, ki je, kot pravi poročilo — skorajda ni?! — potem je treba to misel obrniti na tisti čas, ko se določajo osebni dohodki, pa tudi dopusti! Takrat so namreč vodilni in vodstveni delaivci zelo podrobno seznanjeni, kaj so za svojo »plačo« dolžni delati in odgovarjati. Če nekateri tega ne delajo, jih je pač treba na to opozoriti, če pa še to ne pomaga in ne spoštujejo »daj-dam« pogodbe, je treba te ljudi brez jeze, pa tudi brez sentimentalnosti — zamenjati! Lahko smo prepričani, če bi tak ukrep uporabili le enkrat, bi se odgovornost takoj povečala.
Drugo dejstvo, ki je izrednega pomena za nas vse — je fluktuacija oz. bolj po domače: zapuščanje tovarne, odpoved službe, članek namreč poudarja, da denar (osebni dohodki) nj glavni in edini vzrok, pač pa stopajo v ospre-je — osebni odnosi!
Dobro vem, da je dobro počutje na delovnem mestu — zlata vredno, če se dobro počutiš v delovni okolici lažje delaš, več narediš, ohranjaš zdravje im se veseliš vsakega dne, vsakega snidenja s sodelavci. V nasprotnem slučaju ti je delo v breme, postajaš nervozen, jezljiv, skratka — podjetje ni več tvoj drugi
Sredi maja je bil v Splitu seminar, namenjen v prvi vrsti projektantom signalnih naprav za protipožarno zaščito raznih objektov in po-strojb. Zelo zanimivih predavanj domačih in tujih strokovnjakov se je udeležilo nad sto projektantov iz različnih industrijskih in gospodarskih sektorjev.
»Bolje preprečiti, kakor tešiti« je stara ljudska modrost, ki jii ni mogoče odrekati veljave na mnogih področ-
dom. živčnost, nejevolja in nestrpnost se premeša tudi v dom, v družimo... Namesto dobrega počutja se ustvarja nestrpnost, marsikdo svoje nezadovoljstvo skuša celo pregnati z alkoholom.
Odnose bo prav zato treba radikalno spremeniti. To je uvidel tudi UO, saj je pred kratkim, vsaj tako piše v članku, zahteval od kadrovske službe kompleksno študijo o medsebojnih odnosih v tovarni in predlaga do 1. oktobra 1970 konkretne zadevne ukrepe. Vsa študija pa ne bo imela pomena, če se kal konfliktov ne bo zatrla, če to povzročajo poedinci, ki niso dozoreli svoji funkciji oz. če nimajo osebnih lastnosti, ki so poleg znanja še kako potrebne za uspešno vodenje, bo zaradi koristi kolektiva in tovarne treba poseči po zamenjavi.
Eno je jasno: če bodo vsi problemi, ki so bili navedeni v omenjenem članku reševa-ni s sentimentalnostjo, pretiranim popuščanjem pri nekaterih poedincih — tedaj rešitve ni in je ne bc! Vrteli se bomo v začaranem krogu, občasno izdali nekaj parol in navodil, kljub temu pa ugotavljali, da se disciplina krha. da odgovornost šepa, da OD niso vsklajeni, da se medsebojni odnosi niso izboljšali ipd. Prav zato bi bilo prav, da se iz razmišljanja in razprav preide k čimprejšnjim ukrepanjem.	-Fi-
jih, kjer je ogroženo človeško življenje ali imetje. Eno od takšnih področij so elementarne nesreče, med katerimi je ogenj po svojem grozljivem učinku nedvomno na prvem mestu. V tisočletnem boju med človekom in ognjem prihaja človek na bojišče ponavadi — z zamudo. Zato nenehno išče sredstva m načine, da bi se spoprijel z ognjenim elementom na kolikcur-toliko »enakopraven« način.
Danes so na voljo dokaj ' zanesljive naprave, ki omogočajo pravočasno odkrivanje požara dn s tem vred tudi učinkovito intervencijo. Med javljalniki, med katerimi so na svetovnem glasu proizvodi firme »Cerberus« — nudijo s svojo elektronsko nezmotljivostjo precejšnje šanse, da bo požar pravočasno odkrit ter zadušen ali vsaj lokaliziran. Toda praksa je pokazala, da tehnična dovršenost javljalnikov še nd zadostno zagotovilo, da bo njihovo delovanje uspešno in učinkovito. Tisti, ki se želi zanesljivo zaščititi z njihovo pomočjo, mora tudi vedeti, kje so prava »stražarska mesta«, odkoder je mogoče uspešno nad-zoiovaiti prav vsa občutljiva mesta v posamezni zgradbi ali objektu.
Splitski seminar je bil namenjen ravno problematiki pravilnega in učinkovitega projektiranja signalnih naprav ter njihovemu povezovanju v ustrezne sisteme. Na
Delovna organizacija ISKRA RIZ — Zagreb ima svoj tovarniški časopis, ki je doslej izšel v 74 številkah. Glede na to, da je po svojem obsegu dokaj velik, njegovo izhajanje pa zlasti v zadnjim obdobju iz tehničnih razlogov ni bilo preveč redno, si v ISKRA RIZ prizadevajo, da bi sedanje glasilo zamenjali za štirinajstdnevnik.
Stvar je že tako daleč, da je zdaj le še odvisno od
predavanjih, ki jih je organiziral Biro za avtomatizacijo v industriji ZZA Iskra, je tekla beseda o novostih v proizvodnji požarno-signalnih naprav, o organizaciji alarma in o vplivu instalacijske izvedbe javljalnnh sistemov. Posebna pozornost je bila posvečena zaščiti velikih gospodarskih objektov, veleblagovnic, telefonskih central, računskih centrov, stanovanjskih in javnih zgradb ipd.
Mimo domačih strokovnjakov (Petra Si,menka, Vladimi-ra Gačeše, Jerneja Kuhariča, Vlada Urbasa in Andreja Kollerja) sta na seminarju sodelovala tudi dva inozemska eksperta in sicer predstavnik firme »Cerberus:! g. Sutter ter g. Peter W. de Leeuvv, holandski strokovnjak za ladijsko protipožarno zaščito.
Tretjega dne so strokovnjaki biroja predstavili udeležencem seminarja naprave za klimatizacijo stanovanjskih objektov, ki jih bomo kmalu izdelovali v kooperaciji z japonsko firmo Hitachi.
Želeti bi bilo, da bi bite takšnih in podobnih seminarjev še več. Kajti pozno, toda ne prepozno, prihajamo do spoznanja, da tehnični opis ali prospekt še ni prodal niti enega proizvoda. Zlasti ne na področju takšne poizveduje, kjer imata tehnična vzgoja event. porabnikov in prodaja intelektualnih storitev veliko večji učinek, kot plasma proizvodov na malone sejmarski način.	M. Lj.
upravnega odbora ISKRA RIZ, če bo predlog sprejel in v primeru razumevanja UO RIZ, bo že naslednja številka glasila izšla v novi obliki, ki bo podobna našemu tedniku m bo ob rednem, štirinajstdnevnem izhajanju prav gotovo šc bolj odigrala svojo informativno vlogo, saj bodo člani delovnih kolektivov ISKRA RIZ lahko bolj tekoče informirani o domianju v tovarnah in ZP ISKRA.
Še več takih člankov
iiiiiiiimi¡iiiiiiimmim!iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiHiimii!iiiiiii!!iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiií
V Iskra RS Z šiirinaistdnevnik?
Slednjič dostojna publikacija o ZP Iskra
Naš razgovor
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef obrata »Stikala«, dipl. inž. PETER KOBAL.
Že vsa leta obstoja združe-, nega podjetja ISKRA ugotav-1 ljamo, da bi podjetje, kakršno je po svojem obsegu in pomembnosti naše, moralo po ' vzorcu renomiranih tujih 1 firm, imeti občasne reprezentančne publikacije, iz katerih bi lahko doma in v svetu razbrali, kako delamo in gospodarimo in kako potekata naš razvoj in rast. Vendar je vse doslej ostalo le pri teh ugotovitvah.
Pred kratkim pa smo konč-j no le dobili solidno in skrbno pripravljeno publikacijo — letno poročilo ZP ISKRA za preteklo leto. S to lično urejeno m dostojno natisnjeno publikacijo smo prvič v naši zgodovini v skopih obrisih prikazali naše delo in rezultate v minulem poslovnem letu.
Publikacija, o kateri je govora, je po svojem videzu zares solidna, sodobna in prav lahko zadovolji še tako raz-j vajen okus človeka. Takšna : kot je, prav gotovo lahko pre-
če lahko ljudi, ki zaslužijo | več kot 2000 dinarjev mesečno, uvrstimo med dobro plačane Jugoslovane, potem jih je nekaj več kot 135.000. Tako vsaj kaže sporočilo zveznega zavoda za statistiko, ki je potreboval več mesecev, (la je obdelal strukturo osebnih dohodkov vseh zaposle-nlh v septembru lani. Takrat ■ je bilo v Jugoslaviji 3,700.000 ; zaposlenih.
Torej je 3,7 % zaposlenih Jugoslovanov zaslužilo lani septembra več kot 2000 dinar-
nese primerjavo z vsako tujo publikacijo podobne vsebine.
Zato upravičeno zaslužijo ustvarjalci publikacije — oblikovalci iz ISKRA COMMERCE — sektorja za pospeševanje prodaje, v katerega sta zdaj združena nekdanji oddelek za industrijsko oblikovanje ZZA in propagandna služba, vso pohvalo.
Nova publikacija — z angleško besedo—Anual Report za leto 1969 je torej izšla, lepša in prikupnejša od pričakovanj in želeti bi bilo ob tem, da bi jih sledile še druge skrbno pripravljene in solidno izdelane, ki bodo tudi v prihodnje veren prikaz našega dela, prizadevanj in ugodnih poslovnih rezultatov. Natisnili so jo v angleščini, nemščini, srbohrvaščini in slovenščini v skupni nakladi 10 tisoč izvodov in ji dodali še barvno turistično prilogo, katera prav tako izpričuje oblikovno dovršenost i*n je namenjena našim inozemskim poslovnim partnerjem.
jev. V gospodarstvu jih je bilo 3,1 %, v negospodarstvu pa 6,2 %. Tam kjer so povprečni zaslužki najvišji, je tudi največ ljudi z osebnim dohodkom nad 2000 dinarjev. Tako je n pr. tekstilna industrija na zadnjem mestu, ker je v tej veji zaslužilo več kot 2000 dinarjev le 0,8 % zaposlenih.
V negospodarstvu so na prvem mestu projektantske organizacije, kjer vsak tretji zasluži več kot 2000 din, potem pridejo gospodarske zbornice, kjer je to mejo
Vprašanje:
Pred leti je imel obrat »Stikala« kar precejšnje skrbi zaradi prodaje svojih izdelkov. Ker že precej časa nismo ničesar objavili o tem obratu, bi bilo prav, da bi zvedeli kako kače letošnje leto.
Odgovor:
Teh težav ni več, ker je, vzeto dve leti nazaj — izredna konjunktura pripomogla uspešno prebroditi težave prodaje. Lahko rečem, da je bil to čas izrednega povpraševanja po naših izdelkih.
Vprašanje:
Vi ste prevzeli posle šefa obrata »Stikala« v letošnjem letu. Bi nam lahko povedali o problemih, ki so bili in ki se še sedaj pojavljajo?
Odgovor:
Če vzamem v poštev dobo treh mesecev odkar sem na
presegel vsak četrti zaposleni, pa visoke in višje šole, republiški upravni organi, znanost in zvezni organi.
Največ Jugoslovanov je zaslužilo v septembru 1969 med 600 in 1000 dinarji, takih je 46,1 % ali skoraj polovica zaposlenih. Potepi pridejo ljudje z zaslužki med 1000 in 1200 dinarji (14,3%), več kot 1200 pa manj kot 1400 dinarjev je zaslužilo 8,4 % zaposlenih. Treba pa je seveda vedeti, da je še precej Jugoslovanov, ki zaslužijo zelo malo: manj kot 400 di-
tem delovnem mestu, menim, da so mi težave obrata v pretežni meri poznane. Kot vem, so problemi po vseh tovarnah, teh tudi pri nas ne manjka, vendar jih strogo delimo na področja, ki jih lahko sami rešimo in na področja, ki jih morajo rešiti drugi oz. skupno. Kar se tiče internih problemov bi dal prednost konsolidaciji odnosov znotraj obrata ter še večjemu angažiranju pri delu. Glede proizvodnje obstaja dejstvo, da je specifičnost proizvodnje v precejšnji meri vezana na konkurenco na domačem tržišču, da ne govorim o zunanjem trgu, kjer je konkurenca še večja. Poleg tega je proizvodnja dokaj vezana na uvozni materiali, kjer splošna nelikvidnost igra veliko vlogo, posebno pri plačevanju carine.
narjev je zaslužilo sicer le 2,2 % zaposlenih, zato pa je kar 15 % tistih, ki so zaslužili med 400 in 600 dinarji, kar je kar precej.
Struktura zaslužkov je po republikah, kot je bilo pričakovati, precej različna. Medtem ko v Bosni in Hercegovini zasluži manj kot 600 dinarjev 20,3 % zaposlenih, je v Srbiji takšnih
20.4	%, v Črni gori 25,3. v Makedoniji celo 28,5, na Hr-vatskem pa le 12,1 in v Sloveniji komaj 4,5 %.
Prav zato nastajajo dostikrat neljubi zastoji.
Vprašanje:
Ste že mislili na povečanje proizvodnje?
Odgovor:
Zaradi stavbe, ki ni najbolj primerna za tovrstno proizvodnjo (šibki stropi) in dokajšnjih problemov prevoza iz matične tovarne prek savskega mostu in obratno (glavna cesta), bi bila tudi dograditev novih prostorov ob stari stavbi med cesto in Savo — po treznem premisleku — nepraktična in nepriporočljiva. Če obstajajo potrebe za razširitev, bo najbolje, da se v doglednem času preseli naš obrat na prostor ob matični tovarni onkraj Save. Prepričan sem, da bi s tem znižali tudi stroške proizvodnje ter lažje sprejemali povišanje proizvodnih obveznosti.
Vprašanje:
Znano je, da ste bili svoj-čas predsednik upravnega odbora v »Elektromehaniki«. Vam ta funkcija pri vašem delu zdaj kaj koristi?
Odgovor:
Vsekakor! ... Ta funkcija je bila zelo koristna za uvajanje na razna področja dela in poslovanja.
ABC
Struktura osebnih dohodkov vseh zaposlenih
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii'imiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
i iiiiimiiiiiimiiii!iiiiiiiin
Teli miško
tehnološka revolucija im mladi
Referat s III. majskega srečanja mladih elektronske in elektroindustrije Jugoslavije v Kranju, maja 1970
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zaposlovanje ustreznih kadrov je nujna dolgoročna poslovna naloga podjetij. Ponoviti velja znano dejstvo, da v sodobnem industrijskem svetu niso važna le prirodna bogastva, investicijska opremljenost in kroženje sredstev, pač pa tudi vrednost, ki jo predstavljajo dobri kadri. Z gospodarsko reformo je tudi politika kadrovanja dobila večji poudarek. Vedno več se zaposluje mladih kadrov, vendar še marsikje prihaja izraza politika zapil arija vrat mladim, sposobnim in šolanim ljudem, cd katerih v veliki nieri zavisi položaj našega gospodarstva. Vse to R v nasprotju z načel; reforme in pušča negativne posledice. Še vedno se dogaja, da odhajajo nuadi strokovnjaki v tujino, kar ima še druge negativne vplive.
S tako politiko sc še marsikje ohranjajo garniture iz časov, v katerih so bile razmere gospo-dnrjenja bistveno drugačne. Ti ljudje, ki niso šli J vasom, ne morejo biti porok za hitrejši razvoj, zn hitrejše premagovanje težav.
Ena najpomembnejših nalog Zveze mladine je Zavzo ti odločno stališče, da na ustrezna delovna
mesta pridejo ljudje z ustrezno izobrazbo in ustreznimi sposobnostmi.
Zveza mladine danes sprejema samoupravni način reševanja problemov, kot osnovno vodilo svojega delovanja, gradi kolektivno zavest in se bori proti pojavom oportuni/.ma in pasivnosti, ki kljub družbeni lastnini proizvajalnih sredstev povzroča, da se delovni ljudje počutijo kot mezdni delavci, ki ne upravljajo sami in ne delijo ustvarjenega dohodka.
Neustrezni kadri so največkrat vzrok za slabe poslovne rezultate. To je pereče še toliko bolj, ker se vodilni uslužbenci v slabih gospodarskih organizacijah krčevito držijo svojih delovnih mest in niso sprejemljivi za nove kadre, zlasti še za tiste ne, ki bi s svojo sposobnostjo in znanjem v določenem času ogrozili prav njihova mesta.
Ob tem lahko ugotovimo tudi to, da se premalo govori o sposobnosti, o resničnem prispevku k združenemu delu in o dejanskem vplivu slehernega zaposlenega na določanje kriterijev in konkretno izbiro za posamezna vodilna delovna mesta. Ta izbira mora postati abjektivnejša.
ne pa da je rezultat takih ali drugačnih kombinacij ozkega kroga posameznikov. Naša naloga je boriti se, da bo vsako delovno mesto v gospodarski organizaciji izpostavljeno stalni konkurenci znanja in sposobnosti. Vsi kratkoročni in dolgoročni razvojni programi morajo vsebovati tudi razvoj kadrovske strukture. Prizadevati si moramo za takšno kadrovsko politiko, ki bo omogočila uveljavljanje znanstvenih in tehnoloških dosežkov.
Sestavni del kadiovske politike je štipendiranje. Zaradi pomanjkanja kadrovskih predvidevanj v gospodarskih organizacijah, štipendiranje trenutno ni zadovoljivo. Važna naloga vseh aktivov Zveze mladine v gospodarskih organizacijah je stalno vzpodbujanje in podpiranje izobraževanja zaposlenih, predvsem mladih. Tu ne gre samo za izobraževanje takih, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo, temveč za nenehno strokovno usposabljanje vseh.
Pozitivno je na kadrovsko strukturo vplivalo tudi pripravništvo. S tem se je zmanjšala nezaposlenost srednjih, višjih in visokostrokovnih kadrov. Kljub temu pa, da je ob sprejemanju zakona o pripravnikih marsikdo imel občutek, da je to ena od zelo dobrih oblik uresničevanja kadrovske politike, vendarle marsikje lahko ugotavljamo razne nepravilnosti in slabosti. Osnovna slabost pripravništva je bila, da gospodarske organizacije mladih pripravnikov niso uvedle v strokovno, samoupravno in politično delovanje. Mladi se morajo v takih gospodarskih organizacijah zavzeti za izdelavo programa pripravništva, ker v nasprotnem primeru ni mogoče spoznati kvalitet pripravnika in zato mu po stažiranju ni mogoče zaupati ustreznega delovnega mesta. Stažiranje nikakor ne sme pomeniti le
Pred VI. letnimi Športnimi igrami ZP Iskra Kranj
Osnutek programa dela
V petek, 28. maja 1970 se je v Zagrebu sestala na svojo retino sejo komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboiu ZP Iskra. Sestanek je bil v prostorih športnega parka »Mladost«, kjer se bodo odvijale letošnje VI. letne športne igre ZP Iskra.
Komisija je še enkrat podrobno pregledala vse propo-zicije, skupno s tov. Josipom Tomljenovičem - Slimom — strokovnim in tehničnim vodjo športnega parka »Mladost«, oz. letošnjih VI. letnih športnih iger ZP Iskra. Večjih sprememb m bilo, v glavnem so jih vskladiii z ustreznimi splošnimi pravili za posamezne discipline.
Dopolnjene propozicije z vsemi ostalimi navodili o poteku VI. letnih športnih iger — bo poslal pripravljalni odbor iz RIZ v posebej zato pripravljenem biltenu vsem organizacijam ZP Iskra.
Otvoritev VI. iger ZP Iskra bo v soboto, 27. junija ob 8. uri zjutraj, v športnem parku »Mladost« v Zagrebu.
Pokrovitelj letošnjih letnih športnih iger ZP Iskra je glavni direktor RIZ, tov. Krsto Bojič, dipl. ing.
Spanje in prehrana. Za to
je tudi preskrbljeno v neposredni bližini (200 m) športnega parka, v študentskem naselju. Podrobna navodila v zvezi s tem bodo v biltenu
VI.	LSI ZPI.
Zaključek — razglasitev rezultatov VI. LSI — Iskre bo v nedeljo, 28. junija ob 16. uri popoldan v gradu Mokrice.
Izlet: Komisija je tudi enoglasno sklenila, da bo prispevala gotova sredstva, za izlet prvo plasiranih ekip iz posameznih disciplin.
Prve tri ekipe iz vsake discipline ter prve tri plasirane organizacije dobe ustrezne •pohvale.
športniki ZP Iskra, še je čas za temeljite priprave. Izkoristite ga — borbe bodo hude!
PREDTEKMOVANJA V NOGOMETU
Kot vsako leto, se je tudi letos za letne športne igre Iskre, ki bodo v Zagrebu, 27. in 28. junija, lepo število nogometnih ekip iz naših organizacij. Ker se bodo v Zagrebu pomerile v finalu le štiri najboljše ekipe, so bila zato potrebna predtekmovanja.
Na stadionu NK Mladost v Kranju so se v ta namen pred 14 dnevi sešli nogometaši kranjske tovarne in tovarna »Aparati« in »Naprave« iz Ljubljane. Čeprav slednji dve med seboj še nista odigrali kvalifikacijske tekme, je v tej skupini že znan finalist.
Kot je bilo pričakovati, se je v finale plasirala enajsto-rica Elektromehanike, ki je z rezultatom 2:0 (1:0) odpravila ekipo »Aparati«, nato pa še z rezultatom 1:0 (0:0) ekipo tovarne elektronskih naprav. Medsebojna tekma Aparati : Naprave bo te dni v Ljubljani, vendar njen izid ne more vplivati na spremembo finalista
Poročil s kvalifikacijskih tekmovanj v Novi Gorici in Ljubljani še nismo prejeli, zato o tem, kdo so razen kranjske ekipe in ekipe prireditelja — ISKRA RIZ Zagreb letošnji nogometni finalisti — prihodnjič.
Splošni program dela:
—	Program dela Komisije ZB je sestavni del programa dela Sindikalne organizacije ZPI.
—	Komisija ZB ZPI ima koordinacijsko nalogo z delovanjem komisij ZB pri delovnih organizacijah ZPI.
—	Komisija ZB ZPI ima pravico zahtevati od Sindikalnega odbora, da skliče na njeno zahtevo širši sestanek sindikalne organizacije ali samega odbora. Isto velja tudi za komisije ZB pri posameznih osnovnih organizacijah sindikata.
—	Komisija ZB mora voditi točen seznam svojih aktivnih udeležencev NOB, kakor tudi vseh ostalih članov ZB, zaposlenih v ZPI.
—	Komisije ZB naj posvečajo večjo pozornost delu z mladino in prikazovanju tradicije NOB in njene vloge.
Akcijski del programa:
—	Vsi člani ZB naj v okviru svojih sposobnosti sodelujejo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, da tako doprinesejo svoj prispevek k še hitrejšemu razvoju ZPI in njenih odnosov. Nenehno naj stremijo za tem, da se razvoj samoupravljanja v naših organizacijah odvija v smeri neposrednega odločanja proizvajalcev pri razporejanju ustvarjalnega dohodka.
—	Komisija ZB naj sodeluje z osnovno organizacijo sindikata kadar so predvidene večje akcije družbenopolitičnih organizacij.
—	Vse komisije in tudi posamezni člani ZB naj vedno sodelujejo pri pripravah in izvedbi volitev v vse organe ZPI ter v občinske, republiške in zvezne organe.
—	Organizacije ZB aktivno sodelujejo pri jubilejnih proslavah.
—	Vse komisije ZB morajo posvečati posebno skrb bolnim in socialno šibkim članom ZB. Zato naj v ta namen organizira skupna letovanja za socialno šibke člane, za bolne člane pa naj organizira klimatska zdravljenja.
—	Komisije ZB naj vedno poskrbe za primerno poslovitev od članov ZB, ki odhajajo v pokoj aii od članov ZB v primeru njihove smrti.
—	Pri kadrovanju in napredovanju na posameznih delovnih mestih, naj imajo udeleženci NOB prednost pred drugimi, če odgovarjajo pogojem razpisa.
—	Komisija ZB ZPI organizira 10 dnevno letovanje članov ZB v mesecu avgustu.
—	Komisije ZB pri osnovnih organizacijah sindikata naj intenzivno delajo na reševanju stanovanjske politike članov ZB. Pri dodeljevanju kreditov za rešitev stanovanjskih vprašanj naj imajo člani ZB prednost pred drugimi.
—	Osrednja proslava ZB ZPI bo Dan ISKRE, ki bo na Dan borca 4. julija.
—	Vse komisije ZB naj stalno stremijo za organizacijo raznih izletov v partizanske kraje ob državnih ali drugih praznikih.
—	Pri obeležju NOB naj bodo člani ZB prisotni pri odkrivanju spomenikov, pri počastitvi borcev na Dan mrtvih itd.
—	Vsi člani ZB naj svoje eventualne prošnje ali pritožbe naslavljajo najprej na svojo komisijo ZB v delovni organizaciji. V slučaju pa, da se prošnja ali pritožba ne more
komisije ZB
rešiti na tem nivoju, naj se odstopi v reševanje Komisiji ZB pri Sindikalnem odboru ZPI.
Komisija ZB ZPI
61 članov ZB letuje brezplačno v domovih Iskre
Po sklepu Komisije ZB ZP ISKRA z dne 6. V. 1970 v Ljubljani je bilo sklenjeno, da komisija ZB financira 61 članom, socialno in zdravstveno ogroženim ter aktivnim brezplačno letovanje.
Komisija ZB ZP ISKRA plača iz svojih sredstev 10-dnev-ni pension za vsakega, stroške prevoza pa naj krijejo Komisije ZB po delovnih organizacijah.
Razdelilnik odobrenih mest za letovanje članov ZB po posameznih organizacijah je naslednji:
	Dugi otok	Trenta
1. Elektromeh.	6	3
2. Avtomatika	2	1
3. Elementi	3	2
4. Avtoelektr.	3	2
5. Aparati	2	1
6. Elektromot.	2	1
7. Naprave	2	1
8. Kondenzatorji 2		1
9. Elektronika	1	1
10. Instrumenti	2	1
11. Usmerniki	1	1
12. Polprevod.	1	2
13. ZZA	1	1
14. IC	1	1
15. Strok. služ.	1	0
16. ŠC	1	0
17. Sprejemniki	2	2
18. RIZ	3	2
19. Orodjarna	1	0
20. CAOP	0	1
37+24 -61
iiiitiitiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif 'iiiiiiiiiiuiiiRi
čakanje na polni osebni dohodek, ampak predvsem proces usposabljanja.
Na koncu še kratek rezime. Proizvodni programi in stopnja prekrivanja proizvodnje podjetij elektronske industrije, najbolj drastično odraža vsebinske probleme v tej grupaciji pri nas. Razen direktnega prekrivanja proizvodnih programov obstoji tudi prekrivanje na področju raziskav. To pravzaprav ne bi vodilo v kritično situacijo, če bi velikost kapacitet in stopnja njihovega izkoriščanja dopuščali kompleksno reprodukcijo, kajti velikost vseh razpoložljivih kapacitet skupaj, koncentriranih na enem mestu, bi se komajda lahko smatrala za mejno osnovo rentabilne proizvodnje. Z ozirom na to, da je izkoriščanje kapacitet polovično, ponekod pa tudi znatno slabše, lahko sklepamo, da tudi popolnoma integrirana grupacija ne bi bila v stanju, da normalno reproducira na primernem nivoju. Iz tega se lahko zaključi, da so individualne možnosti in pogoji reprodukcije v delikatni situaciji. Visoki fiksni stroški proizvodnje obremenjujejo živo delo, tako da tak odnos vodi v skrajno neznosno situacijo. Poleg velikega pritiska na osebne dohodke, taka raven reprodukcije ne more prenesti cene raziskav in razvoja. Tako stanje traja že tako dolgo, da so se vse bolj začele čutiti razlike v tehničnem nivoju elektronske industrije pri nas in elektronske industrije v razvitejših državah. V petnajstletnem intenzivnem razvoju je bilo namreč zabeleženo naše občutno približevanje svetovnemu tehničnemu nivoju, vse do takrat, ko je področje elektronike temeljilo pretežno ali izključno na klasičnem reševanju nalog v smislu povezovanja diskretnih predvsem aktivnih elementov. V drugi polovici šestdesetih let pa je naše spremljanje
razvoja prišlo v težave, in to prav zato, ker nivo . akumulacije in razdrobljenosti naporov niso prenesli finansiranja osvajanja in spremljanja modernih licenc tehnologije ali samostojnega razi- > skovalnega dela.
Poslabšanje stanja v domači elektronski industriji, ki seveda istočasno pomeni manjše možnosti za njen nadaljnji razvoj, odraža delovanje neprimernih objektivnih in subjektivnih činiteljev. Mnoge težave so posledica stvarnih zunanjih vzrokov, ki spremljajo ekonomsko tehnični razvoj vsake dežele in posebno še industrijske dejavnosti. Posebno elektronika povzroča komplikacije, zaradi hitrega razvoja tehnike in tehnologije v tistih deželah, ki imajo popolnoma razvito ekonomsko osnovo in vodilno tehnologijo. Velike investicije teh držav v razvoj elektronske industrije, ki so največkrat motivirane z neekonomskimi težnjami (vojno vprašanje), v kratkem času razvrednotijo dosege manj razvitih držav. Zaostrevanje konkurence na tržišču, ter izvozna ekspanzija nekaterih držav, ki je omogočena z nizkimi proizvodnimi stroški, enostavno prekaša ideje in programe raziskav in razvoja elektronike ter proizvodnjo ne samo v nezadostno razvitih, ampak tudi v večini visoko razvitih držav, katerih notranje tržišče ne dopušča tehničnega in ekonomskega monopola. Samo po sebi je umevno, da te osti ostajajo naperjene tudi proti naši elektroniki. Kakšne posledice bodo ti vplivi imeli, v veliki meri zavisi od delovanja subjektivnih činiteljev.
Ocene možnosti in okvirna projekcija nadaljnjega razvoja elektronike v naši državi se mora brezpogojno podrediti sprejetju koncepcije enotnega programa. Doseganje ciljev bo pogojeno z
doslednostjo sprovajanja programske koncepciji in s spoštovanjem elementarnih zakonitosti medsebojno odvisnih zunanjih in notranjih faktorjev napredka. Zaradi tega se ne more govoriti o dolgoročni programski usmeritvi grupacije kot celote ali posameznih podjetij, če se v principu ne spoštujejo zakonitosti razvoja in ne akceptirajo vodilnih sprememb v tehnično tehnološkem ustvarjanju sveta kot celote.
Kljub vsemu pa je treba pričakovati, da bo v perspektivi pri nas nastala integrirana skupnost podjetij elektronske industrije z visoko stopnjo homogenosti — mogoče celo kot enotno podjetje. K takemu razvoju integracije bodo največ prispevali sami najvažnejši proizvajalci grupacije, delno pa tudi druge industrijske veje. Tudi šolske in druge institucije, ki se ukvarjajo z raziskavami v elektroniki bodo prav tako zainteresirane, da v odgovarjajoči meri postanejo sestavni del interesne proizvodne skupnosti. Sedanji razvoj integracijskih procesov v glavnem odpira pot takemu procesu, kljub temu, da v proizvodnji in na tržišču še vedno lahko zasledimo tendenco premikov v nasprotno smer. Iz tega sledi, da morajo že v današnji situaciji m v novi fazi razvoja skupni interesi in oblike uspešnejšega poslovanja biti tempirani na zmanjšanje izgub s povečanjem uspehov v proizvodnji in racionalnejšem finansiranju določenih raziskovanj.
In končno, ob spoštovanju samoupravnega razvoja in svobode programske ter tehnološke usmeritve bi tu prišle v poštev tudi avtoritativne družbene intervencije, ki vsebinsko ne rušijo ampak ustvarjajo dolgoročno napredno materialno osnovo samoupravne orientacije.
Koncept nove osnovne šole -spomenika IMOB v Cerknem
Sklep o zgraditvi nove osnovne žolc kot spomenika NOB nas obvezuje, da zgradimo sodobno šolo, ki bo ob splošnih vzgojno izobraževalnih nalogah imela še posebno dolžnost, da v praksi proučuje metode pouka novejše zgodovine, še posebej pa zgodovine narodnoosvobodilne borbe in, da z vsem svojim življenjem in delom mladini posreduje živo bistvo revolucionarne tradicije .
Sola naj bi bila po vsebini svojega dela:
—	študijska (eksperimentalna) šola za iskanje in preizkušanje novih metod poučevanja zgodovine novejšega obdobja, predvsem narodnoosvobodilne borbe,
—	ogledna (hospitacijska) šola, ki bi svoje vzgojne izkušnje posredovala tudi drugim slovenskim šolam.
To nalogo bo nova šola lahko izpolnjevala le s pomočjo in sodelovanjem pristojnih ustanov, to je zavoda za šolstvo in pedagoškega in-| štituta. Obe ustanovi naj bi | ji pomagali tako pri snovanju, kakor pri izvajanju konkretnega pedagoškega programa.
Pri eksperimentalnem delu na področju metodike pouka zgodovine naj bi šola iskala nove možnosti in metode,
—	za podajanje zgodovine pri pouku (pri tem gre tudi za preizkušanje učil, učbenikov, za iskanje novih pomagal, da bo pouk čimbolj zanimiv in nazoren),
—	za razvijanje izvenšolskih aktivnosti učencev, s katerimi
I bi le-ti izven rednega pouka poglabljali poznavanje NOB.
Prizadevanje šole naj ne bi bilo usmerjeno samo k iskanju čim sodobnejših in uspešnejših didaktičnih metod, torej ne le v smeri izobraževanja, temveč tudi in predvsem k vzgojnim ciljem, k razvijanju aktivnega odnosa učencev do preteklosti in do vsega, kar iz nje črpamo za prihodnost.
Svojo funkcijo živega posrednika naše preteklosti bo šola lahko opravljala le v tesni povezavi z okoljem, ki je še vse živo tradicij iz obdobja NOB in če bo učence tudi čustveno povezala s prizorišči dogajanj med NOB in z ljudmi, ki so bili nosilci teh ! dogajanj. Takšni šoli nudi najširše možnosti Cerkno in Cerkljansko, ki je med vojno tako veliko pomenilo kot središče osvobojenega ozemlja Primorske in Gorenjske, kot zaledje IX. korpusa, na katerem se je razvijala bogata dejavnost ne le za oskrbovanje vojske, temveč tudi na Področju šolstva, kulture, tiskarstva, sanitete itd.
Pionirska in mladinska organizacija na šoli bi lahko prevzeli skrb za vse spomenice NOB na Cerkljanskem, vsaka generacija učencev naj bi bila dobro seznanjena s i Pomenom spomenikov in z
vsemi zgodovinskimi dogajanji, ki jih predstavljajo, da bi vse to lahko tudi učenci sami posredovali svojim vrstnikom, ki bi šolo in Cerkljansko obiskovali.
V okviru krožkov naj bi mladina pod vodstvom učiteljev zbirala zgodovinsko gradivo, predvsem spomine cerkljanskih prebivalcev ter borcev in aktivistov, ki so vojni čas preživeli na Cerkljanskem. Sodelovala bi lahko tudi pri prirejanju razstav za učence.
Takšna dejavnost učencev na šoli seveda ne bi mogla imeti znanstvenih ambicij. Njen pomen bi bil predvsem v aktiviranju mladine in pionirjev in s tem v razvijanju zanimanja in novega odnosa do idealov in ustvarjalnega optimizma naše revolucije.
Posebno obeležje naj bi imela tudi kulturna dejavnost učencev., že obstoječe glasilo Mlada rast, dramska skupina, pevski zbor bi lahko vedno znova črpali snov iz kulturne dediščine osvobodilnega boja.
V svojem repertoarju naj bi imeli otroci tudi tipični partizanski miting, ki bi ga lahko ob vsaki priliki predstavili ' obiskovalcem.
Svoje izkušnje naj bi šola posredovala drugim slovenskim šolani, zato bi bila njena naloga, da s pomočjo pedagoških ustanov organizira
—	spominska srečanja med šolami, učitelji in učenci,
—	mednarodna mladinska srečanja, katerih namen bi bil, seznanjati mladino drugih držav z našo NOB,
—	ekskurzije šolarjev in mladine sploh k spomenikom NOB na Cerkljanskem, po partizanskih poteh, v okoliške vasi in v vse tiste kraje, kjer ■ bi mladina lahko dobila živo predstavo o dogajanjih, organizaciji in kulturnih dosežkih našega osvobodilnega boja,
—	seminarje in študijska' srečanja učiteljev zgodovine, na katerih bi obravnavali posamezne ' teme iz sodobne zgodovine in metodološka vprašanja pouka zgodovine,
—	vzorne nastope učiteljev zgodovine,
—	zaradi geografske lege in popularnosti kraja bo imela nova šola vse možnosti, da se v tem smislu tesno poveže tudi z zamejskimi slovenskimi šolami.
Gradivo, ki ga bo šola pri razvijanju svoje specifične dejavnosti nujno potrebovala (leposlovno in strokovno literaturo na temo NOB, fotokopije najbolj značilnih dokumentov in slik, ki jih hranijo razni arhivi in muzeji itd.), mora biti strokovno izbrano in prilagojeno potrebam šole. j Zato bo šola nujno potrebo- j vala pomoč ustreznih ustanov, predvsem inštituta za j zgodovino delavskega gibanja in centralnega muzeja NOB v Ljubljani.
Krajevna muzejska ustanova — mestni muzej v Idriji — naj bi sprejela v svoj program proučevanje krajevne
zgodovine. Rezultati tega proučevanja bi bili odlično ilustrativno sredstvo za prikazovanje življenja na osvobojenem ozemlju v vsej njegovi pestrosti. (Tako je bHa npr. zdravstvena organizacija na Cerkljanskem močno razvejana in glede na vojne razmere dovršena. Podobna proučitev vseh zdravstvenih ustanov, lokalizacija le-teh, opis zdravstvene organizacijske mreže, njen grafični prikaz, slika vključevanja domačega prebivalstva v zdravstveno dejavnost bi najprcpričljiveje pokazali humanizem naše borbe. Na tak in podoben način bi bilo treba obdelati tudi vse druge dejavnosti: tisk, šolstvo, kulturno-prosvetno življenje, partizansko gospodarstvo itd.).
Smiselno in potrebno bi bilo, da bi mestni muzej v Idriji preselil svoj oddelek NOB v Cerkno, kjer bi se lahko najuspešneje razvijal in bogatil. Za polno realizacijo koncepta šole bi bil ta ukrep nadvse potreben, smiseln pa bi bil tudi z drugih vidikov. Cerkno je že danes zelo popularen cilj mnogih skupinskih in individualnih izletov domačih in tujih obiskovalcev, obisk v bolnico Franjo iz leta v leto narašča, zlasti iz : inozemstva. Z izgradnjo nove I šole bo imelo Cerkno še mnogo več obiskovalcev. Oddelek NOB iz idrijskega muzeja bi dopolnil sliko bogate zgodovine, ki jo predstavljajo že številni spomeniki. Program razvoja tega oddelka bi moral biti prilagojen potrebam in funkciji nove eksperimentalne šole. Tesna povezava šole z muzejem bi bila v skladu z modernimi težnjami muzejskih ustanov, da postanejo tudi in predvsem vzgojne ustanove.
Razstavno gradivo, ki bi se zbiralo in hranilo na bodoči šoli ali v oddelku za zgodovino NOB mestnega muzeja Idrija, lociranem v Cerknem, naj ne bi zajemalo le zgodovine ožje Cerkljanske, temveč tudi področja Gorenjske in ostale Primorske, med katerima je bila Cerkljanska najbolj naravna vez.
Urejeno naj bi bilo po tematiki. Razstave, ki bi se občasno menjavale, bi lahko prikazovale:
1.	Položaj Primorske pod italijansko in posebej fašistično okupacijo, prikaz različnih oblik raznarodovanja in prikaz odpora proti temu raznarodovanju. Posebno pozornost bi bilo dati gospodarskemu položaju Cerkljanskega kot agrarnega področja pred drugo svetovno vojno (zadolževanje kmetij, brezposelnost, ekonomksa emigracija itd.).
2.	Prihod Osvobodilne fronte in njen razmah v letih 1942 in 1943, mreža terenskih organizacij, politične in vojaške akcije, protiukrepi okupatorja in njih neučinkovitost (glede
na to, da je Cerkljansko spadalo v obmejni pas in so bile zato italijanske oblasti na osvobodilno gibanje še toliko bolj pozorne, je bila izredno intenzivna mreža odborov OF, ki se je pred razpadom Italije razvijala na tem področju, toliko bolj zanimiva).
3.	Življenje na osvobojenem teritoriju po razpadu Italije, to je:
a)	razvijanje ljudske oblasti, volitve, izgrajevanje upravnih organov,
b)	pomoč vojski v vseh oblikah,
c)	javne službe, zlasti:
—	zdravstvo na osvobojenem ozemlju,
—	razvoj partizanskega osnovnega šolstva (zgodovinska
slika bi se lahko raztegnila tudi v obdobja italijanske okupacije in primerjava stanja bi bila nadvse vzgojna),
—	partijsko šolstvo,
—	drugi tečaji in šole (upravno politični, bolničarski, pevovodski, oficirski itd.),
—	kulturnoprosvetne dejavnosti s posebnim poudarkom na vlogo igralske skupine IX. korpusa,
—	tisk in tiskarne.
č) raznovrstne druge dejavnosti med NOB.
S spomeniki, spominskimi ploščami, bolnico Franjo, muzejem NOB ter novo šolo bi Cerkno res lahko izpolnjevalo splošno slovensko nalogo poglabljanja in razvijanja pouka novejše zgodovine.
»Elektromehanika«, Kranj Štipendije, počitniška praksa, dopolnilno izobraževanje
Na preei!. g kadrovske službe v kranjski tovarni je bil sprejet sklep za razpis naslednjih štipendij:
—	15 štipendij na fakulteti za clektromehaniko, šibki tok, smer telekomunikacije,
—	6 štipendij na fakulteti za elektrotehniko, jaki tok,
—	16 štipendij na fakulteti za strojništvo,
—	2 štipendiji na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer kemija,
—	5 štipendij na ekonomski fakulteti,
—	15 štipendij na poklicni šoli.
Odobrene so bile tudi šolnine za izredno šolanje in sicer:
—	15 šolnin na fakulteti za elektrotehniko III. stopnje, smer telekomunikacije,
—	4 šolnine za II. stopnjo, ne glede na smer,
—	4 šolnine na fakulteti za elektrotehniko II. stopnja,
—	6 šolnin na fakulteti za strojništvo II. stopnje, smer tehnološka,
—	2 šolnini na visoki ekonomski komercialni šoli, Maribor,
—	1 šolnina na višji šoli za varnostne inženirje,
—	4 šolnine na višji elektrotehniški šoli,
—	6 šolnin na višji tehniški šoli (strojništvo)
—	5 šolnin na elektrotehniški srednji šoli,
—	5 šolnin na tehniški srednji šoli (strojništvo)
V	poklicno šolo »Iskra« se bo lahko vpisalo 90 učencev in to: 16 orodjarjev, 10 finomehanikov, 16 rezkal-cev, 18 strugarjev, 10 strojnih ključavničarjev, 10 elck-tromehanikov in 10 telefonskih mehanikov. Odobren je bil tudi sprejem 6 vajencev: 3 za obratne električarje, 1 za kleparja, 1 za vodovodnega inštalaterja in 1 za splošnega ključavničarja.
V	letošnjem lotu bo lahko opravljalo počitniško prakso 42 študentov visokih in višjih šol, 158 dijakov srednjih šol, 85 učencev poklicne šole »Iskra« in 15 študentov iz tujine.
Svetovni rekorderji
Zvezni svet za delo pripravlja projekt kompleksne študije o poškodbah na delu in o profesionalnih boleznih, pa tudi analizo gospodarskih izgub, ki so posledica velike pogostnosti poškodb na delu v naši državi.
Po sodbi Zveznega sveta za delo bodo takšne študije večkratno koristne, zlasti pri izdelavi petletnega plana: pa tudi za zavode za socialno zavarovanje in inšpektorate zaradi orientacije pri načrtovanju posameznih akcij, ki naj izboljšajo delovne pogoje.
Število poškodb na delu in primerov profesionalnih bolezni je pripeljalo do znanega paradoksa, da obstaja več invalidskih pokojnin kot starostnih (411.901 : 408.714). Poprečna delovna doba invalidskega upokojenca znaša komaj 20 let, po čemer sodimo med »svetovne rekorderje«.

Uspela športna tekmovanfa za dan mladosti v »Elektromehanski«
Športna komisija pri sindikalnem odboru kranjske tovarne je za dan mladosti organizirala medobratno tekmovanje v streljanju in malem nogometu.
Pri malem nogometu je sodelovalo 11 ekip, v finale so se uvrstile Vzdrževanje I, ATN III in Orodjarna II.
Rezultati finala:
Vzdrževanje I : ATN III 7:2
Vzdržežvainje I — orodj. II
5:1
ATN III : orodj. II 2:0 Pri strelskem tekmovanju z zračno puško je sodelovalo 5 ekip in. sicer Orodjarna I.
Zupan Janez 172-krogov, Lom-
bar Jože 168, Rozman Rajko 162 krogov — skupno 502 kroga.
Vzdrževanje
Frelih Srečko 171 krogov. Mravlje Marjan 168, Kmetič Karlo 157 — skupno 496 krogov.
ATN
Šlibar Vera 157 krogov, Li-narič Slavko 154, Tnelc Marinka 133, — skupno 444 krogov.
Števci
Peternelj Henrik 175 krogov, Zupančič Tine 145, Trček Matevž 100 — skupno 420 krogov.
Orodjarna II
Plut Tone 133 krogov, Piču-lin Marjan 126, Čufar Tone 125 — skupno 384 krogov.
Posamezniki:
1. Peternelj Henrik, »Števci« 175 krogov; 2. Zupan Janez »Orodjarna« 172; 3. Frelih Srečko, »Vzdrževanje« 171; 4. Lombar Jože, »Orodjarna« 168; 5. Mravlje Marjan, »Vzdrževanje« 168; 6. Malovrh Božo, »Tehnične službe« 167; 7. Rozman Rajko, »Orodjarna« 162; 8. Šlibar Vera, »ATN« 157; 9. Kmetič Karlo, »Vzdrževanje« 157; 10. Linardič Slavko, »ATN« 154; 11. Šušteršič Cveto, »Stikala« 151; 12. Gros Ivan, »Tehnične službe« 148; 13. Zupančič Tine, »števci« 145; 14. Plut Tone, »Orodjarna« 133; 15. Trelc Marinka, »ATN« 133; 16. Pičulin Marjan. »Orodjarna« 126; 17. Čufar Tone, »Orodjarna 126; 18. Trček Matevž, »Števci« 100; 19. šenk Vinko, »Stikala« 79 krogov.
Pisma
bralcev
Oglašam se iz Knina, kjer služim vojaški rok. Pred odhodom v JLA sem bil zaposlen v Iskri kot urejevalec II. v delavnici za stružene dele 231 v ATN kranjske tovarne. Ker se Selim p> odsluženju vojaškega roka spet zaposliti v tem podjetju, bi želel, da mi pošiljate glasilo »Iskra«. Zelo me naniroč zanima kako poteka poslovanje, pa tudi druge novice.
Iskreno pozdravljam vse člane v podjetju, posebno pa bivše sodelavce in jim želim mnogo delovnih uspehov. Vojak Jože Brence V. P. 2870/17-5 Knin
Pripis uredništva:
Kolikokrat smo že pisali, da ima vsak vojak, bivši član »Iskre«, pravico prejemati časopis, žal pa delovne enote v tej zadevi premalo skrbijo za bivše sodelavce. Vsaka eno-enota bi morala takoj, ko zve za naslov vojne pošte, sporočiti uredništvu, da je bivši član njihove enote odšel k vojakom in dodati naslov. Uredništvo takoj nato začne pošiljati časopis na določen naslov in sicer do preklica.
Našemu vojaku se zahvaljujemo za pozdrave z željo, da bi se pri vojakih dobro počutil, hkrati pa mu sporočamo, da je ekspeditu že dan nalog za pošiljanje časopisa.
TAKOJŠNJA ZAPOSLITEV
Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad, št. 1
takoj zaposli honorarnega RAČUNOVODJO-BILANCISTA Osebni dohodki po dogovoru.
Uprava Počitniške skupnosti ZP Iskra
Nagrade za prvomajsko križanko
Za nagradno križanko, objavljeno za delavski praznik 1. MAJ smo prejeli 372 rešitev. Največ rešitev je bilo poslanih iz »Elektromehanikc«, kar je tudi razumljivo, saj ima prek 4000 zaposlenih. Vrstni red bi bil precej drugačen, če ne bi reševalci delali napak pri besedah kot npr. ORRJOHNBOYD, kjer so mnogi pisali namesto Y navadni I, oz. E ali U, dalje pri orientalski utežni meri namesto OKA, OTA in pri otokih OT namesto OI. Te napake so se pojavljale tolikokrat zato, ker vse kaže, da so mnogi prepisovali rešitev križank in so pač delali iste napake, kot so bile že v predlogi. Poudariti je tudi treba, da so nekateri pisali črke zelo nerazločno, nekateri pa so pozabili celo napisati naslov Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (100 din): Končan Brigita, Elektromehanska.
2.	do 6. nagrada (50 din): Kovačič Stanko, DE Orodjarna Kranj; Inž. Pavšer Karel, Iskra — Commerce; Trilar Ivo, Instrumenti, Otoče; Močnik Jana, Elektro-mehanika; Gril Ana, Elektromehanska.
7. do tl. nagrada (30): Hafnar Miha, Orodjarna, Kranj; Kosovel Marjeta, Ljubljana; Což Andrej, Ljubljana; Golež Franjo, Iskra — Commerce; Bedina Vera, Strokovne službe ZP.
12. do 16. nagrada (20 din): Valant Helena, služba kvalitete Elektremehanika; Bradaška Vera, obrat »Stikala«. Kranj; Lampe Ljudmila, strokovne službe ZP; Tepina. Majda, obrat »Stikala« Kranj; Kecman Jovan, oddelek za preizkus materiala, Kranj.
17. do 26. nagrada (10 din): Lapan Marjan, Kranj, Kebetova 16;, Klemenčič Berta, obrat EMI, Kranj; Novak Pavel, Orodjarna, Kranj; Dežman Franc, obrat EMI, Kranj; Pravhar Avgust, vzdrž. strojev, Kranj; Gabrovec Silvo, obrat EMI, Kranj; Božič Janez, Šolska center, Kranj; Pečar Anton, PPP DE »števci«, Kranj; Dežman Tomaž, GPP EMI, Kranj; Iljaš Vida, PPP DE »števci«, Kranj.
Nagrajencem čestitamo in jim sporočamo, da bodo nagrade prejeli po 15. juniju 1970.
Uredništvo
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno:
MEDNARODNI — Z — ORRJOHNBOYD _ Z — AD — VR - OTVA — EU — ION — RŽ — KLOT
— TRDE — P — P — O — ASERI — ETON — RARITETA — MIRTA — SOL — NO — AKVA — KRMA — MIKSER — P — ZRISATI — I — PRAVILO
—	NEMI — OKO — SE — IZID — IDA — EMONA
—	IN — Z — MJ — KIJ — VILICE — GZ — ROP
—	E — DT — JOK — VOLILEC — RAST — EILA
— ARS — SLALOM — A — NOJ LVOV — A — IR — AZIJKE — A — KARA — BRIVNIK — I — OKA — JNA — EPOS — SRD — BRAUN — ORK
—	AORI — S — RA — KANCLER — PESNIK — SO — SAGALA — R — PLOSK — XE — I — AP
—	IGLAR — TRST — DATA — ARARA — PIK — IRAN — ANTENA — OKNO — ŠTEVEC
Štiridnevni izlet v ČSSR
PRAHA — PLZEN — KARLOVI VARI
Tradicionalni izlet bo 4. 7. in 22. 7. 1970.
Izredna priložnost za ogled znamenitosti Češkoslovaške. Zelo ugodno potovanje, cene najnižje.
Prvi izlet od 4. 7. do 8. 7. 1970.
Drugi izlet od 22. 7. do 26. 7. 1970.	■
Cena izleta z vsemi stroški: celoten prevoz z Mercedes avtobusi, prehrana in prenočišče, vse vstopnine in stroški znašajo samo
360 ND
Prijavijo se lahko tudi drugi, čeprav niso člani Iskre, pod istimi pogoji.
PRGGRAM ZA OBA IZLETA
Zborno mesto bo na Trgu revolucije (Kongresni trg), na zgornjem delu. Odhod iz Ljubljane ob 4. uri zjutraj. V Kranju pa izpred Iskrine menze ob 4.30 zjutraj.
Smer PRAHA — 4. julij
Prehod preko meje na Ljubelju, preko cele Avstrije, smer Linz na češko mejo Dolne Dvorište. Od tu preko čeških Budjevic na grad Hluboka. Znamenitost tega gradu je svetovno znana in je eden izmed naj lepših gradov v Češki. Ob 17. uri odhod v Praho, prenočitev in naslednji dan ogled praških znamenitosti. Tretji dan ogled gradu Konopište, popoldan prosto. Četrti dan dopoldne prosto, popoldan odhod v domovino.
Smer PRAHA — PLZEN — KARLOVI VARI — 22.
julij
Prehod preko meje na Ljubelju, preko cele Avstrije, smer Linz na češko mejo Dolne Dvorište. Od tu prko čeških Budjevic na grad Hluboka. Znamenitost tega gradu je svetovno znana in je eden izmed najlepših gradov v Češki. Ob 17. uri odhod v Praho, prenočitev in naslednji dan ogled praških znamenitosti. Naslednji dan odpotujemo v Karlove Vare, ki so oddaljeni cca 120 km, nato v Marijanske lažne. Prenočili bomo v Plznu. Četrti dan jc dopoldne prosto, nato ogled plzenske pivovarne. Popoldne vrnitev v Jugoslavijo, preko Dunaja.
Člani ZP ISKRA lahko plačajo stroške izleta v treh obrokih. Obvzno j vplačati pri vpisu 160 ND. Vsak udeleženec lahko prejme 350 KCS za osebne potrebe proti dinarskemu plačilu 117 ND.
Počitniška skupnost bo pri vpisu rezervirala sedeže avtobusa, po vrstnem redu prijav. Vsak udeleženec mora imeti veljaven polni list.
Ne zamudite ugodne priložnosti in se takoj prijavite na telefonsko številko 55-898.
UPRAVA PS ISKRA
- JV r ^ « «E- X	r	^ « »« V- «r ^ «r v * « ^ Z »
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
ANDREJA BAJŽLJA
se iskreno zahvaljujem vsem za venec, za izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. še posebej pa se zahvaljujem sodelavcem iz pomožne orodjarne proizvodnje.
Sin Stane
ZAHVALA
Ob smrti moje mame MARIJE SUŠNIK
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu EMI tovarne »Elektromehanjka« za izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Marija Ažman z družino
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
FRANCA ZAGRADIŠNIKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem z linije elementov ATN za izraze sožalja in izkazano pomoč.
Francka Za-gra-diišnik
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega očeta
JOŽETA PERCUNA
se iskreno zahvaljujem vson sodelavcem na traku AT V tel. in mikr. vložek v obratu ATN za izraze sožalja in (lunarno pomoč.
Pepca Perčun
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez šdc — Izhaja tedensko — Rokop-sov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, inf. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
dopisujte V ISKRO