Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Dolga je bila želja grofa Taaffe, naj se sestavi v naši državi neka srednja stranka, stoječa na sredi med liberalno in konservativno stranko, ali do nje še ¦ orišlo in kakor je podoba, tudi grof Taaffe ne raisli \ eč na srednjo stranko. Prav je tako, saj taka stranka n; »tič ne miš« ter je le na škodo sebi in lahko, da tudi državi. — V nedeljo je bil na Dunaji velik shod dplavcev, ter je bilo navzočih tudi nekaj državnih poslancev. Vsprejeli so resolucijo, naj se vpelje splošnja in tajna volilna pravica. No tako kmalu še je ne dobimo v naši državi, pa tudi nič ne dene, če je nikoli ne dobimo! Češko. Konservativni veleposestnlki so imcli te dni v Pragi shod ter so sklenili v svojem času poklieali volilni shod, da naj odloči, kam se naj obrnejo njih poslanci, ali na levo mpd npniške liberalee ali na dcsno med mladočeške poslance. Za kaj da se volilci odločijo, to je tožko reči. — Dr. Edvard Gregr, vodja rnladočeške stranke, se je naveličal dela ter inisli popustiti politično delovanje do cela. Ne more se reči, da ne vodi moža rodoljubje, toda on pretirava in vsled tega je njegovo delovanje brž nesreča, kakor blagor za češko ljudstvo. Ne bode ga torej škoda! Štajarsko. (ilavar naše dežele je grof Wurmbrand in dobiva za to na lpto 6000 gold., tudi slovensko Ijudstvo šteje svoj pošteni denar za-nj, toda grof ne kaže srca za slov. Ijudstvo nikjer, pač pa za neniške kričače, ki bi radi slov. ljudstvo kar v žlici vode potopili. Čemu je grof pozdravil te ljudi na »nemškem dnevu« v Celji! Kedar se zbero Slovenci, pa gospoda glavarja nikjer ni. On torpj nam ne more biti rnož zaupanja. Koroško. Nekaterim občinam je c. kr. okrajni glavar v Celovci, znani baron Mac-Newin, naložil kazni, ker so mu dopisovale slovenski. Ali one so se pritožile zoper to pri c. kr. ministcrstvu in dobile so svojo pravico. Nihče jih ne more siliti, da mu pišejo nemški. — Žganja se po tej deželi, vzlasti po nemSkih krajih, toči sila veliko in Ijudje vsled tega pešajo na umu in premoženji. Tukaj bode treba ostre postave. Kranjsko. Dolgo je bilo treba, da so Kranjci izpoznali, koga so. dobili za dež. predsednika; sedaj ga že poznajo, toda prepozno bode. Nam se je studilo, ko smo brali, kako so se izkraja vrteli okoli njega, češ: dobimo ga na svojo stran. Ali kaj, Nemec take vrste, kakor je baron Hein, nima »vročega« srca za Slovenca, naj se kliče že za liberalca ali klerikalca. — »Novice« so prestale svojih 50 let ali tiste veljave, kakor nekdaj, ni več za-nje in je tudi ne bode, kajti kdo jim vzbudi »očeta Slovencev«, dr. Bleiweisa? Primorsko. Mestni zastop v Gorici je preklical svojo obljubo, da dovoli 100.000 gold. za železnico po Vipavski dolini in sicer ne ugaja mu sedanja proga, češ, da železnica sedaj ne bode na korist mesta. — Dalje easa se je govorilo, da dobi ces. namestnik v Trstu slovo, ker je mesto slabo ter protiavstrijsko volilo in namestnik ni ničesar ukrenil, da bi se tako ne zgodilo. Sedaj pa je vse tiho o tem in najbrž ostane vse pri starem. Hrvaško. Hrvaška dežela je v zvezi z ogersko državo in doslej so Madjari trdili, da mora ogerska država plačevati za Hrvate, toda le narobe je, kajti dokaže se lahko, da ima hrvaška dežela za 2 miljona več prihodkov, kakor stroškov in kam prlde ta lepa vsota? Ogersko. Zoper »hišo velikašev« t. j. zoper gosposko hišo v državnem zboru se dela sedaj od jodov na vse kriplje. Znano je, da se upre gosposka hiša zoper vsako novotarijo zoper katoliško cerkev, kar jih namerava sedaj vlada in vsled tega se hujska sedaj zoper njo, češ, da ne čuti madjarski. Tako se šeuje, ali Ijudstvo pozna svoje »tičke» in noče ničesar ukreniti, kar bi bilo na škodo gosposki hiši. Poljsko. V Krakovu je bil te dni katolišfci ;?,iod, sličen našemu v Ljubljani. Zborovanje je bilo velitfastno, celo nuncij sv. očeta je bil na zboru. Vršilo se 'je vse v polnem soglasji duhovske in posvetne gospode. Ni pa tudi ondi nasprotnikov, še celo liberalni možje imajo ondi dovolj katoliške vesti, da ne delajo ovir, kjer gre za pravice sv. cerkve in tudi za poljskega Ijudstva. Vnnanje države. R i m. Veliko Se tudi sedaj prihaja romarjev k sv. očetu Leonu XIII., vendar pa sedaj, ko je v večnem mestu vročina že jako silna, pojema število romarjev. Italija. V času, ko se kuje po nekaterih državah denar, ne več iz srebra, ampak iz niklja, zatrjuje minister za drž. finance v Rimu, da vlada ne misliti iti za drugimi, ampak ostane pri denarji iz srebra. Njpgova izjava ntegne. srebro še nekaj časa držati na vrhu, sicer pa zgubi skorej vso vrednost. Že sedaj ima srebro tako nizko ceno, da ni vredno ga prodajati. No pri nas še tpga ne čutimo toliko, pač pa v državab, v katerib je veliko srebra Francija. Dijaški nemiri v Parizu so nekoliko polegli, ali sedaj so si drž. zboru zavoljo njih v laseh, kajti nekaj poslancev se potegnje za dijake, vlada pa se ve, da za svoje redarje. Kdor je za to, da se obdrži red v državi, mora biti za vlado v tej reči, kajti kam pride svet, če se zavoljo vsake male reči ljudje spuntajo, 'pa hajdi zoper nje, katerira je izročena skrb za red in mir v državi? S tem pa se ve, da v drugih rečeh ne stojimo za sedanjo vlado francoske republike. Belgija. V tej državi se vrti še vselej vse politično življenje okoli volilne pravice. Za poslaniško hišo že velja neka splošnja pravica ter more in mora vsakdo voliti, ako ima stanovanje, za katero neko vsoto plaeuje na leto, toda kdo naj voli može za gosposko hišo ? O tem še ni nove postave. Anglija. Pri kraljevi rodbini so imeli te dni veliko gostijo, ker se je drugi sin princa Alberta oženil. ()n je sedaj prvi, ki postane kralj, ako njegova »stara mati«, kraljica Viktorija umrje. Pri gostiji je bil tudi ruski carevič in več drugih zustopnikov raznih vladnih rodbin. Neračija. Ali se vsprejme v drž. zboru vojaška postava, ni še gotovo, vendar se misli, da se vsprejme, kajti poljski poslanci so neki za-njo in njih glas odločuje sedaj v tej reči. — Pravi se, da bode treba kmalu pomnožiti topništvo t. j. Stevilo topov ali kanonov in se ve, da tudi vojakov, ki jih opravljajo. Za to bode treba pa na novo in lepega denarja! R u s i j a. Carevič se mudi, gredoč iz Anglijp, v Berolinu pri nemškem cesarji. Kaj kje kramljata med seboj ? O lepem vremenu menimo, da ne in najbrž tudi ne o »večnem miru«. Brez dvoma ima to obiskanje politične namene, če to tudi obe vladi, nemška in ruska, tajite ter kažete na rodbinske zadeve. Srbija. V skupščini se razpravlja predlog, naj se postavi prejšnje ministerstvo na tožnjo klop. Ednajst zločinov se mu očituje. Najbrž' predlog obvelja, toda blizo gotovo je, da konca te tožbe ne učakamo, saj bode le »pesek v oči« t. j. prazno delo. Turčija. Egiptovski khedhe ali podkralj, Abbas-paša biva te dni pri sultanu v Cavigradu in ga le-ta časti na razne načine. Khedive pa se razgovarja še posebej s poslanikoma ruske in angleške države. Naši državi pa je tako prijazen, saj je studiral na Dunaji. V Carigradu ostane kake tri tedne. Azij a. V Armeniji, ki je pod tursko oblastjo, hudo vre in se je bati, da vsak dan vzbruhne ustaja. V tem so prebivalci skorej vsi ene misli, da turška vlada ne dela pravice, ampak da je denar, ki vlada in daje pravice. A m e r i k a. V Chicagi in okolici je bil strašen vihar ter jp napravil veliko škodo tudi pri razstavi. Kacih 30 ljudij je v nalivih vtonilo. — V Rio-.Tanieru je ustaja ter se širi, vlada Jp poslala tje vojaStva, toda premalo ga bode, ker je sestpjnikov od vseli stranij in veliko.