GBADiS informator SAMOUPRAVLJANJE * SAMOUPRAVLJANJE * SAMOUPRAVLJANJE * SAMOUPRA 5.2.1980 @ ae.e.BO vsi na referendum i Za nami je razprava o samoupravnem sporazumu o združitvi v poslovno skupnost GAST Ljubljana in 26. februarja 1980 ga bomo sprejemali vsi delavci Gradisa na referendumu. Z združitvijo v poslovno skupnost se ne menja položaj temeljnih organizacij združenega dela, oziroma delovnih organizacij v njeni sestavi, skozi to skupnost bomo skušali doseči tv boljši uspeh v našem gospodarjenju. KDO SO ČLANI GAST-a ? V poslovno skupnost GAST združujejo delo v temeljnih organizacijah delavci v okviru naslednjih delovnih organizacij: GIF GRADIS - Ljubljana SGP SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA. Ljubljana SGP PRIMORJE - Ajdovščina. KAJ POMENI ZA NAS ZDRUŽEVANJE V POSLOVNO SKUPNOST 7 Udeleženke tega sporazuma, združujejo svoje delo in sredstva v okviru poslovne skupnosti, da bi z združenim delom in združenimi sredstvi dosegli smotre: - hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev materialne osnove združenega dela - skupen in usklajen razvoj udeleženk - razvijanje odnosov pri pridobivanju dohodka na podlagi ustvarjenega skupnega prihodka oziroma ustvarjenega skupnega dohodka - popolnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet v delovnih sredstvih in kadrih - skupno prevzemanje gradbenih del doma in v tujini, v okviru dejavnosti udeleženk skladno s planskimi dokumenti in enotnim izvajanjem zunanje-trgovinskih opravi 1 - večjo možnost izbiranja optimalnih naložbenih variant zaradi večjega fi-nančnega potenciala in možnost^jpr i dobi vanj a dodatnih finančnih sredstev - večjo poslovno učinkovitost in poslovno varnost - skupne ukrepe za zboljšanje družbenega in osebnega standarda delavcev - razvijanje solidarnosti in krepitev socialne varnosti delavcev - zagotovitev sodelovanja in povezovanja s krajevnimi skupnostmi, samoup- ravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami - razvijanje in krepitev samozaščite s skupno dogovorjenimi in usklajenimi akcijami - druge skupne smotre, ki so v interesu delavcev udeleženk. Udeleženke tega sporazuma bodo zagotovile uresničitev smotrov(zaradi katerih so se združile v poslovno skupnost: - z usklajevanjem, sprejemanjem in uresničevanjem planov dela in razvoja v okviru poslovne skupnosti - s skupnim oblikovanjem in izvajanjem poslovne politike - z združevanjem dela in sredstev za uresničitev skupno določenih nalog - s skupno reklamo in propagando - z usklajevanjem meril za razporejanje dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe - s skupno informativno dejavnostjo - s solidarnostjo v primerih poslovanja z izgubo - z organiziranim izvrševanjem skupnih nalog. Usklajevanje odnosov družbene reprodukcije in usmerjanje razvoja posameznih udeleženk v okviru poslovne skupnosti uresničujejo delavci s planiranjem dela in razvoja. Vse to se realizira v odnosih medsebojne odvisnosti in sodelovanja, ki izvirajo iz združevanja dela v okviru poslovne skupnosti. INFORMATOR - 3 Za določene skupne poslovne aktivnosti bodo udeleženke namenile sredstva za financiranje povečanja kapacitet in pridobivanja dodatne zmogljivosti in financiranja ostalih dejavnosti, opredeljenih s srednjeročnimi in tekočimi programi dela. V okviru poslovne skupnosti bodo združevale tudi sredstva skupne porabe in sicer za financiranje investicij skupnih rekreativnih dejavnosti oziroma objektov družbenega standarda za delavce. KDO ODGOVARJA ZA OBVEZNOSTI IN REŠUJE SPORE ? Poslovna skupnost bo opravljala posle pravnega prometa z drugimi v svojem imenu in za račun udeleženk le na podlagi predhodno sklenjenih sporazumov ali dogovorov z udeleženkami za račun, katerih bo take posle sklepala. Rizik za posle, ki jih v svojem imenu in za račun udeleženk prevzema po- Z. slovna skupnost, nosijo udeleženke v sorazmerjujnjihovo udeležbo v celotnem poslu. Za obveznosti poslovne skupnosti odgovarjajo udeleženke s sredstvi, ki so jih združile v poslovno skupnost za opravljanje skupne dejavnosti ali v druge namene. Za reševanje morebitnih sporov med udeleženkami tega sporazuma se v okviru poslovne skupnosti ustanovi samoupravno razsodišče, ki odloča o spornih zadevah v senatu, v katerega imenuje po enega člana vsaka sporna stranka. 0 združitvi v poslovno skupnost GAST odločajo delavci udeleženk z referendumom, o izstopu iz poslovne skupnosti pa odločajo delavci udeleženke, ki namerava izstopiti. KDO VODI POSLOVNO SKUPNOST? Poslovna skupnost ima skupščino poslovne skupnosti, izvršni odbor in poslovodni organ. V skupščini poslovne skupnosti je po 5 delegatov iz udeleženk in eden iz delovne skupnosti poslovne skupnosti. Poslovna skupnost ima namreč svojo delovno skupnost v kateri se opravljajo razvojnotehnična dela, dela v zvezi z marketingom, organizacijsko informacijska dela, finančna dela in kadrovsko splošna dela. Poslovna skupnost GASI ima kolegijski poslovodni organ in predsednika kolegijskega poslovodnega organa - generalnega direktorja. Na ravni poslovne skupnosti se na delegatski osnovi oblikuje tudi odbor samoupravne delavske kontrole. Za izvajanje obrambnih priprav in nalog iz področja ljudske obrambe v poslovni skupnosti je odgovoren koordinacijski odbor za ljudsko in družbeno zaščito. Referendum o združitvi v poslovno skupnost GASI bo v vseh treh delovnih organizacijah (Gradis Ljubljana, Slovenija ceste - Tehnika in SGP Primorje) na isti dan - 26. februarja 1980. Ustanovljena je tudi komisija za spremljanje referenduma, ki bo o izidu tega odločanja obvestila vse tri delovne organizacije. INFORMATOR: Izdaja uredniški odbor Gradisovega vestnika Odgovorni urednik: Lojze Cepuš