Za Ameriko celoletno polletno četrtletno 8 dolar. 4 dolarjv 2 dolarja Nov Daiomiki uai oosiiiajt naročnino no nakaznici. Og.as &e nomtsi. la inozemstvo: leto . K 400* Vprašanjem glede tnseratov i. dr. se naj priloži za ou«o vor dopisnica ali enamka. — Dopisi naj se IrenMraio — ' Rokopisi se ne vračajo. ■■■' Izhaja vsak dan zjutraj Fcscrriezre številka velja 1 krono 264. štev. V Ljubljani, sreda 3. novembra 1920. Wteto |,la{a”a; gc!OT,°'- m. leto. Poziv na jadranska pogajanja. UDU Zaereb. 2. nov. »Riieč« poroča 1z Beocrada. da te naša vlada preleta včeral nozlv ItaBtanske vlade V po-ovnlm novalanlem radi Jadranske a vorašanta ki nal M se pričela 7. t. m. v nekem kopališču, nedaleč od Ranalla Rad! teva se le danes ou 10. sestal ministrski svet. L.DU Zagreb. 2. nov. »Narodno Dlclo« poroča iz Beograda, da se bodo no nalnovelšib vesteh Iz Rima v^ila oocaiania elede iadranskeva vorašania v nekem mestu Ligurije. Italija bo zahtevala ozemlje do Snežnika? Berlin 2. nov. (Izvirno poročilo.) »Tribuna« noroča iz Rima: V rimskih političnih krovih orevladuie nazor da bodo Jugoslovani ori la-tlranskih novaianiih zelo nonustllivl. ker so razen radikalnega dra. Trumbiča vsi delegati Srbi. ki ho-čelo na vsak način doseči z Itaiiio mir. Italijanski delovati Imalo nalog. d» ne rtdnehalo kar se t>če mele v hilliskl Bcnečilt da na noonste v vprašanln Dalmaclle Vendar oa morata postati 7adar In Reka n^ odvisna, otoke Cres V!« In Korčula an mora dobit! ItalHa. 1 DU Beograd. 1. nov. Poluradni (taliianskt Ust! trdilo da se V» Italila odteč-Ra zahtevati melo do Snežni- ka. 7?dar ln Reka nal bi Ml svobodni mesti. Otoki Vls.Cres in Korčula na nal hi orlnadll ItaliU. LDU. Pariz. 2. nov. Po vesteh Iz Rfma le imel Oiolitti dne 29. t. m. doleo nosvetovanie z ministroma volne in mornarice ter eeneralom CavVlio. Mcniio. da se da oosveto-vante snravltl v stik Z direktnimi ooga'anii med Itaiiio in Juvoslaviio. Po vesteh iz dobro poučenih krogov le splošni vtis la da bo Oiolitti nalbrže odložil vorašanle Reke z dnevnega reda. Admiral Milin, ki le odnotoval v Zadar le naoravi! vtis da ne bo z ornžiein podpiral volie i tali lanske vlade. POLJSKA SE PRIDRU2I MALI ANTANTI. LDU. Varšava. 2. nov. Romunski minister zunaniih poslov Take Jonescu le dospel semkai. Poliski minister zunaniih ooslov knez Sa-oirha se le izrazi! naoram romunskim novinarjem da so Pollaki pri-pravlieni pristopiti k mali ententi. Okolu male antante. POLJAKI SPEIELI PLEBISCIT ZA VILNO. Varšava. 2. nov. (Izv. por.) Pollaki so snreleli predlog da nal odloči plebiscit glede pripadnosti Vilne. ____ PROSLAVA PODPISA PREMIRJA MED ANTANTO IN CENTRALNIMI DRŽAVAMI. London. 2. nov. (Izvirno poročilo.) II. novembra na dan oodnisa oremiria med antanto in centralnimi državami ustavlieno le 2 minuti vse delo in vsa nodietia. Ameriški predsednik London, 2. nov. (Izv. por.) »Westniln-sicr Oazettc« lav tja, da |e bil pri predsedniških volitvah v Ameriki Izvolien republikanec Harding. , Berlin, 2. nov. (Izvirno poročilo) te. Rotterdama poročajo: VolHnl H v Amo-ilkl ge vrši za in proti geslu zveze nar©- - Harding. dov. Veliko vlogo Igra Irsko vprašanje. Abstinenčni problem k stopil v ozadje, pač pa )e zelo aktuelno vprašanje ženske volilne pravice. Splošno prevladuje mnenje. da zmaga republikanec Harding S vali. ho večina OBREDNO STANJE V MOSKVI. I DU. Pariz. 2. nov. Švedski listi poročalo, da le v Moskvi proglašeno ohspdno sta n le. ker se le bati nrotlrevoluclie. Ruska ofenziva proti Wranglu. I DU. Carigrad. 1. nov. Boliše-vlkl so začeli ofenzivo na vsel fron ti. Wranglove čete umakniti. Izpraznile in Ateksandrovsk. so se morale so Bordiansk LDU. Moskva. 2. nov. Frontno poročilo z dne 2. t. m.: Na lužni fronti naše čete zmagovito prodira io. VPRAŠANJE USTAVE. Beograd 2. nov. (Izvirno potočilo.) Na eni nrihodniih minis*#skih sel se bo nretresalo vnrašanie ustave. V političnih krovih vlada pričakov3no 249 členu mirovne noendbe. Radi te kttnčiie se ie odnehal laški delegat v Pariz da se dogovori « francoskimi delničar li lužne železnice. že neksj tednov se vlečejo po časopisju poročila In ugibanja o razširjenju male antante na CirčUo In Poljsko. Številne so notice o stati&ču Romunije v tej zvezi zlasti ker le slednia s Češkoslovaško In z nami sklenila le nstmen dogovor, tlčoč se ©hrambe irijanonskega miru. Očitno Je, de neka) v načrtih ne more najti prave uredbe Vodilna misel maloantantne zveze le obramba pred Madžarsko, II se nikakor noče vživeti v nov položaj, hoteč Izrabiti pr\o ugodno priliko, da obnovi obseg dežel svetoitefanske krone. Imenovane tri države Je bilo za to samoobsebl dano zvezo hitro pridobiti kajti opasnost pred Madžarsko, oziroma babsbnriko reakcijo Jih bo združila vsekdar. Kočljiva pa postane zadeva, ako bi hoteli mladi trozvesl dati ilršo In trdnejšo podlago. Nadaljna politika posameznih zveznih članov se razlikuje medsebojno v bistvu. Nam le glavni nasprotnik Italija, proti kateri zaman Iščemo zaveznika. Proti Nemški Avstriji evetualno Nemčiji bi nam In Cehom, navezanim na medsebojno pomoč, Romunija ne Imela Interesa po magatl Otavna razlika v nazlranjn in težišču Interesov pa le v vzhodnem vprašanju. Potiska le prožeta s »dejo. da more biti njena- eksistenca zaslgnrana le dokler le Rusija brez moči razrvana In razcepljena Vsa poljska politika Je In bo bržkone usmerjena, v str j siljenju slabiti Rusijo, na vsak način pa Iskati zaveznike zoper nje. Ona M tore) malo antanto pozdravljala le v toliko, v kolikor U ta lačlla njeno pozicijo proti RusBL Položaj in politika Romunije bale slič- ne tendence. Bolgarska le majhna In niz. orožena. Madžarska tudi ne prenevarna, — Rusija pa kot zlovešč nestvor, ki Romunom ne obeta dobrega Posest Besarabije, le napol romunske dežele, obrezuje Romunom vest, kaiti v naivečli meri ie verjetno, da se ho preporoicna Rosita spomnila tudi te dežele, izgubljene v doni narodne pijanosti. Jasno |e tedaj, da ho tudi Romunlia najbolj cenita one politične zveze, od katerih bo smela pričakovati protiruske pomoči. Tako vidimo, da Imata v bloku malih sredjeevropsko balkanskih držav Potiska hi Romunlia Izrazito protiruske birerese. čemur mora nujno slediti todl njuna zunanja politika. Ali moremo Iti Jugoslovani in Ce-hosluvakr po te) poti? Na dnn razširjene male antante bi tedaj zevala razpoka. Ml se zavedamo, da v ali naš zunanji politični položaj še dolgo ai zavarovan. Obnova Rusije bo osulo še dolgo tista nedoločljiva številka v naših računih, ki bo vsak načrt lahko čez uoč razsula v olč Kajti vedno bo Rusija, ki Ima vse ogromno ozadje absolutno zavarovano. na srednjeevropsko tehtnico posta, vila težjo utež kakor mota antanta ali Nemčija, ki bosta v vsakem slučaju ogro ženi v hrbtu In od spredaj. Politična grupacija evropske sredine tedaj še dolgo ne bo mogla priti do sigurnih kontur. Naloga nas, večkratno ogroženih, Je tedaj, da z vsemi silami pospešujemo notranjo konsolidacijo In se na ta način usposobimo za prehodno dobo vzhodnoevropske krize, hi nas stavlja ptčd tel-ke preizkušnje. OIBANJE IZVENSTRANKARJEV V ZAGREBU. LDU Zagreb, L nov. V nedeljo dopoldne Je bil laven shod Izvenstrankarske politične skupine. Prvi le govoril dr. Soevec. ki Je navajal railoge, radi katerih so se mnogi nezadovoljni ločili od sedanjih političnih strank, kakor tudi razloge, radi ka-terlb so se ti nezadovoljni elementi odlo-ČIH, da nastopilo s svojo Izvenstrankarsko listo, da bi ilm ne bilo potrebno, vzdržati se volitev In da bi se Jim na ta način nudila prilika, sodelovati pri Izgraditvi država Za cJIm Je govoril poslanec Jovo Ba-njanin, ki Je naglašal, da Je od dela konstl-tuante odvisno, sil bomo ml ati Italllan! ostali v Jadraskem vprašanju zmagovalci Opisal le na kratko delo obstoječih strank ter se zavzel za popolno suverenost koa-stltuanta TAKO JE PRAV) Beograd, 2. nov. (Izvirno poročilo.) Blagajnik za nar* Predstavništvo ne Izplačuje nobenih poslanskih dnevnic več. Doslej amecipatno plačevanje Je ustavljeno. REGENTOV POVRATEK IZ ATEN. Beograd. 2. nov. (Izvirno poročilo.) Regent se ie vrnil iz Aten z avtomobilom. V Grški ie bil recent sprelet zelo navdušeno. Vlada mu te na čast priredila svečani diner. kraHevo sorodstvo na Intimno kosilo. RATIFIKACIJA MIROVNE POOODBE Z MADŽARSKO. LDU Zagreb, 2. nov. »RIJeč« poroča Iz Zagreba, da Je vest, da Je ententa Madžarski podaljšala rok za ratlllkacljo mirov, ne pogodbe do IS. novembra. Izzvala v naših političnih krogih precej neugoden vtis. V naši vladi se pazljivo spremlja razvoj dogodkov v Madžarski Naša vlada bo skupno z ostalimi člani male entente budno pazila, da se Madžarska ne bo odtegnila svojim obveznostim, ki Jih JI nalaga mirovna pogodba. Vsekakor bo v kratkem došlo radi teza do Izmenjave misli med državniki male entente. LDU Budimpešta, 3. nov. Zunanji odsek narodne skupščine Je danes sprejel trianonsko mirovno pogodbo v splošnem In v podrobnostih. KONEC STAVKE V ROMUNIJI LDU Bukarešta. 1. nov. Splošna stavka v glavnem mestu In po deželi Je po- BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 2. novembra. Valute In devize. Zagreb: Devize: Berlin 185—190, Italija 525—5.10, London 47(1. Pariz 870, Praga l<>2—144, Dunaj 32.75—33. Valute: dolarji 137.50—138.50, avstrijske krone 35.50—36. 20 kron v zlatu 496—500, Italf-Janske lire 520—525. Beograd: Franc. Iranki 120—125 dolarji 25- -34.50, lire 134, češkosl. krone 44 —45, marke 45S0—19, avstrijske krone 9-50—9.70, napoleunl 124—124.50 Curlb: Berlin 8.—, New York 639, London 2I.96, Pariz 40.20, Milan 23.25, Praga 7.—, BudaPešta 130, Dunaj 1.95, avstrijske krone 1-50. Dunaj: Pariz 299—312. Budapešta 87.97, Varšava 115—135, Praga 490—; .0, dinarji 1200—1250. Praga: Beograd 244, lire 334. Irancoskl Iranki 565. dolarji 89.50, luntl 317. poljske marke 25.—, avstrijske krone 19.75. Berlin: Italija 292.20, London 274.48, New Vork 97.92, Pariz 501.95, Švica 1251.20, Dunaj 23.52, Praga 86415, Budimpešta 15J8. Efekti. Zagrsb: Banka za Primorje 1000— 1100, Eskomptna 1500-1550, Jadranska 2100, Jugoslovanska 630—655. Ljubi) kreditna 1015—1030, Praštedlona 9000—9300, polnočna končana. Promet na železnicah In po Donavi so redno vrši Delavski sveti j Rlječka pučka 425—430. v železniških delavnicah so se razpustili ——— Zčvaco: Kraliev vitez. Zgodovinski romam (Dalje.) In Laffemas le izginil v temi kakor nctoDir. + Vitez de Capestanc le bil sam na Sv-iu: imel ni sorodnikov niti Dri-iatcliev. Edina nieeova duša ie b;l C ob ni in. Toda Coeolm le usnel biti več nevo zvest onroda: ni mu mani-Kalo bistroumia. ne srca. In Caoe-stang te moral nočni 7j\ vsako ceno 'znovodari svoin srečo Začel ie te-dai. in CopoUji pa ie noslušal. Povest se >e vlekla več ur iri bi se bila še. ‘a ni zmotil viieza šum. ki ie oriha-»al od zunai. Slišalo se ie. kakor bi ’>:1 obstal nekakšen voz nred hišnimi vrati. Vitez in Coeolin sta šinila na nove ter stonila k lini: v luči sve- tilke ki io le držal nekdo, sta videla težko teleoo nokrito « nlatnom ki ?a te baš snemalo dvote ali trote mož. »Podviza>mo se!« le velel tisti, ki le svetil. »Viž tra!« le zamrmral Cotrolm. »«ai sem vedel! To te oni. ki le nalet vostilno . Zdi se.« te dodal, »da misli Hemtč i7nremeniti našo baito v iihotaosko skladišče Le irteite. kako skladate lažno blaeo.« Preden te minilo četrt ure. le bila totema iznrazntena in nte tovor. k: ea te imel Coerolin za »razno bla-po*. nrenešen v nekdanlo nlvsko sobo. Plemič te zaklenil hišna vrata: voz se te obrnil In oddrdral Po zamolklem elasu koles te vitez sooz-nal. da so bila iz previdnosti ovita s ste.mo. Že rtekai trenot.kov. in cesta tc ležala snet v miščobni tihoti. *Stor>iyn noetedat. kal skrivalo.« le Ucial Caoestatn?. $?a sta v pritličle. Danilo se Je. (oda velika teha te bila še mračna. Oovolin le oriž.val svetilko. Nenade-lan nrizor se te nonndil nlunim očem! Ob zidu te slonelo petdeset arke-buz »n petdeset sulic: k droeu vsake suhce te bilo privezano krepko bo-•InJo. h kopitu sleherne artebuze pa boini samokres. »Oho’« te vzkliknil Caoestang. »Ta kontrabanda ie voiašba!« Na plahti, ki so fo bili počrnili v kotu ie ležalo v nailenšem redu netete*''! oonolnih oblek krallevske carde! »To pomeni poulični bol!« te zamrmral pustolovec in prebledel. Že enkrat ie preštel orožie ta obleko. »Vseca te oetdeset!« te delal. »Orrema za petdeset cardnih voia-kov’« »Res dobro skrbe za varnost nle- coveca veličanstva!« te orioomniJ Covolin. Capcstanc le stona! besno sem-infla. Oči so se mu iskrile, roka te krilda kakor bi delila bute udarce »Kal vas drži?« te vorašal sluca ostudo. . _ »Tcnec!« le zarini Caoestane. »Mari ne vidiš, da »ih držim laz? Koca. vprašaš? Videl boš! Vrniva «<=• v naiino nodstrešie in čuiva noč in dan! Niti ne caneva se nikamor. A kal bo s konii? Snravi lih za teden dni v nalbližio costilno. Zdal. Cocolin. te mola sreča eotova!« »Macari. eosood«. ie deial Co-colin. »Toda — kal sem hotel reči? Ali r.iste omenili da bi šla stanovat k »Zlati veh«? Kakor slišim, te tam siiaina kuha.« »Molči!« Vse se te zeodllo oo vitezovih besedah. Konia sta morala k »Dobrem« srečaniusL. Wer sta bila za po- trebo brž nri roki in vendar v nanotle. Capcstanc pa se te vcuez-dil s Cocolinom ood streho, kakor bi mislila r*tnti tam vse žive dni. ' I e ponoči te smel slu^a iz hiše. da ie prinesel živil Minilo te pet brezkončnih dni ki so videli CaDestanea nekaterfKrat v dvomu, ali se ne bi ralši odrekel tel rndovoUni straži Peti večer te vrcel m.iško v koruzo ta sklenil pobrati ziutral šila ln kopita. Vso tisto noč n» zatisnil oči. »Pet dni sem zapravil!« te retv čal sam nad sebm. »Gizeli sem, deial da ndhaiam zanki v bol ter postavim Pariz ln Franciio na clavo. če bo treba: zdal na se valiam v slami že neti dan! Jol mem široko ustnežu klavrnemu bahaču!« Okrog enaiste ure le zdaici stresel Coeolina ki ie snal: »Vstani, stooi no kontel Ne m©* rem se 'Krotiti do iutri!« 264. štev. Ulica, Danes v dobi takoimcnovane de. tnokraciie Lvršuje ljudstvo, nositclj državne suverenosti, svojo najvišjo oblast po larlamentu. ki ga je poverilo v to svrho. Da je zadeva po verjetja v našem začasnem Narodnem predstavništva nekoliko kočljivejše vprašanje, to je le slučaj posebnih polpreteklih razmer. V načelu stavek le velja: po poslancih oz.roma posredno oo najvišji vladi, izvršuje Uuustvo svojo voljo v državi. Tako normalno stanje bomo dobili šele s prvim voljeuun. torej prvim resničnim ljudskim parlamentom. Upajmo, da se bo naše ljudstvo dne 28. novembra pokazalo zrelo in da bo pri volitvah res poKazaio svoje pravo lice. Živahno, politično samostcino ljudstvo pa svojo voljo izraža tudi na druue načine. Izmed teh ie naj-pr.prostejši izraz putom uličnih manifestacij. Ulica pa dostikrat ni le najenostavnejši, marveč tudi najver-nejši. najurnejši uačtn ljudskega glasovanja. 2ai oog smo mi navajeni smatrati ulico kot uel.aj slabega, kot pojav, ki ga ie treba izločiti iz javnega življenja. V resnici pa sc javno mnenje malokdaj kaže tako nepotvorieno kakor v ulic:, in izbruhne narodna jeza ali veselje malokdaj tako nct>o-sredno in tako resnično kakor z manifestacijami ulice. Politično zrela, osveščena in agilna ulica je vest vladi, ie oni činitelj, ki izvaja prerijo na vlado, kadar drugi ljudski organi ne morejo ali ne marajo nasto-tKti dovolj hitro in dovoli energično. Vzemimo konkreten primer. Pri bas se vse jezi na vlado, da prijema preostale Nemce preveč z rokavicami da jih sprejema zopet v državno Službo in jih postavlja celo na taka važna mesta, kjer za neinško-naciio-nalno mislečega človeka ne bi smelo biti mesta. Časopisje prinaša notice o takem vladnem postopanju z energično grajo, vsi beremo in vsi govorimo o tem z največjim ogorče-ttjem. skratka ako bi napravili tozadevno giaso anje pri polit čno agilnem delu naroda, bi proti vladni t>olitiH.i združti absolutno vso zavedno Javnost. In vendar si upa Vlada delati nasprotno. Kje le torci napaka? (tatovo da jr srcih odgovornih oziroma mero-dainih činiteljev, ki se jim to ne zdi nepravilna Da bi se parlament, zlasti sedaj, pečal s temi detajlnimi vprašanji, tega ne bomo pričakovali. Ali ni tedaj naravno, da bi se vzd znila ulica in da bi alarm z ulice prestrašil škodljive oportuniste ter jih naučil spoštovati zavedno narodno voijol — Mi dobro vemo. kako se take vrste tmenovania iz-vrše. Tile nekdanji nemški mogotci Imalo na naših visokih ntestih dobre znance iz stare dobe. dostikrat igrajo nemške žene visok'h naših gospodov posredovalno vlogo. Par vljudnih obiskov, par toplih intervencij. — in pristojna mesta so omehčana. „Pa bo;j potihem. da ne bodo časopsl zagnali prevelik krik —. sa) veste, kako Je...“ Stvar ie rešena, bivši avstrijski nadutež sedi na gorkem, par ostrih notic no tistih in — zadeva je pozabljena. Ali tri v tem položafu ulh*a naravnost moralno prisiljena interveniral ako gospoduje na odločujočih mestih predvojna mentaliteta? Ako bodo imeli visoki gospodje tako malo razuma za samozavestno mišlienie svobodne mlade dobe. n. j Jih nauči primernejša vedenla — strah pred ulico. Korošci pri regentu. 19. oktčhra donoJdne ie sprelcl dentitaciio Korošcev reeent Aleksander v dvorcu na Terazimh. Prestolonaslednik le pričakoval de-PUtaciio v svo8 snreiemnlci. Odposlanstvo se te uvrstilo prpd kraMe-vlčem v oolukroe na čelu z vscučil. prof dr. Ku&ciem go. dr Piskerni-kovn in Poslancem g. Grafena^ erietn. Vodia denutaciie vscučil. prof. koroški rotak iz Podtune dr Kušel ie r**-nalc) 2. Izdela se z zahtevami 111. In-ternncllonale skladen nrogram 3. lz-občenle vseh. ki tega ne oodolšclo. 4 I 'vedba preizkusne dobe za člane. 5. Stroga disciplina. 6. Delo stranke obsega- a) Priprave vstaite in uporabo vseh protizakonitih sredstev, bi. c), d) Osvojitev strokovnih orga- nizacij notom komunistov, e) Volilna udeležba v svrho razkroiit-ve dem okradle, f) Vsi zaslopnfoi 'Iranke v raznih zastorih so oodrc-leni nadzorstvu strankinega vodstva, el Kontrola ncitacce in tiska oo*om vodstva, h3 Ozke zveze z mladinskimi organizaciiaml. Absolutizem ie Dopolen. voraša-nie le le. če bo tudi osrečil delavstvo. Premožen ?ska oddaja v Italiji. 10. oktobra le bil v Italill vplačan prvi obrok premoženkkc oddaie. ki sloni sedal samo na provizoričnem obdačenin ker se nred^suie davek po samon^eceni davkoplačevalcev Premoženjski odda-'? nndlpže le nre-moženia Vi presevalo višino riO.tfH) lir bod:si rta le kapital svoboden naložen ati vezan. V celem le priznalo .Vil.oso oseh da ima preko 50.000 lir premožema ali 1% vsega prebivalstva Posedal le b:la oddiila izvršena nri 225.000 davkoplačevalcih, ki JmaJo kakor so priznali 4SVfc tniiilard premoženia. Povprečno ima vsak 213.000 lir Var vzbula sum da manlši bogataš« niso priznali vsega svoicca nremoženin. Miliionatlcv ima Italija 51 IS. ki imalo preko 12 miliiard premoženja. Večina teh tnil«h»nariev živi v bogati l.ombardiu (11291. d<*čim *ih štele Sardinila samo 21. Prvo leto prinese nremoženlsita oddala državi 400 miliinnov lir. Dfeslovi motorji. Pod pretvezo volaških ozirov le zahtevala antanta od Nemčfle uniče-nle vseh Dieselovih motoriev Prot! ♦el zahtevi «c ie naravno uprla vsa Nemčila in dobila le močnega zaveznika. ki za gotovo nt pričakovala Nemcem so se prdružili Francozi !n niih listi so odkrili vso umazanost ki se skriva za zahtevo uničenia mntorlev. Pnri$kl Jist »Oetivre« Vnnstatira. da zahteva ni izšla od Francozov temveč od Angležev Vi se bole da M z unoraho Dieselovih motoriev na In potreba anvlešVegs* premoga Var hi povzročilo pocenitev premoga. Angleška na hoče da le premog drag Var ovira razvoi francoske industrije katere konkurence se Angleži hn»e. V listu »Pariš Midi« nastopa senator Bčrong^r enako odločno proti angleški zalrevi ki In imenuie »nmor nemške industriie« In »orga-nizaciio draeinie«. Francila mora nmti tel. Iz konkurenčnih pohlepov p-iroienl zahtevi z v.so silo nastopiti F.nako nlšeht tudi dnigl listi ki Dravi io. da ie privolila Angleška v onrostitev konfisciraneva nemškega imetia samo zaradi teva da orinravl tla zn svolo zahtevo Zavezništvo Francozov bo Nemcem sigurno po-p»ava!o in nničenie Dicslovih motorjev bo s tem preprečeno. Nameni francoske politike. »Dailv Ncws« Diiubčulelo odprto pismo Poincarčiu. ki le po naziranht o-ških poliiikpv še nsivplivnetši politična osebnost v Francili: Pariška politika triumfira nad washine-tonsko. Glavni namen vaše Politike le popolno politično in gospodarsko ujrtčpntp NemČiie. N» eni strani se rrozj Ncmčiii z velikansko odškodnino na dnjgj strani p» se ti ronnio viri za gospodarsko moč ki II omo-gočioelo nbčati pametno volno odškodnino n jo zahteva pravičnost Nemško Uudstvo stare Avstrlie le orpnarm svole zemMe Kontinent ie poscinn y vniašklnd komisilami Francoska politika le bodrila Dobsko pri nlenpm blaznem tmnerlializ-niu. Franc'!a txn1pira Wrarj1a in onemogočulp mir z l?usi'»o Madžarski so pustili vrrtsko 3PO.OOO mož. d očim se dovoli Avstrlii le 30.00(1 in Ncmčiii 100 000 mož. Oordiner na-dcMnie: Va*a politika vodi k preki-nictiin nriinteliskit) odnošatev z An-gliio in Italilo in v tralnn sovraštvo 7. Germani in Slovani. Trgovina v Evropi ie ogrožena, ker se lindle ščuvaio m hulskalo drug na drugega. Vprašanje Vilne. London. 30. okt. »Morning Post« ItvPa iz Vilne: General Zeligovski. ki ho olačil svoie čete z meščani. Ic Iztnvil. da n icco v ih Hudi. ki so prišli v mesto kot meščani, ne bo nihče Qreood.il z domačih ognUšč kiar m*- slfio ostati dokler lludstvo samo ne odloči svole usfjde. Vilna. 30. okt. Predsednik vladne komlsMe osrednle Litve ie izlavll da smatra komisila sedante vlade za svoio v lavno nalogo sklicanie usta-votvorne skupščine. Sporazumni možnosti osrednle l.itve sta dve: al' sporazum z Litvo alt na zveza med osrednlo Litvo in Poljsko nrl čemur bi dobHa Litva samoupravo LDU Varšava. 30. V včeralšnB sefi državnozborskega odseka za zttnanie zadeve le Izlavil pr.liski zu-nan« minister knez Sanietia. da snrelme pr.Mska vlada nredl«*g zveze narodov glede Plasovanla v Vilni nod nastopnimi po^oii: L Pri vlaso-vanhi bo šlo za odločitev med Poli-sko »n I itvansko. 2. Glasovnnle se Izvrši koFkor mogoče hitro In eno-'«3X010 3 Potiska vlada ne prevza- me nase nalove da odstrani črte generala 7el'govskeea iz ozetneil. katere ima zasedene. Čila. Po katastrofi Kolčakove armade ♦e bila zrušena sibirska fronta in holi-ševiki so nosrall gosi»odarij S:biriie. Ne s:eer vsp ?ib:r’lp ker vzhodno od Irkutska, za divnitn baika!«kim ieze-rorn se 'e pričela nova država s«ccr mala in neznatna ki ni obsevala dosti več ko na^ližll okoliš malega mesta Verhne UdinsVa. ki na le vendar bila v stanu da le zaustavila zmagovit nohad rdečrh čet. Ne ker M Imela v sebi to silo. ali ki?r se le prebivalstvo ogrevalo za Pio temveč ker le bila r*o milosti Japoncev določna ko* vmesna država dveh močnih nasprotnikov ^nvtet-ske RttsFe in atamnna Semlonova eksponenta Jcnonske Država vzlialaiočega solnca le Imela svoie ruske interese tu zato ie rab'la Hudi. ki bi delali nienn rusko Pogajanja s Italijo. LDU Beograd, 1. nov. »Politika« poro-Ca U Trata: Kdon od vudlteljev h.tHansklh naclonaii»u»v, Sivlrllo, Ic tzlavB novinar lem. da sedanji moment za dlrekina jtosv lania z Jugoslavijo n' ugoden, ker Je se dania vlada v Beogradu začasna. Ako bi pogaiania o Jadranskem vprt San hi konča ta ugoo«io za ItaltJo, M nova tucnaJoven-aka vlada, ki bo IzMa te konstituaute, ne hotela lrvr*itl sporazuma. LDU Rim. I. nov. Kakor poroča »Temos«, ae bodo vršila ltaH)ansfco-|uv» slovenska pogajanja v CanagU pri Rapallu. Narodno predstavništvo. LDU Beograd, 1. nov. Predsednik Narodne skupščine dr. Vukčevič, kt Je bival aekal dni v Polarevcu. sc Je vrnil danes v Beograd. Vlada se mora takoj sporazumeti s predsednikom narodne «VurSMne. ker se mora sklicati sela začasnega narodnega predstavništva. rrancosfco-madiarska konvencija. LDU Beri m, 2. nov. LiaU javljajo b Pariza z dne I. L m.: Kakor Javltaio li Londona, Je Izlavila angie&ka vlada, da ne priznava francosko madžarskega tajnega dogovora, kt je bB svoiečasno sklenjen v tioedoeltoe. Vsled tega J« »rancoska vlada Madšarvkl naznanila, da sc bo pogodba razvellavRx Moskovski protest proH angjef.Ua napadom podmornic. LDU I-rmdon, 1. nov. Krastn le Izroči angleškem uradu za zunanje zadeve prepis Dote m»>skovske vlade, v kaiert Rusija prote«trta proti tenm. da so dobile angleške volne ladte povelje, naj napadali boljševtske podmornice bi vojue ladje v Ornem In Baltiškem morju. Moskovska vlada se ne smatra več v vojnem stanju z Anjdiio. — Druga nota. ki Jo Je tud*. Izročil Krasta angl iškemu zunanjemu ministrstvu, protestira proti pohodom čet generalov Bolohova bi PctIJure. Zveza narodov. LDU ParL. 2. nov. Po vesteh te 2e- ( neve Je včeraj tajništvo zveze narodov . odprlo svoje oficlclno pisarnlco. Bom. LDU Beograd, 1. nov. Valuta: 20 dl-parlev v zlatu 23.10—23.30, francoski franki 224—225, dolarji 34.30—34 50, lire 133— 134, bolgarski levi 42—42.25, romunski leji 56.25-5M5. nemško marko 4875—49, politiko. Afaman SetnV^tov. vladal Lite. elavneea mesta Zabafcalia cqc Mongolov, knez Buriatov. kakor S41 !e rf»d nazival. vodia zabaikalskih kozakov >n do sntrti Kolčaka v Sibiril edin pomemben r.asnrotpik boljševl-kox* Je bil v stiski in ie rabil izdatn« pomoči ker drugače pade neusmiljeno pred vihro nastopait*čih boHševi-kov in celo Cita niegova žvahna nres»olica. zavetišče vseh ant;b(»liše-vističtifh elementov razprostre rude-či nrapor. Da ohrani sebe Ic prevzel Nemionov lanonskn orientacijo in la-nonvki nnlki so ohranievali nleeovo vlado v Citi. Prvotno 90 sicer Poizkusili bolf-Ševiki rta klruh *anon«;kim baiimctorn osvolc Cito. ali revrularna lar^onsVa armada ie S Strnlnimi niišknnii poko-s:!n neprevidne napadalce In tedai j« postala vmesna država deMvo |n Cu. *a ic o«!*ala Scmlonnvu Tedal na le povtnla Čira tudi simbol. 7. grozo le vladat Semfonov In 1*rcz sramu le orjnravHal tla za svoki rtmastiio Nicgovi urartnrKl so prekosili v korupciii carske in nicgovi ofi-c.rii v grozoti sovfetske komisari«. Kakor krona Vorunci*c lo nas^Brva »e vellala Cita v vseh zapirala po* sovjetski Pusiii na vzhort in imela monopol bogate vzhodne trgov me Proti temu sistemu so Izbruhnile s*!ne vstale na vseh konc:h in krafih In vcfLIe Joponce toliko žnev da so zapustili končno Scrninnova In Clto. Tcdal na le moraip nrjt« samo eno — In kakor norr-ča brrolav se W* tncfl zgodilo: člfn no osvojili 2.3 t m holl-ševikl In Semlonov ie Dobernil v aeroplanu. Da le Padla ta DosleiJnla trdnHtv* črnih elempntov bo nazdravit gotovo vsak človekoljub Ali v azirskem ozračhi kler so Mongoli prvobhno I prebivalstvo Je nevarnost da stoni | na n«eno mesto nova vlada «f-ah<«r *n j Cita osrane dahe kot krvavi simbol ruske držvlianske volne. '+ Prva Jngoshivanzlta tovarna sum-bov se snule v Slovenski Bistrici, na kat občinstvo ponovno opozarjamo. Tovarn« bo opremljena z najmodernejšimi stroji, fs-delovale se bodo vse vrste gumbov lz nb« ga, lesa, kosti ln pločevine, vsled tega blaga ae bo treba več uvaiati. Jugoslavija. Razna poročila. Gospodarstvo. Ministri agitiralo. LDU Beograd. 1. nov. Današnla sen mtnlstrškega sveta le Mia odlutent. doldet »e ne vrneta ministri, ki so odlil na tgltft- cijska jmtovania. Paiičevo volitveno potovanja LDU Beograd, 1. nov. »PoUt ka« tez-Ua: G. Pašič bo v kratkem od*e) na votlL mo agitacijo v Bosno ta Dalmacijo. P sctfl bo tndl Zagreb. PrtNiredba tiskovnega urada. LDU. Beograd, I. novembra »Tribuna« piše: Presbiro. Iti ie bil dosedaj oddelek ministrstva za zunanle sprati, le prešel v uprave predsedstva vlade vsled energVJ nega nas«opa predsednika vlade dr Ves-alča. Ker Je ministrski predsednik uvideL koliko Je naš Presbiro po svoji ureditvi zaostal za zavodi te vrste v fno/emstvu. ta ukrenil potrebna da se Izda nova uredb«, po kateri se bo Presbiro preuredil Pr ca. biro sc ho delti v trt sekclie: za Inozemstva za notrantost ta sa časnikarsko tar« formativno alutbo. francoski socllallstlčnl naraščaj za tretja Inieruacilonalo. LDU Pariz. 2. nov. Kongres franco-skUi socialističnih mladinskih organizacij ta v svoji včerajšnji sklepni seli s 5tM prod 1953 glasovom sklenil da ae JmriiovuM organizacije priključilo komunistični Internacionali. Nova rudarska stavha. LDU Bruselj. 1. nov. (havas). Kakor poroča »Soir«, so rudarH v kotlini Cbar leroi danes jeli stavkali, ker se do 1. novembra ni ugodilo njihovim zahtevam. Preprečeno veleiibotaps**« »aiute. LDU Dunaj, 2. nov. Včeraj zjutraj so, kakor lavlia »Korrespondt-n* V llhclm«, pred odhodom brzovlaka Dunaj—Trsi aretirali šest oseb. med nibiii kontrolorja ta kuharia mednarodne družbe spalnih vagonov, ki so poizkusili štiri milijone nežigo-5anlh kronskih bankovcev vtihotapiti v Inozemstvo ta Izkušali kriminalne uradnike podkupiti z velikimi vsotami. Odkod da Imajo nc2igosane bankovce, niso hoteli povedati. Dosedal je dognano, da le ta šesto-rlca v zadnilh treh do štlrDi mesetlh tiho-taplla v Inozemstvo tuje valute, ta skeg Kcrenskega-rublje in pa nežigosane kroo-ske ba kovce. Dnevne vesti. —Mednarodna razmefltvena komisija ki se ie nameravala nreko zime oreselitl v Gradec, ostane še nadalle v Mariboru dokler ne Iz- vrši svoieea dela. Razmelitveno delo bo končano naibrž.e spomladi Italijanski član komisile »e odpotoval v Gradec. — Pravo ma?čevanle nad nem-StirsMrnl obrtniki on naših snodnie-š*alerskih mestih ni v razbiiantu lokalov temuč v doslednem boikotu. Razbite mariborske kavarne dobilo nonolnn odškodnino lastniki nasto- oavo še boli aropantno kot oonrei a slovenski postle nodniralo s pridn'm obiskom netnčursko oholost Z našo doslednostio bi napravili tem nezdravim razmeram kmalu Konec. Dokler se ti zakrknfeni renevatl ne nrilavodiio v srcu in na »unai novim razmeram, niso vredni da me-stooi Slovenec Drap niihovih lokalov. — K slenarliam orl poroškem plebiscitu. Včerai se ie odnelial v Beocrad nnliciisVj svetnik Keršc-vart da noroča o nemških vlasoval-nih slenarilah O. Kerševan ie bil tako? no dovršenem plebiscitu nostan 7 več nchciiskimi uradniki ?rt avent* na Koroško, da 'e tivotnvll večic •dasovalnp slnnariie in nastlstva — Državni davek na koncerte, sokolske telovadbe in celo na predavanja *e »ašenm ktilturnem« živilu zadal težko rano. Večni protesti proti tei krivični na-redbl, ki kulturo naravnost ubila, so romali v Beograd. In kooč. so gospodle vendar m videli, da le davek na kulturne priredbe treba znižati na 10%. ker le lasno, da koncerti in telovadba niso posvečene zabavi, marveč vzgoji lludstva. nalslho že duševni ali tel-snL Neumesmo In res nespametno ie pa, da le treba pred vsako priredbo plačati davek v naprel in tekom »etik dni do priredbi prositi za povračilo plačanega davka od neprodanih vstopnic Takih prošenj leži na finančnem ravnateljstva že par mesecev kar na kupe In nihče s* ne zmeni za nie. Prosimo tedaj teka, da finančno ravnateljstvo dotlčnl kup *<*eni £ im prej reš« ta čimprel povrne ■reveč plačani davek. — Nezakurjeni železniški vozovi Pri (•danil občutni zimi ie za potuu»če občin-«v» prava muka. da se mora za drag de nar voziti v nezakurjenih vozovih, navadita le pri razbitih lipah. V dveh letih bi »e Prt dobri volil menda vendar že bSe lahko Popravile cevi za napeljavo pare. v vozove. Dr. Korošec pač ne sluti koliko kletvic pade na njega — Koliko zahtevalo rudarji? Kakor Mano, zahtevah* rudar« »34% poviška na plači In povtšante nabavnega prispevka. Po aovd Pisal takoj, ko se vrue prestolonaslednik te Aten. — Imen« predsednikov volilnih odborov v naši kralievini »o objavljena v »Službenih Novinah« z dne l. t m. — Tekotn tega tedna se bodo začele oddajati kandidatske liste sodiščem prve »fenmje. Kandidatsko listo sme predložiti v vsakem volilnem okrožju najmanj sto vo Iličev. Rok za Izročitev kandidatskih list *« konča 14. novembra. — Umrl Je na Vrhniki štabni živtao-*dravnik v pokoju g. Anton Setinec. Po-koinBt Je bil doma v Brežicah ob' Savi in dober Slovenec kljub temu, da Je Ml 41 '®t v vojaški službi na Tirolskem, Madžarskem In Poljskem. Star Je bH 72 let. N. T 'n. p.l — Razpisane zdravniške službe. V ■kadntm listu Je razpisana služba okTOŽ-a*k* zdravnika za Sevnico, ki na) obenem s«hstftuira zdravstveno okrožje Loka ort Zidanem mostu. — Razpisana Je služba okrožnega zdravnika m Trttl pri Škofji Loki Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu, — Volilni materijal se kmalu raz-pošUe- V ministrstvu za notranje stvari se pripravila vse potrebno, da se volilni materija* čim prej razpošlje po notranjosti dr žave. Ministrstvo Ima menda že zadostno število volilnih skrinjic in kroglic na razpolago. — Prezgodnja zima. Od vseh stran* prihajajo poročila o nenavadno hudem mrazu. Ček* v Italiji, kler Je huda zima neka) redkega, so bili te dni veliki snežn viharji V Milanu Je padci sneg 20 cm visoko. Iz Sarajeva poročajo, da Je tara kazat termometer že 10* pod ničlo. 1 stotak'> hud mraz ie v Avstriji, na Madžarskem Ud. Tako zgodnjega mraza te dolgo let n* bilo. — Nesreča ali zloben namen. Zajc Lucija se le pellala na vozu z materjo domov v Trzin. Prlšedši na Črnuški most. Je nenadoma priletel od nekod Izstrelek Za) Cevi naravnost v levo oko. Ne mati, ne sama nista spazlll nikogar. Le mati )c čula tnal pok, kakor od kapselja. Morali sta obrniti tako) prod Ljubljani, kjer Jo Je dala mati v bolnico. — Izsledena tatica. Dne 25. oktobra Jr prodala neka žensk« na sejmu v Veleniu konla in voz po zelo nizki ceni za 5001) kron. kar se Je velenjsk'ma orožnikoma. Antonu Rojku In Josipu Orlici zdelo zelo sumljivo. Zasledovala sta omenjeno žen sko, ki se je po prodaji tako) odstranila. In jo drugega dne aretirala v neki gostilni v Cetin. Izkazalo se le. da Je osumljenka neka Fani Krasnik Iz Orabštanja ta da Je voz In k>HtJa ukradla posestnici Mariji Ku-šelevi v Lihučah pri Pliberku, o čemur smo že poročali. Ukradenega konja in voz so izročili zopel lastnici nazaj. Orožnikoma ki sta se res potrudila odkriti tatvino, vsa čast. — V er Iž n 15%« družbo z valuto le ne davno izsledil verlžniški ur«'* in io občutno kaznovat. Kakšne so bile kazni verlž-niškl urad ne mara povedati. Kolovodja te družbe le bil neki milijonar 2nklaršlč Iz zasedenega ozemlia. Ptmtagala pa mu Je neka ženska 17 Frančiškanske ulice. — Kopališče Ltplk odgovarja na ntno-gobrojna vprašanja, pa bo kopališče odprto celo leto. Obenem prosi, da lavi vsakdo pravočasno svoj prihod, ker sc ie za zimsko sezono pril« vilo 2e veliko število po-setnikov. Uprava kopališča Lirik. — Narnčaite obleke za gospode, kostime. plašče zs dame pri T Potočnik, Se tenburgova ulica 611. Ljubljana. LUihMana. — Združeni pevski zbori t)ub!]anskf so na dan Vseh Svetih popoldne on treh zapeli na pokopališču pri Sv. Križu trt ža-lostinke Pozdravljamo ta skupni najlon In želimo, da se čimprej oživi Zveza slo venskih pevskih društev, ki bi Imela lep ta važen delokrog v naišlrlem pomenu besede. Pevska društva po deželi potrebujeta nasvetov in podpore iz našega kulturnega Centra l.iubhane. Marsikal bi se dosesrlr ta napredek pevskih društev, ki životarita le po zaslugi delavnih pevovodij. Ljubljanska pevska društva pa nao bi posamezni In v skupnih nastopih priredila vsako leto vsa| en koncert, na katerem b! tekmovala ta izvajala najnovejše proizvode slovenske ta Jugoslovanske zborovskt literature Poedina društva Kak delujejo vztrajno, treba še smotrenega. skupnega delovanja ta tnodsebolne priiateliske vzajemnosti med posameznim! d'uštv| Čas ie, (la se tud! naša pevska armada primerno oboroži In Izvežba ter se pripravlja na I. pevski praz ntk, katerega že dolgo pričakujemo. — Deželni muzej ostane radi pomanjkanja kuriva od I. t. m. za splošni poset tudi ob nedeliah zaprt. — »Gosposvetski zvon« vabi vse odbornike k važni seli v sredo dane« 3. L m. ob S. uri popoldne na magistratu. Nadalje' vabi društvo vse čf3ne ta vse one, kt se zanimalo za društvu k Izrednemu občnemu zboru, ki se vrš! v četrtek dne A t m. ob 8. zvečer na magistratu. Koroški begunci pridite tudi VI, ker gre za vas. — Obrtniški večeri Vsled sklepa načelstva obrtnih zadrug v Llubljani se bodo vršili prijateljski sestanki zadružruh članov In njihovih obitelH. Prvi obrtniški ve čer se vrši v ponedellek 8. t. m. ob 7 zvečer v salonu gostilne g. Ttae Mraka na Rimski cesti. — Engelbert Franchettl, I. r. načelnik. K. — Komorni kvartet (brata Zika, San cin bi Cern>. Po »koncertih v Tržiču in Ptuju (II. in 18. okt) koncertira dne 6. nov. v Mariboru, 7. v Celju in 8. v Novein mestu. K. — Privatni poduk za balet In moderno plesno umetnost začne s 15. t m. Helena Poljak ova.članlca narodnega gledališča, profesorica jugoslovanskega konzervatorl-Ja ter bivša članica petvograjske carske opore Poučevali se bodo: klasični plesi, karakterni plesi, moderni plesi plastika In lepo vedenje ter mimika, In to v skupinah: L za otroke od 8—14 let 2. za odrasle od 15 let naprej. Prijave se sprejemajo na Gradišču 10/11. od 12—2 in 18.—19. ure dnevne*. Podrobne informacije se dobijo istotam. k — Šoferjeva nesreča. Franc Zupančič, šofer. Je pri vožnji prehitro zavil voz na stran, v tem. ko le hotel stopiti iz voza. Avto ga je pritisnil ob zid, da mu Je strlo stopalo desne noge. — Poškodoval se pri padcu. Karol Cimerman, drvožagar v Ljubljani Je na cesti tako nerodno stopR, da sl )e pri padcu zvinil desno nogo. Moral se Je podati v bolnico. — Ukradene živina. Ob času preobrata so bili Vnovčevalnic! za živino na Barju ukradeni 4 voil ta dvole krav. Sele sedal se Je posrečilo kriminalnim organom Iz 0Unc izslediti krivce. Storita! so doma večinoma na Otmcah ta na Viču. ta sicer: Franc R., Anton S., Janez O.. Ivan O.. An •*» O. Ivan A. 2:vmo so prodali tnesanu Ivau S. In gostilničarki Prančlškl P. — Neznani vlomilci so vlomili med prazniki v proda la Ino »Prvega ljubljanskega delavskega konzumnega društva« n* Kongresnem trcu in odnesli velike množine razegr blaga Vlomi v to prodajalo so zelo pogosti, vendar pa še doslej policija ni nikdar Izsledila vlomilcev. — Predrzen tat. Kočevar Pr. WoH te Mozolja |e bo že 25 krat kaznovan. Me-soc» lunlja t. L Je ukradel sodelavcu At Mencinu v Florlanskl ulic) št 2*1 čez d«) K denarja, srebrno uro z verižico, več obleke in perila v skupni vrednosti če* 401« K ter izginil Iz Ljubliane. Meseca septembra se Je pojavfl na Vrhniki kjer » zopet ukradel raznim sodelavcem t tovarni za konzerve več denarja, obleke ta perila v vrednosti čez 7000 K ter nenado ma izginil. Zadnji petek pa Je prišel v Llub-llano kier Je beračil. Pri tem ga le prhel nadstražnik Jetiko ter ga Izročil v roke pravice — Izcubla m I« rajava usnjata torbica v nedeljo zvečer od Most do Udmata Pošteni najditelj se prosi, da Io odda na na slov. ki se nahaja v torbici u časopis« »Jugoslavija«. Maribor. Delo razmejitveno komis!!® le zadrne dni vsled slahctra vremena otež.kočeno. Nameravani oeled dtv vr?eneva dela feliničneun esobia «*<1 Ku^cnlaka do Sv. Urbana bo vsled teva mosroč čele v četrtek Do tetra dne *e vrneta tudi tanon*‘»M deleoai in ansrleški polkovnik Crawen l* Nem AvstrHe. Kor zastornilk I tali ta a brez olasavtilne oravlce «e udeleži ovleda 'kanptnn Zaninl ki začasno zastora italiianskeva delevata Zdravstveno stanle maiorta Cahne se ie v oslu-hi dr. Mfillerteve družine toliko zboHSalo da te mator Cnltnl naslonil svol 14 dnevni do. misr in odšel v Rim. General Maister sc le te dni vrnil iz Reoimida v Maribor Po lik viri,•triii koročkeoa nbmeinet»a novelist va prevzame 'Komanda mariborskega mesta. Mariborski policilskl komtsa-rliat se ie preselil in se nabaia od 2. t m. v prostorih orcKnle Itudske Sole !SlomSkov trn 1.) na otjlu Šolske ulice. DilaSka kuhbb oriredi 13. t. m. v koncertni dvorani mestneva vle-daliSča velik Martinov večer v prid diia'«f k tihimi SotMnielo: volila <*odba. Glasbena Matica Itd. Mariborska nar. eledali§5e fio_ stiiie v sredo v Rtuiu « Cankarjevim »Krall tia Betainovi«; v četrtek nnrivnrj reprizo operete »Ples v oneri«. v soboto »Chčirletevo tetko* v oedelio popoldne »2emlin«, zvečer na »Smrt ma>ke .luvovičev«. Aretiran le bi! neki železnčar na «runnvj»niii so našli več bal Mava za obleko. Sumi «e da ima mit} 5e več sličnih vrehnv na vesti ter tudi tovariše ki so mn oorna-vali. Oškodovanec le še tteznan. bržčas na ie bfla tatvina tzvršena na ( i7 • r:tpua '’a"ona »Pokrila ribta« pri mariborskem * JSDS se le vršh 31 oktobra a* 1. novembra v dteoram hotela »Union« v Cetin. Reševala so se razna programatičaa ta taktična vprašan«. Po vdariala «e le posebno potreba skupnega nastopa vseh socUaltstov pri bodočih volitvah PosuvHa sc Je tudi strankina kandidatna Itsia. Nosilec liste vseh ueh okrožij Slovenije le F.thta Krl»tan. Med dragimi kandidirajo le Anton Kristan, dr. Ko- run, dr. Lončar, J. Kopač, Filip Uratnfta Rudolf Golouh, Kisovar, Franjo Kore« (Celje). Leskovšek (Celje). Volilni shud SLS v Maribora se J® vršil v nedeljo 31. oktobra. Govorili so: A, Krepek, predsednik Delavske zveze v Ma riboru: S. Keš. rudar lz Trbovelj, proiesog Vesen sak in protesor dr. Capuder. Sljod je bH srednje obiskan. 66 volilnih shodov v Sloveniji Je pri« redila SLS v nedeljo 31. oktobra. G edališče in glasba. »Maske« 3. štev. izide jutri v sredo* Opozarjamo na prilogo, ki prtnese natančne poročilo o gledališki kriz! ta stavki Ureilnlšt»o in uprava »Masae* se nahajata v Ljudskem domu, btrecška ulica 12,L Ljudski oder. Istotako pisarna Udru« ienia gled. Igraicev. Kogojev koncert, ki se Je Imel vršia danes, 3. i m v Unionu, se radi zapocae-noti ,-troje. toaletno milo in drugo b'n<;o. - Razpošilja litdi po poMl topa 7 rali vinograda sa puno marve „ zalibom i vozilima, za 2 miljr.na kruna flijTOH ERKER, IjllijIjSIlB, RfSljfiVfl ESStS 20, - SIOfflŠiiOi/3 lillCB 11. u gotovom za Dopisi mole | _ •e pod &ifiom „Posjed 1240“ na Iiiock-nerov anončni zavod, Zagreb, Jur- za petrolej, mineralna olja, vino, vreče, drva razproda tvrdka Augvstln, L;ub-ljana-S>Ska, Jerne;a ul. 231. -ZjO\ Priporočajte in razsiraite Jugoslavijo* " "------------------------------ .". iBEHBBHGBUiOE .ViSia-JSi? ievskn ulica 31. Samo nekaj dni! Kupujem umetne zobe po visokih cenah F. Karner, Hotel Wilaon, Sv. Petra cesta. ISV5 dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka SOS. PUH. LJUBLJANA Oradama ulica 22. T< leton 519. Taltfon 513. plačam L M231 Ubbififi UHO. 59f 231 Pito. Ilir zalptMitt. PERI8T, Tj!, ulita it Fianmco it. 15/11 L Gerkman Ljubljana Velika zaloga po* plaf ov, kož i. t. d. na etebolo USNJA imi Sv. Petra cesfa 71. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug | S Pohištvo! Pohištvo! | Ljubljana, Reslje« a cesta 9. fl «e priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Wn ■■■»■■ni I Kdor ti ieli nabaviti pristnega in znanega Spalne, jedilne In gosposke sobe. — Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolirinejšepa izdelka. — Vseh vrst pohištva na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva Karola Preis-a, Maiitor, Slomškov trg Št. 6. Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup. Tovarna Haložana jos. Reich Barva vsakovrstno - ■ ..........blago. naj se blagovoli postali ti tvrdke; Prva haloška trgovina a vinom L{Dl)lj2B8 POlPlM ANTE KORENJAK Iti tlriig pri * ’ ... t».......i. Halo,... Joiitiiia: SeMisNa lin. 4. Kemično čisti obleke. ^ ~ 0fna^e Per^° Šlje pon je na doin). Trstje za atropc izdeluje in prodaja na debelo' Podružnica v Mariboru Lirika vratnike, zape-GospoBka ulic« štev. 88. Btn}ce 1n PODRUŽNICE S.rt£ ■££?!£ «^.;;!M«rrbor Novomesto Kočevje Ljubljana, Jeranova nL 13. (Trnovo.) 771 j O.spoaka ni. 88» Glavni trg Stev. 89. Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano mnnufak turno detajlno trgovino z mnmifakiurnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so favno doŠle iz inozemstva, osobilo lažno volneno in 6ukneno blago za dame in gospode, dalje perilne ha rtu n le, flanele, cefirje, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje, lapetnike itd. Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe as pri poruč,i mo L & L1SK ttlMia z Mttoiri Hlap. Ul MU 1511 IH Narodnabaiika d.cf.n Zagrebu. K-: H ti VI. Emisija. Zagreb, mjescca oktobra 1920. iiEOjE laillte 03 -na Poziv na subskripciju 125.000 komada diotrca, glasečih na donosioca po K 400-- naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 50.c00.000 — P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja tzvanredne glavne skupštine, a zbog izvan-rednog razgrunjenjn poslova bunke, le sveo|>če potiebe za daljnim kapilal-ma, cd-lučilo je ravna leljst-o Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: 1. Dionička glavnica od K 50.00Č) (H)0*— povišuje se izdanjem novih 125.000 dionica do K 400’— nom. dakle za K 50,000.000’— na K 100,000.000 — 2. rosjednirima starih dionica pripada pravo na 1 staru dionicu optirati 'ednu novu uz cijenu od K 625’ tel quel. 3. Subskripcija pocinje 25. oktobra, a švigava 15. novembra 1920., a za sub-ekripcije u Amerie: traje rok do 15. decembra 1920. 4. Nove dionicu imadu kupon za godinu 1921., te sudjeluju na odbitku od 1. januara 1921. Na ovu emisiju dionica bonificirati če se u ime 6°o kamsta za vrijem« od ’r. i i ia - o ''ecembrs 1920., K 3’— po kupo- u. 5. Pioiuvtijcuiioet podp.buuiii dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 15. novembra 1920. odnosno 15. decembra 1920. 6. Subskripcija odnosno opcija se obavlja: U ZAGREBU: na blsdajoi zavoda. — U BEOGRADU: Prometna banka. — U BJELOVAKU: Bjelovarska šlcdionlca. — U BRODU n. S.: Banka i mjenjačnica Bnlarič i dni?, kao »filijacija Narodne banke. U DUBROVNIKU: Narodna banka d. d Zagreb, filijala — U LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d. — U OSIJEKU: Banka J. Kraus i drug i gve filijaje zagrehačkih hanaka. — Na Rl.lECl: Hrv. centralna banka d. d. — U RUMI: Srpska sremska banka d. d. — U SARAJEVU: Hrvatska centralna banka. - U SPLJETU: Jugoslavenska industrijska >anka, d. d. — U ŠABCU: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala. — U VARAŽDINU; Opča štcdionici