25. avgust 1964 fit. 8 Leto IV
ŽELEZAR
1 gVA'ŠI L Ö-Mil)
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA MESEC JULIJ 1964
Elektroplavž ........................	...	.	38,9 %
Jeklarna...........................  .	.	.	.	.	57,0 %
Valjarna .	.	.	.	.	.	.	...	.	.	.	56,4 %
Siva livarna .	.	.	.	.	.	. .	.	.	.	62,4%
livarna valjev	.	.	.	.	...	.	....	v	63,7 ?/o
Obdelovalnica valjev	.	.	.	...	.	.	.	55,5 %
fiamotna .	.	.	..................... .	.	. . • 60,1 c/o
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .	.	.	*	54,3 %
ŠTORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore— Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik
Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
KAKO SMO POSLOVALI V I. POLLETJI
REBALANS DRUŽBENEGA PLANA
Karakteristično za poslovanje X. polletja je- predvsem ugotovitev, da so napovedane spremembe gospodarskega razvoja, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina in nepredvidena redukcija električne* energije tér ostali 1 pogoji' obratovanja v posameznih obra-tih, spremenila tudi' naša planska predvidevanja v družbenem planu za letošnje leto. To je imelo za posledico večje spremembe tako, da smo morali rebalansirati druž-
beni plan po fizičnem obsegu proizvodnje in v pogledu planiranega dohodka. Nepredvidena daljša redukcija električne energije zlasti v T. tromesečju in kasnejše nepredvidene težave z okvaro novega in starega transformatorja, so narekovale spremembo plana fizičnega obsega proizvodnje pri aglomeraciji, elektroplavžu, livarni sive litine, livarni valjev in obdelovalnim valjev.
Karakteristika za rebalans finančnega plana je v tem, da kljub nižji fizični proizvodnji ostane dohodek nespremenjen oziroma se še nekoliko poveča zaradi zniža-fi nja cen pogonske. energije, spremembe. asortimana v valjarni in povečanja dohodka zaradi višje proizvodnje valjev.
Pomembno je* vplival na povečani čisti dohodek tudi odlok Zvezne skupščine, da se podjetjem črne metalurgije odstop} oziroma oprosti plačevanje 15 % prispevka iz dohodka. Ta del oproščenega
prispevka lahko podjetje vloži direktno v čisti dohodek in ga uporabi za delitev med skladi, in osebnimi dohodki, ali pa ga direktno vloži v poslovni sklad. Ugodnejše za podjetje je vsekakor direktno vlaganje v poslovni sklad, ker je pri tem. oproščeno prispevka v družbeno investicijske sklade. Zato se je delavski svet tudi odločil za to varianto.
Rebalansirani finančni plan nam v postavki, razpoložljivi skladi prinaša ugodnejša finančna sredstva.
Iz naslova oproščenega prispevka se skladi zvišajo za 435 milijonov din, iz naslova povečanega dohodka pa se korigira delitveno razmerje v korist osebnih dohodkov od prvotno po planu postavljenih 65 % na 71 % in znižujejo skladi od 35 % na 29 %.
Vredno je omeniti nekaj tudi o realnih možnostih doseganja reba-lansiranega plana zlasti, ker razpolagamo že s podatki poslovanja I. polletja.
Vsekakor imamo v II. polletju boljše možnosti, ker smo po tehnološki plati in tudi s surovinami oskrbljeni, v kolikor ne bo prišlo do Večje redukcije električne energije, da planirani dohodek ne samo dosežemo, temveč tudi presežemo. Če 'bomo S predlogom, re-balansiranega družbenega plana dobro seznanili vse zaposlene v obratih in dali'poudarek na odkrivanju vseh notranjih, rezerv, ki nam bodo gotovo prinesle še višji dohodek. : ..
Danes, ko se nahajamo v času uresničitve novih smernic gospodarskega razvoja, stremimo izenačiti pogoje gospodarjenja tudi pri tistih gospodarskih panogah, ki bistveno vplivajo na življenjski standard delavca, je popolnoma
razumljivo, da stremimo za tem, da V najVeČji meri vsa prizadevanja kolektiva za Višjim dohodkom prepustimo tudi povišanju osebnih dohodkov, ker se nam z oprostvi-tvijo določenih prispevkov razpoložljiva sredstva skladov povečujejo. .	p	; '
Pri obravnavi rebalansiranega družbenega plana je- bil iznešen poudarek na. možnosti povečanja dohodka tako zaradi Višje proizvodnje, kàkor tudi znižanja materialnih stroškov, povečanih iz-plenih, znižanih izmečkih in odpadkih, 'ki nam lahko že pri, povečanem čistem dohodku od plana za 140 milijonov v celoti zvišuje maso osebnih dohodkov in s tem poveča kumulativno letno povprečje osebnega dohodka na zaposlenega blizu 48.000 din oziroma vrednost točke na 215 din. interesantno pri tem je, da se pri celotnem večjem čistem dohodku ne povišuje del za sklade, ampak le za osebne dohodke.
Dobro nam je znano, s kakšnimi težavami smo se. borili v I. četrtletju,' ko smo imeli popolno redukcijo električne energije, pomanjkanje osnovnih surovin, premoga, da nam vse te težave niso prinašale ugodnih rezultatov, kar se je odražalo tudi v nižjih osebnih dohodkih, pa smo 'kljub vsemu temu ob prizadevanju celotnega kolektiva in ob delnem -zboljšanju materialnega položaja naše panoge uspeli izboljšati finančni položaj podjetja.
Pomembno za nadaljnje razdobje do kraja leta je, da s pravočasno in skrbno analizo in razpravo po obratnih delavskih svetih poiščemo vse možnosti povečanja fizičnega obsega proizvodnje, znižanju lastne cene, ker nam bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Za večjo proizvodnjo
Delavski svet podjetja se je 14. julija sestal na II. zasedanju, na katerem je obravnaval razloge, zaradi katerih je moral sprejeti sklep o spremembi družbenega plana za leto 1964. Na tem zasedanju je delavski svet ugotovil, da je letošnje leto nadvse neugodno v pogledu dobave električne energije in ostalih energetskih virov, posebno velja to za premog. Tem težavam pa se je pridružil še kvar komaj dobavljenega Elinovega transformatorja, ki je pospešil ukinitev proizvodnje cevi. Zaradi vseh teh dokaj težkih momentov, ki vplivajo na izvršitev družbenega plana, je delavski svet podjetja sklenil, da naj delavski sveti v ekonomskih enotah razpravljajo o rebalansu družbenega plana. Istočasno pa je. delavski svet priporočal delavskim svetom enot, da zastavijo vse sile za povečanje proizvodnje, znižanje izmečka in reklamacij ih da se s povečavo štednjo doseže zvišanje sredstev za osebne dohodke in sklade.
Nadalje je delavski svet podjetja sklenil, da se delavcem posade livne jame v jeklarni izplača dodatek za mesec junij, julij in avgust v višini po 5.000 din mesečno,
kot nagrada za izredno težke pogoje dela. V livarni Valjev pa je DS odobril delovno mesto »zunanji žerjavovodja«, ker se je v tem obratu povečal obseg dela. Na tem zasedanju je DS odobril plačilo računov za adaptacijo počitniškega doma na Svetini in nabavo opreme za počitniška domova na Svetini in Rabu. Sredstva za plačilo teh računov bremenijo sklad skupne porabe, ki je bil s plačilom teh računov izčrpan. Odobril je nabavo povečane telefonske centrale za 100 številk, s tem, da se sredstva za plačilo predvidijo v družbenem planu za leto 1965. V obravnavi poročila o izvršeni inventuri za mesece januar— april je DS sklenil, da je potrebno posvetiti skladiščni službi vso pozornost istočasno pa je odobril preknjižbe v zvezi z inventuro. Na koncu je odobril nabavo novega knjižnega stroja, službeno potovanje v. Avstrijo za ing. Zakonjška in tov. Želihko zaradi ogleda regulacije mešanja plinastih goriv, osvojil pravilnik o obračunavanju amortizacije in odobril je sredstva za udeležbo športnikov — članov kolektiva na tekmovanju na Jesenicah. '
KAKO SMO POSLOVALI V L POLLETJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
le to omogočilo, da ibomo lahko brez večjih težav sledili visokim finančnim obveznostim, ki nam jih narekuje rekonstrukcija podjetja in uresničili v zadovoljivi višini dvig življenjskega standarda našega delavca.
Da je ta pot edino pravilna, nam narekuje tudi napoved povišanja cen določenim artiklom reprodukcijskega materiala, surovin in električne energije v II. polletju, ki jim bomo morali slediti le z iskanjem notranjih rezerv, maksimalnim izkoriščanjem kapacitet, če bomo hoteli imeti rezultate takbe, 'kot smo jih postavili v planu.
REZULTATI POSLOVANJA
Podjetje kot celota proizvodnega -plana za I. polletju ni izpolnilo. Plan po rebalansu za I. polletje je bil izvršen 90,1 % a letni plan je bil'dosežen skupno 43,1 % oziroma po obratih naslednje:
v % dosež. let. plana
aglomeracija	29,7
elektroplavž	22,8
jeklarna	47,5
valjarna: gotovi izdelki	49,9
livarna sive litine	55,7
livarna valjev	57,4
obdelovalnima valjev	47,9
Samotna |	52,4
Za izpolnitev , rebalansifanéga družbenega plana je vsekakor pomembno, da so vplivi pomanjkanja električne energije, surovin, premoga za generatorje, ki so najbolj občutno vplivali v I. tromesečju, niso mogli docela nadoknaditi v II. tromesečju, kljub temu, da šo posamezni meseci v II. tromesečju po proizvodnih rezultatih bili ugbdnejši od I. tromesečja.
Karakteristično ža proizvodnjo v i. polletju pa je povečanje skupne proizvodnje v jeklarni za 5,3% napram istemu razdobju preteklega leta, kljub večjim tehnološkim zahtevam po asortimanu, kjer beležimo kar za 26 % višjo proizvodnjo legiranega jekla napram istemu razdobju preteklega leta.
Dasiravno šo v valjarni optimalne možnosti povečanja kapacitet minimalne, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je v kvalitetni'smeri povečana proizvodnja vzmeti porasla za 64,5 % napram istemu razdobju preteklega leta, kar je zelo ugodno vplivalo na finančni efekt doseženega dohodka.
Enak porast proizvodnje, ki se odraža v prekoračitvi letnega plana 7,4 % v livarni valjev, pomeni preseganje za 57,5 % proizvodnje surovih valjev od istega razdobja lani.
Vzporedno s povečano proizvodnjo v livarni valjev je v letošnjem I. .polletju tudi proizvodnja obde-lovalnice valjev višja za 29,5 % napram lanskemu letu.
Pogoji proizvodnje, pod katerimi se je spričo pomanjkanja električne energije in surovin odvijala proizvodnja v začetku leta, so kazali, da bodo te težave občutno vplivale na finančni rezultat. Intenzivni napori vsega strokovnega in tehničnega kadra, da se s preusmeritvijo asortimana proizvodnje in drugimi ukrepi vsi ti-problemi ublažijo oziroma v naj večji meri odstranijo, beležimo v tem razdobju s pomočjo prizadevanja kolektiva, sorazmerno težavam zadovoljiv finančni ekonomski rezultat.
Fakturirana realizacija znaša 90,7 % polletnega plana. Realizacija bi bila višja, če bi ne prišlo do redukcije električne energije, kjer je izpadla celotna blagovna realizacija elektroplavža. Pri fakturirani realizaciji je znatno pripomogel tudi .izvoz, ki je v I. polletju dosežen v višini 641.805 dolarjev oziroma 58,2 % letnega plana.
KADROVSKA
IZVLEČKI IZ POLLETNEGA KADROVSKEGA POROČILA
Na splošno se letos pojavlja večje premikanje kadrov med podjetji. To premikanje je predvsem posledica teženj za višjimi osebnimi dohodki, lažjimi delovnimi pogoji in drugimi ugodnostmi, ki jih eno ali drugo podjetje nudi svojim članom. Brez dvoma je to premikanje v precejšnji meri rezultat pretirane psihoze o pomanjkanju kadra. Res je, da se pojavljajo določene potrebe po zaposlitvi novih delavcev, predvsem na delovna mesta, kjer so težji delovni pogoji, kar zahteva od zaposlenega na takem delovnem mestu večji fizični napor, vendar ne moremo to posplošiti za vse primere, ker se večja fluktuacija pojavlja predvsem „na takih delovnih mestih. Posledica - večje fluktuacije je vključevanje novih delavcev direktno in takoj v proizvodni proces, kar prav tako ne rodi pozitivnih posledic. Zato ne „bomo smeli, vedno iskati rešitve iz tega problema le' z zaposlitvijo novih delavcev, pač pa z izboljšanjem delovnih pogojev kar proizvajalci upravičeno pričakujejo, če ne prej, vsaj v novih obratih po rekonstrukciji.
Na večje zahteve pó zaposlitvi novih delavcev pa je vplivalo dejstvo, da je 32 delavcev na rednem strokovnem izpopolnjevanju (strugarji in livarji) in ne morejo sodelovati v proizvodnem procesu.
Povprečno število zaposlenih v prvem polletju je bilo za 1,9 % pod planom, a 2,45 % višje kakor v istem razdobju preteklega leta. Odstotek zaposlenih bi bil še višji, ako, ne bi prišlo do ukinitve dela v cevni livarni, ker so se tam sproščeni delavci zaposlili na nezasedenih delovnih mestih v drugih obratih, a največ jih je ostalo kar v livarni sive litine.
Kadrovska služba je skušala zadostiti vsem potrebam podjetja, vendar predvsem zaradi objektivnih težav ni vedno v zadostni meri uspela. V navedenem razdobju je prekinilo delovno razmerje 175 oseb, na novo je bilo sklenjeno delovno razmerje s 106 osebami. Kako je potekal premik kadra, nam nazorno kaže naslednja tabela:
Statistični pregled kadrovskih sprememb od 1 1. do 1. 7. 1964 v primerjavi' Z istim razdobjem lani:
Mesec	Prenehalo • delov. razm.		Sklenjeno delov. razm.	
	1964	1963	1964	
Januàr	6	10	23	5
Februar	18	14	14	17
Marec	61	42	27	29
April	37	15	14	20
Maj	26	10	27	11
Junij	. 27	15	20	30
Skupaj	175	106	125	112
Največ ljudi je odšlo iz podjetja v mesecu marcu, kar je močno vplival odhod mladih fantov na odsluženje kadrovskega roka v JLA (41 v letu 1964 in 29 v letu 1963).
Ako številke iz tabele primerjamo s povprečnim številom zaposlenih, nam te pokažejo, da je odšlo iz podjetja 8,79 % in na novo je sklenilo delovno razmerje 6,28 % ljudi. Torej skupni premik 15,07 % že v prvem polletju. Ako ta procent primerjamo z lanskim (11,25 %) vidimo, da je višji za 3,72 %.
V naslednji tabeli pa želimo nakazati glavne vzroke prenehanja delovnega razmerja z našim podjetjem:
Povod za prekinitev delovnega razmerja	primerov Število	skupno število °/o na
Osebni dohodki	10	5,6
Zaradi stanovanja	1	0,5
Pogoji dela	25	14,3
Medsebojni odnosi	7	4,0
Zaposlitev v bližini stanovanja	8	4,5
Slab odnos do dela	5	2,8
Družinske razmere	17	9,6
Starostna upokojitev	7	4,0
Invalidske upokojitve	5	2,8
Odhod v JLA	41	23,3
Odhod v inozemstvo	4	2,3
Pogodba	3	1,7
V preizkusni dobi	15	8,5
Zdravstveni razlogi	4	2,3
Neopravičeni izostanki	6	3,3
Prevozi na delo	2	1,0
Šolanje	8	4,5
Prekinitev dela (cevne)	4	2,3
Delovna disciplina	3	1,7
Sorazmerno visok odstotek prekinitev1 je prišlo po volji delavca in sicer v 57,8 %, po zakonu 33,6 %, v preizkusni dobi (prvih 30 dni zaposlitve) pa 8,6 %. Visok odstotek prekinitev po volji delavca in v preizkusni dobi utemeljuje trditve, ki sem jih že uvodoma navedel.
Največ oseb zapusti podjetje v svoji prvi dobi zaposlitve. Prav tako največ ljudi je odšlo iz podjetja v starosti do 30 let, in sicer v razmerju 71 : 29.
Skupaj je bilo upokojenih 12 delavcev. Od tega redno upokojenih, ker so pridobili vse pogoje, 7 delavcev, in sicer:
Bukovšek Franc in Špes Rudolf iz prometa;
Horvat Jože in Stojan Ivan iz valjarne;
Kovač Alojz in Vrhovšek Julijana iz Samotne ter Vrečar Jože iz OTK.
Zaradi slabega zdravstvenega stanja so bili po invalidski komisiji priznani kot invalidi I. kategorije in upokojeni naslednji: Gaber Franc iz gradbenega oddelka, Guček Franc iz' plavža, Ziapančič Ludvik iz livarne sive litine, Medved Karl iz Jeklarne in začasno Ribizelj Justina iz splošnega sektorja — ambulante.
Navedel sem že, da je bilo sklenjeno delovno razmerje v 125 primerih. Od tega se je prvič zaposlilo 44 oseb, prišlo iz drugih podjetij 64 in se vrnilo iz JLA 17 oseb.
Odločbo o priznani invalidnosti II. kategorije (sposoben opravljati svoje ali drugo primerno delo v skrajšanem delovnem času) so prejeli: Antolinc Franc, Arzenšek Jože, Pinter Ivan, Pinter Jakob, Kožiih Albin in Zupanc Ana.
Odločbo o priznanju invalidnosti III. kategorije (nesposoben opravljati svoje delo, ampak sposoben opravljati drugo delo „polni delovni čas) so prejeli: Arh Anton, Bikovšek Andrej, Kos Franc, Plank Jože, Gračner Rudolf, Oset Ivan, Polovič Tomo, Plank Franc, Selan Robert in Zeme Karl.
IZOSTANKI Z DELA
Kakor vsako leto, so tudi letos v prvem polletju izostanki z dela zaradi, rednih dopustov pod letnim povprečjem. Po planu naj bi bilo izkoriščenih 20.348 delovnih dni dopusta, a dejansko je bilo koriščenih le 14.246 ali 70 % od plana, kar narri kaže na neenakomerno koriščenje dopusta med letom. Iz naslednje tabele je razvidno, da je bilo koriščenje 14.246 delovnih dni dopusta, kar je 4,6 % od skupnega števila delovnih-dni;
Skupna odsotnost z dela v istem razdobju pa 16.426 dni zaradi dopustov in podobno, 19.055 delovnih dni zaradi bolezenskih dopustov, torej skupaj 35.481 delovnih dni ali skupaj 11,34 %.
Statistični prikaz izostankov z dela po vzrokih v primerjavi z istim razdobjem lani:
v_rnv	'	Število dni	Indeks
1964	1963	1963 = 100
Redni letni dopusti		14.246	12.647	112,6
Izredni plačani dopusti		1.172	1.128	103,9
Izredni neplačani dopusti		272	181	150,2
Neopravičeni izostanki		188	159	118,2
Suspenz		5	—	—
Orožne vaje		iMIIIWlifWikä!	296	. .	
Predvojaška vzgoja		53	36	147,2
Tečaji		344	515	66,7
Zapor — pripor		113	272	41,5
Na sodišču		33	74	44,5
Bolezni in nesreče		19.055	17.640	108,0
Skupaj		35.481	32.948	107,7
BOLEZENSKI IZOSTANKI				
.Navedli smo že, da je zaradi bolezni, kakor v	bilo v prvi polovici leta 8 % več			izostankov
	istem	razdobju lanskega leta. Temu je bil		
predvsem vzrok pojav angine		v marcu in	aprilu v večjem številu,	
kakor lani, prav tako pa	tudi za 2,45 % večje število zaposlenih.			
Statistični pregled izostankov z dela po mesecih:				
Mesec		Število dni		Indeks
		1964	1963	1963 = 100
Januar		2,675	3.187	83,94
Februar		2.896	2.894	100,07
Marec		3.663	2.982	122,86
April		3.481	2.934	. 118,64
Maj		2.886	2.965	97,34
Junij		3.454.	2.678	128,98
Spupaj		19.055	17.640	108,02
Stroški za nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezenskega dopusta so za 21,59 % višji, kakor preteklo leto. Povišanje je posledica višjega odstotka odsotnosti, predvsem pa višje izplačanih OD zaposlenim.
Statistični pregled skupno izplačanih nadomestil OD (hrànarine) za prvo polletje:
M	Izplačano nadomest. OD Indeks
1 ehe	1964	1963	1963 = 100
Januar	2,779.778	3,022.041	91,98
Februar	3,261.584	2,833.897	115,10
Marec	4,071.365	3,011.130	135,21
April	3,977.742	2,853.754	137,99
Maj	3,349.633	3,080.961	108,72
Junij	4,155.362	2,925.869	142,02
Skupaj	21,555.462	17,727.652	121,59
Izplačila nadomestila OD do 30 dni odsotnosti gredo v breme gospodarske organizacije in ta koristi sredstva; ki jih Komunalni zavod odstopi v ta namen. S primerjavo lahko vidimo, da je šlo v breme gospodarske organizacije 12,510.058 din in v breme Zavoda za socialno			
zavarovanje 9,045.404 din sredstev ali v razmerju 58 : 42. V prvi polovici leta 1963 je bilo to razmerje za 5 % ugodnejše za podjetje, kakor je to 'letos (53 : 47).
(Nadaljevanje na 3. strani)
Skupaj
175
100,0
PROBLEMATIKA
Statistični pregled uporabljenega in odstopljenega dela sredstev za nadomestilo OD do prvih 30 dni odsotnosti -zaradi bolezni:
Mesec	Prejeti del din	Izplačani del din
Januar	2,314.711	1,599.153
Februar	1,945.034	2,088.268
Marec	2,098.888	2,608.973
April	1,962.615	2,242.194
Maj	2,407.282	1,819.239
Junij	2,379.242	2,152.231
Skupaj	13,107.772	12,510.058
Iz podatkov je razvidno, da odstopljena sredstva v primerjavi z iz-		
plačili izkazuje razliko 597.714 din v korist podjetja, vendar moram		
poudariti, da v tem znesku niso	vračunani Stroški zdravljenja zaradi	
nesreč in poklicnih bolezni, ker	še nimamo podatkov.	
Na skupno število delovnih dni v navedenem razdobju smo imeli		
6,04 % odsotnosti zaradi bolezenskih dopustov. V istem razdobju lan-		
skega leta pa 5,77 %. Kako je potekala odsotnost po mesecih, nam pa		
prikaže naslednja tabela:		
	Odstotek izgubljenih delovnih dni	
	1964	1963
Januar	4,88	6,06
Februar	5,73	6,19
Marec	6,44	5,88
April	6,77	5,81
Maj	5,67	5,52
Junij	6,77	5,17
Skupaj	6,04	5,77 .
Torej je nastala razlika za 0,27 % predvsem zaradi pojava prehladov — angine — v mesecu marcu in aprilu, čeprav je bilo opravljene cepljenje pròti gripi.
Od skupnega števila odsotnosti z dela zaradi bolezenskih dopustov odpade n aodsotnost zaradi nezgode doma ali pri delu naslednje število dni odsotnosti z dela:
Nezgode B	Nezgode A
Mesec .	štev. dni izost. z dela	štev. dni izost. z dela
do 30 dni nad 30 dni do 30 dni nad 30 dni
Januar	188	128	212	153
Februar	290	110	254	218
Marec	267	226	346	222
April	Ì 278	281	212 <	164
Maj	142 .	163	309	122
Junij	178	134	462	261
Skupaj	1.343	1.042	1.795	1.140
Nezgode A so tiste, ki so nastale pri delu in na poti, nezgode B pa pri opravljanju privatnih poslov doma.
Od skupnega števila je 55 % zaradi nezgod B in 45 % zaradi nezgod A. Torej je večja obremenitev podjetja zaradi nezgod, ki so nastale doma, kakor pa onih pri delu.
Pri nadomestilu OD je bilo izplačano, za odsotnost kot posledica nezgod, 6,225.975 din ali 29,37 % več kakor v istem obdobju lani. Od navedenega zneska je bilo izplačano v breme podjetja 3,629.558 din ali 58,5%.
PRIHODI NA DELO IN Z DELA
Od skupnega števila zaposlenih na dan 30. 6. 1964 jih prihaja na delo:
peš	47 %
z vlakom	15,2 %
z avtobusi	25,6%
z dvokolesi	9,2 %
z motornim kolesom	2,2%
in z avtom	0,8 %
Torej se jih 53 % vozi in 47 % ne, ker- stanujejo v neposredni bližini podjetja ali prihajajo, iz kraja, kjer ni dostopa s prevoznim sredstvom.
Za prevoz na delo in z dela z avtobusi, na osnovi vozovnic, ki jih priskrbi kadrovska služba, je bilo v prvi polovici leta uporabljenih 21,320.420 din od tega v breme poslovnih stroškov podjetja 17,488.530 din in strošek »vozačev« 4;042.910 din.
Pregled stroškov prevozov z avtobusi v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta:
Stroški prevoza, jki bremerfe posl. stroš. podjetja 1964	1963
Loka	5,635.540	5,229.713
Planina	6,778.440	4,263.263
Dramlje	2,802.270	2,525.535
Osredek	1,847.400	1 ni vozil
Celje	424.880	—: za 3 mesece
Skupaj	17,488.530	12,018.511
Stroški so v tem letu višji, ker se je povečalo število vozačev na avtobusih za 168 oseb.
V navedenih podatkih še niso vračunani stroški, ki so nastali zaradi prevoza z vlakom. .
STAROSTNI SESTAV ZAPOSLENIH Največ zaposlenih je v starosti od 21 do 45 let, kar znaša 78,3 % od skupnega števila. Starostna struktura pa je razvidna iz naslednje tabele:
do 18 let starosti	2,9 %
od 19 do 20 let	2,7 %
od 21 do 25 let	15,3 %
od 26 do 30 let	18,8 %
od 31 do 35 let	18,4%
od 36 do 40 let	15,6 %
od 41 do 45 let	10,2 %
od 45 do 50 let	8,0 %
od 51 do 55 let	6,9%
nad 55 let	1,2%
Povprečna starost članov kolektiva pa je 33 let in 9 mesecev.
SESTAV-ZAPOSLENIH V PODJETJU KOLEKTIVA PO STOPNJI ‘STROKOVNOSTI
Pretežno število zaposlenih je nekvalificiranih, ki so se priučili na delovnih mestih in tudi v glavnem zadovoljivo opravljajo svoje delo, vendar moramo imeti v vidu, da po rekonstrukciji bo tako stanje' otež-kočilo normalen delovni proces, ako poleg praktičnega ne bomo nudili kadru tudi teoretično zngnje, ki ga bo zahtevalo delovno mesto in položaj upr avl j alca v podjetju. Ne morèmoe trditi, da je v tem pogledu sedanje stanje zadovoljivo, saj je 35,3 % nekvalificiranih v proizvodnji in 6,5 % zaposlenih v administraciji z nižjo izobrazbo. Natančnejši prikaz po strokovnosti nam' pa prikaže naslednja tabela. Od skupnega števila zaposlenih je:
Visoko kvalificiranih Kvalificiranih Polkvalificiranih Nekvalificiranih Visoko strokovno izobrazbo ima Višjo strokovno izobrazbo Srednjo strokovno izobrazbo Nižjo izobrazbo
Torej ima 38,4 % članov kolektiva priznano strokovnost poklicne šole. Mlajši delavci so to strokovnost pridobili v šoli, starejši pa. v šoli ali s prevedbo v letu 1951. 48,2 % jé več ali manj priučenih na delovnem mestu. V administrativno Strokovnih službah pa je 6,9 % od skupnega števila zaposlenih' s Strokovno šolo, 6,5 % pa le z nižjo šolsko izobrazbo.
12,9 % 35,3 %: "1,1 %' 0,4% 5,4 % 6,5%
IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU
Izobraževalne akcije internega značaja so se v prvem polletju odvijale v okviru službe Za izobraževanje v podjetju skladno s programom'izobraževanj a za leto 1964.
Kakor v prejšnjih obdobjih, ugotavljamo tudi letos, da bi lahko realizirano izobraževanje želo večje uspehe, če bi osvojeno metodo in koncept dosledno izvajali. Čeprav smo v programih zagotovili, da je izobraževalna vsebina izhajala iz potreb delovnega mesta in tudi perspektivnega razvoja našega podjetja ugotavljamo, da v kontinuiranem procesu izobraževanja in usposabljanja nismo vedno posvečali dovolj pozornosti pri upoštevanju osnovnih načel pedagogike in didaktike ter često nismo bili v stanju izvesti temeljnih priprav za izobraževanje. Z ozirom na pomanjkanje prostorov, učilj'in učnih pripomočkov je trpela tudi s'arna izvedba neposrednega poučevanja in izobraževanja.
Naj tu omenimo, da se za izobraževanje poslužujemo sejne sobe na sindikatu,.gasilske dvorane,' knjižnice, oziroma prostorov kluba Svobode Štore ter prostorov v industrijski šoli. Vsepovsod se moramo prila-
goditi možnostim,-ker vemo, da so ti prostori tudi za razne sestanke in konference ter zasedanja, zato smo odvisni od drugih potreb in časovno omejéni, kar kvarno vpliva na kontinuirano in uspešno izobraževanje.
Spričo tega, da vsaka izobraževalna akcija Zahteva določeno predhodno strokovno in tehnično obdelavo, izbiro ustreznih metod teoretičnega in praktičnega poučevanja, neposrednega izvajanja in preverjanja rezultatov, doseženih v procesu izobraževanja, izobraževalna služba v podjetju v sedanjem sestavu ni bila v popolnosti kos tej zahtevni nalogi, ki jo velikokrat preveč podcenjujemo.
Prav iako še nismo na področju sistematičnega ,uvajanja na delovno mesto novosprejetih delavcev v primerjavi z lanskim letom dosegli zaželjenega napredka.
V prvem polletju so bile v podjetju izvedene naslednje izobraževalne akcije:
Vsebina akcije
Število
obiskovalcev
Uvajalni seminar	96	159
Žerjavovodski tečaj	10	199
Pripravljalni tečaj za šolo za livarje .	17 ' :	138
Šola za livarje	16 '	je še v teku
Seminar za sindikalne funkcionarje	74	48
Tečaj za črpal. — kompres.	7	30
Šola za strugarje	16	je še v teku
Tečaj za, avtogenske rezalce	gg	61
Skupaj	249	635
Poleg navedenega pa smo imeli seminar za gasilske strojnike, strokovno izpopolnjevanje članov GD, periodično strokovno izpopolnjevanje strojevodij in kurjačev parnih lokomotiv in periodični izpiti prometnega osebja.
Za navedeno strokovno in splošno izobraževanje v podjetju je bilo uporabljeno iz sredstev za izobraževanje 3,177.378 din, od tega-pretežni del za nadomestilo OD livarjem in strugarjem, ki šobili vključeni samo v program učenja. Za vse vrstè navedenega izobraževanja ;so bili izdelani profili in programi v podjetju. :
. (Nadaljevanje na 5. strani)
KAKO SMO POSLOVAH
(Nadaljevanje z 2. strani)
Celoten dohodek po vnovčeni realizaciji je dosežen 4.419 milijonov oziroma 96 % letnega plana.
Cisti dohodek je dosežen 1.572 milijonov oziroma 52,4 % letnega plana. Na doseganje čistega dohodka v taki višini je vplivalo dejstvo, da nam je odstopljen 15% prispevek iz dohodka, ki nam zvišuje lastne sklade.
Pri čistem dohodku smo dosegli razmerje 68,8 % za osebne, dohodke in 31,2 % za Sklade.
Ugodna delitev čistega dohodka' za osebne dohodke nam omogoča, da realiziramo smernice povečanja realnih osebnih dohodkov zaposlenih skladno z rezultati gospodarjenja. Zaradi tega stremimo za tem, da se osebni dohodki postopoma zvišujejo, kar potrjuje tudi . izplačilo povišanih vrednosti točk v zadnjih mesecih.
V I. polletju je bilo izplačanih 891 milijonov osebnih dohodkov, kar pomeni v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta povišanje za 20 %. V kumulativi je bil dosežen povpreček na zaposlenega za ;6 mesecev neto 45,390 din.
Pri izplačilu mase osebnih dohodkov za mesec junij skupno z minimalnim draginjskim dodatkom v višini 169,4 milij. je podjetje doseglo mesečno povprečje na zaposlenega 53.000 (brez individualiziranih OD 51.250).
Zaključek poslovnega razdobja I. polletja nam prikazuje, da smo pri razdelitvi čistega dohodka upoštevajoč navedeno izplačilo osebnih dohodkov dosegli planirano višino razpoložljivih neto skladov.
Iz ekonomskih enot
Delavski sveti ekonomskih enot, kateri so bili izvoljeni na zadnjih volitvah v organe upravljanja, so krepko prijeli za delo, da bi dosegle ekonomske enote kar najboljše proizvodne uspehe, ki so porok za povečanje osebnih dohodkov. Vse razprave v ekonomskih enotah šo usmerjene v to smer.
ŠAMOTARNA. DSE šamotarne je na svoji prvi redni seji pregledal proizvodne rezultate za junij mesec in za prvo polletje 1964. Z zadovoljstvom so člani DSE ugotovili, da je asortiman proizvodov v letošnjem letu kvalitetnejši in da dosegajo zaradi tega boljše finančne rezultate. Ugotovili so, da so v juniju prekoračili proizvodni plan za 3,7 %, pri opeki za 4,5 % in pri malti 1,2 %. Letnega plana so dosegli v prvem polletju pri opeki 53 %, pri malti 50,5 %, skupno so dosegli v prvem polletju 52,4 % proizvodnega plana. Če bodo upoštevali priporočila DSP in če ne bodo imeli večjih težav V proizvodnji kot do sedaj, potem bodo letni plan z gotovostjo dosegli in presegli. Na tem zasedanju so sprejeli operativni plan proizvodnje za mesec avgust in imenovali disciplinsko komisijo in pa komisijo za „sklepanje delovnih razmerij,' prvo bo vodil tovariš Gajšek Jože, drugo pa Vrenko Ivan.
LIVARNA SIVE LITINE. V obratu livarne sive litine se je DSE sestal 23. julija že na svojo 3. redno sejo. Na prvih dveh rednih sejah je DSE postavil razne komisije ’ in . obravnaval tekočo problematiko y obratu. Na tretji
(Nadaljevanje na 4. strani)
DOPISUJTE
V
SVOJ LIST!
V SKLADU Z ŽELJAMI Delo sindikalne podružnice
v preteklem mesecu
O REALIZACIJI SMERNIC IN ZAKLJUČKOV PETEGA KONGRESA ZVEZE. SINDIKATOV	~
Problemi, naloge- in smernice za njihovo reševanje, obdelane na Petem kongresu Zveze sindikatov so bili potrjeni v široki javni pred-predkongresni diskusiji. Zaradi tega je bila enoglasno osvojena politika, ki se sestoji iz razprav tovariša Tita, referata predsednika Centralnega sveta Svetozarja Vuk-manoviča-Tempa in kongresnih materialov. Kongres je bil mnenja, da se morajo odkriti problemi hitro in odločneje reševati. Neizvajanje sprejetih načel in stališč bi v največji meri škodovalo socialističnemu razvoju naše družbe. Vse organizacije in organi Zveze sindikatov so dolžni, da se odločno zavzamejo za konkretizacijo in izvajanje sprejete politike. To je namreč pot za nadaljnjo materialno in družbeno afirmacijo delovnih ljudi v sistemu samoupravljanja.
Ce hočemo, da bodo smernice in zaključki Petega kongresa realizirani v skladu z željami milijonov delovnih ljudi in da bodo ti lahko občutili plodove naporov zavestnih sil v naši skupnosti, moramo sprejeti in realizirati akcijske programe za delo delovnih organizacij, občinskih skupščin in družbeno političnih organizacij. Občinski sindikalni svet v Celju je takšen program že izdelal in ga dal v razpravo tudi našemu kolektivu. Iz tega programa, na podlagi katerega bomo sprejeli tudi naš interni program, izhaja, da se delijo naloge delovnih organizacij v celjski komuni v glavnem na štiri skupine.
V prvo skupino uvršča omenjeni program nujnost boljšega izkoriščanja delovnih sredstev. Pri reševanju teh nalog bomo morali misliti na več oblik, s. katerimi bi pristopili k reševanju. Vsaka de-
(Nadaljevanje s 3. strani) seji pa je DSE obravnaval 'predlog za uvedbo dodatka delavcem, ki opravljajo delo manjkajočih v posadi. DSE je bil mnenja, da bi v obratu sive livarne lahko uvedli takšen dodatek za zakladalce, do-čim bi za ostale bilo potrebno predlog temeljito proučiti. Na tem zasedanju je sprejel operativni plan za avgust, ki upošteva proizvodnjo OKG kokil, strojno litino in pa sferolitino. Na tem zasedanju je razpravljal tudi o tehničnih normah za livarje in sprejel, stališče, da se uvedejo tehnične norme z ustreznim faktorjem, ker le pravilno postavljene tehnične norme omogočajo boljše ulitke in seveda tudi boljše osebne dohodke.
VALJARNA. Gibanje proizvodnje v mesecu juniju in poslovanje v prvem polletju letošnjega leta je bil predmet razprave na 2. rednem zasedanju DSE obrata valjarne, ki je bilo 15. julija. Iz analize ustvarjene proizvodnje in stroškov proizvodnje za prvo polletje je ugotovil, da se je v glavnem proizvajalo le kvalitetna jekla tako, da je v primerjavi z osnovnim planom bilo izyaljano 15% finih šipk, 30 % lahkih in srednjih šipk, 74 vzmeti ter 96,5 % težkih vzmeti. Z izplenom pri taki proizvodnji so zadovoljni, niso pa popolnoma zadovoljni z izmečkom, ki ga bo treba še znižati. Na tem zasedanju so pregledali porabo energije, zastoje in njih vzroke in seveda tudi zaloge surovin, katere bo potrebno zaradi skorajšnjega remonta SM peči povečati. Zadovoljni so bili s tem, da v" mesecu juniju niso imeli nobene obratne nezgode. DSE je sprejel na znanje po DS podjetja spremenjen družbeni plan in bo storil vse, da se v obratu valjarne upoštevajo vsa priporočila, ki so bila po DS podjetja sprejeta za povečanje in kvaliteto proizvodnje.
V drugi točki dnevnega reda pa je DSE obravnaval delovno disciplino v obratu, ki je predpogoj za dobro, varno in kvalitetno proizvodnjo. Ocenil je vse pozitivne pa
lovna organizacija je dolžna, da poišče najbolj prikladno in ustrezno rešitev in obliko, ugotavljanja rezultatov v pogledu izkoriščenosti kapacitet in da ji ta študija, s tem, da jo bo vedno dopolnjevala, služi kot osnova pri razpravljanju o razširjeni reprodukciji.
Analize položaja delovne organizacije v svoji panogi in komuni spadajo v drugo skupino nalog. Po enotnih kazalcih se lahko marsikaj koristnega ugotovi in ukrene, da bi bil položaj podjetja boljši, gospodarjenje bolj učinkovito in skladnejše z družbenimi potrebami. Potrebno je izvršili primerjavo rezultatov panoge v slovenskem merilu, , zelo dobro pa bi bilo, če bi rezultate primerjali z dosežki v sorodnih podjetjih v razvitih dr-
tudi negativne momente delovne discipline in bo proti kršilcem delovne.in tehnološke discipline uve-1 del disciplinske postopke. Disciplinirane delavce pa je postavil za vzgled, kakšen naj bo valjar, ki vestno izpolnjuje vse naloge proizvodnje! Na koncu je imenoval gospodarsko finančno komisijo pri DSE, ki jo bo vodil ing. Urbančič in ki bo zasledovala gospodarska vprašanja obrata. Ta komisija b.o za DSE preštudirala osnutek pravilnika o nagrajevanju delavcev, ki nadomeščajo odsotne v posadi.
ELEKTROPLAVŽ. DSE elek-troplavža se je sestal že dvakrat in je na svojih sejah obravnaval tekoče zadeve poslovanja elektro-plavža. Na teh sejah je za samostojno reševanje določenih problemov imenoval disciplinsko komisijo, katero bo vodil tovariš Rozman Franc in pa HTV komisijo, katero bo vodil tovariš Janžekovič Srečko.
ENERGETSKI OBRAT. V tem obratu se je DSE sestal 9. julija' Za predsednika je bil izvoljen tovariš Sekolec Ivan —■ delovodja v tem obratu. Pomožne organe pa bo DSE imenoval pozneje. Na tem zasedanju so sp novo izvoljeni člani seznanili z raznoliko problematiko v obratu in z ukrepi, katere ta obrat podvzema, da se zadosti z energijo osnovnim obratom. DSE je izrazil zaskrbljenost po nenehnem naraščanju cen surovinam in pa podražitvi uslug prometa in ekspedita za 121 din na uro. Takšne podražitve bodo prav gotovo vplivale na ceno pare, zraka, plina ,in vode. Po sklepu DSE bo v obratu uvedena kontrola nad uslugami, glede podražitve premoga in električne energije pa je DSE nemočen. Na tem zasedanju je izstopilo vprašanje delovne sile, ki je v obratu primanjkuje, zaradi česar je že skoraj popolnoma odpadla četrta izmena in zaradi česar inštalaterska delavnica ne more pravočasno opraviti razna .vzdrževalna in obnovitvena dela. Na koncu so obravnavali še vprašanje delovne discipline, HTV vprašanja in koriščenje dopustov:
žavah. V kolikor bodo komune tudi v bodoče predpisovale določene obveznosti nekaterim gospodarskim organizacijam-:.'je prav, da vsaka delovna organizacija analizira svoj položaj v komuni in na tej osnfvi ukrepa tako, da- bodo delovni ljudje izenačeni glede pogojev gospodarjenja.
V tretjo skupino nalog spada proučevanje sedanje in bodoče politike v delitvi dohodka, na osebne dohodke in sklade. Vodenje politike v teh vprašanjih je tako .pomembno, da to ne more -biti več prepuščeno le vodilnim ljudem v podjetju in včasih še, toda bolj formalno, organom upravljanja v podjetju. Vse dosedanje analize dela organov upravljanja v delovnih organizacijah kažejo na to, da
do sedaj neposredni upr avl j alee ni imel nobenega vpliva in .tudi: ne možnosti, da bi vplival na vprašanje enostavne in razširjene reprodukcije, na politiko oblikovanja cen itd. Delavsko samoupravljanje in druge oblike upravljanja se ne morejo začeti in končati pri delitvi osebnih dohodkov, kot 'je to še v večini primerov danes. Vsa nadaljnja investicijska vlaganja morajo biti utemeljena s potrebami domačega trga danes in v perspektivi, bazirati morajo na zadovoljivih možnostih ' nabavljanja surovin in reprodukcijskega materiala, upoštevati morajo osvojene kompleksne razvojne programe za določeno panogo. Slednje velja predvsem za storitvene dejavnosti. Raziskovanja vseh omenjenih ion drugih vprašanj v zvezi, s tem pa morajo sloneti na znanstvenih metodah in. načelih.
V zadnjo skupino nalog bo nujno treba uvrstiti nagrajevanje odnosno delitev po delu. Na" splošno lahko .v tem pogledu ugotovimo dvoje:
. .— da so v mnogih delovnih organizacijah odstopili'od že uzakonjenega sistema delitve po delu in delijo po tarifnem sistemu ter tako uveljavljajo protiustavne mezdne odnose;
■— delitev .po delu velja le za fizične osebé, za umske pa delitev po- času. Prvi problem je pogojen z drugim. Ce je uspela izdelava ■meril .in kriterijev za delitev pri fizičnih delavcih, bo treba' izdelati in uzakoniti tudi merila in kriterije za delitev, kadar gre za umske delavce. Obstoječe 'sisteme delitve jbo treba -revidirati tako, da bo osebni dohodek vsakogar od direktorja navzdol odvisen od osebnih rezultatov dela.
Kar zadeva naloge družbeno političnih organizacij bo potrebno mobilizirati vse dèlav.ce za uspešno izvršitev nakazanih nalog in z ustreznim izobraževanjem usposobiti delavce za tako odgovorne naloge. Sem pa bo treba vključiti še nenehno skrb za ikadroyanje v organe upravljanja v delovnih organizacijah in v organe Občinske skupščine.
Lojze Vrečko
Zdravstvo in družbena prehrana v tovarni ter na terenu sta bila v preteklem mesecu dva glavna problema, o katerih so potekale razprave v sindikalni podružnici našega podjetja. O problemih zdravstva se je razpravljalo le nekajkrat, vendar zadovoljivih rešitev doslej še ni bilo. Ker je bilo v zadnjem času precej pripomb na kvaliteto tople malice, so se, razprave odvijale tudi v tej smeri.
EN ZDRAVNIK NI DOVOLJ
Že v prvi polovici meseca je imel Izvršni odbor sindikalne podružnice. izredno-razširjeno sejo, na kateri so' navzoči razpravljali o problemih zdravstvene! službe v Štorah Seje so se udeležili predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic delovnih 'enot, zastopniki uprave podjetja, predstavniki družbeno političnih organizacij na terenu, direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, tovariš Milan- Loštrk in predstavnik zdravstvene postaje v, Štorah dr. Aleksander Doplihar.
Osnova za razpravo je bil elaborat o problemih zdravstva v Štorah, o katerem smo poročali že v zadnji številki »-Štorskega železar-ja«. Razprava je pokazala, da bo pri saniranju zdravstvene službe potrebno rešiti najprej tri probleme: deloyne prostore, vprašanje kadrov in priskrbeti odgovarjajoča stanovanja za zdravstvene delavce, Kako pereče je vprašanje zdravstvene službe v, Štorah pove že.podatek, da naj bi opravljal vso preventivno, in kurativno zaščito le en stalni zdravnik in ena medicinska sestra. Razumljivo, da vsega dela ne zmoreta in da rešuje tako zdravstvena postaja v Štorah le'najboìj enostavno kurativo, o kakšni drugi dejavnosti pa v Obstoječih pogojih ne more biti govora.
Več diskutantov; se je na raz-, pravi zavzelo za Varianto, po kateri bi rešili .najprej.: kadrovska vprašanja. Dopoldan bi naj 'àeiaìa dva zdravnika, popoldan pa eden. To bi bila po predlogu nekaterih diskutantov le začasna rešitev, predvsem glede na dfejstvo, da je . sedanje stanje nevzdržno. V perspektivi pa bi se naj planirala v Štorah gradnja novega- zdravstvenega doma.
Direktor Zavoda za socialno zavarovanje, tovariš Loštrk je v diskusiji o gornjem predlogu dejal, da bi se s takšnim pristopanjem k reševanju, ’nakazane probleme samo odmaknilo, ne da bi se jih pa zadovoljivo rešila
Nekateri tovariši so se v razpravi zayzelì za varianto, po kgter bi se sestali predstavniki vseh prizadetih institucij in skupno rešili problem. Drugi, zopet' so- se zavzemali za predlog, da-bi bilo najprej-treba rešiti status zdravstvene postaje v Štorah. Nikjer namreč ni točno ' povedano, kakšen status ima: ali je splošna zdravstvena ustanova, ali je obratna ambulanta Železarne Štore ali pa obratna ambulanta odprtega tipa.. Objektivno gledano je zdravstvena postaja v Štorah obratna ambulanta odprtega tipa in drugačen status v obstoječih pogojih ne more priti v poštev.
Po plodni, več kot tri ure trajajoči razpravi je Izvršni odbor sindikalne podružnice Sklenil, da bo obravnavano problematiko po-: sredoval organom upravljanja v kolektivu, občinski skupščini Celje, - Občinskemu sindikalnemu svetu Cel j e, Zdravstvenemu dormi Celje ter Okrajnemu zavodu za socialno .zavarovanje' V nadaljnjo razpravo.
ODLOČIJO NAJ ORGANI.
UPRAVLJANJA
Osnova razpravi o povišanju cen toplemu obroku je bil predlog finančnega sektorja,, ki je bil utemeljen predvsem z dejstvom, da so se živila v zadnjem času močno podražila. V razpravi so bili delavci ^seznanjeni, da s sedanjo ceno res ne morejo dobiti več kvalitetnih obrokov in so zato skoraj povsod z razumevanjem sprejeli eno izmed predlaganih variant. Eni so bili zato, da doplačajo k
dosedanjim 40. dinarjem še 20 din. ràzlika do ekonomske cene obroka pa se naj krije iz neindividualizi-ranih osebnih dohodkov kot doslej. Drugi so bili za sprejem variante, po kateri se razlika do ekonomske cene izplača posameznikom, naročniki toplih muhe pa plačajo polno ekonomsko ceno toplemu obroku, to je 120 din.
V	oddelku tehnične kontrolè in laboratoriju so bili za to, da doplačajo k sedanjim 40 še 20 din, razlika dò polne ekonomske cene pa bi se naj krila iz neindividual-nih osebnih dohodkov, kot doslej. Enako je predjagal tudi energetski oddelek. Na prometu 4^ kurilnica so sklenili, da naj ostane oblika plačevanja enaka kot je bila doslej š tem, da plačajo posamezniki 60 din za obrok. Kategorizacija obroka po njihovem mnenju ni potrebna. V kolikor se kvaliteta toplemu obroku rie bo izboljšala, naj ostane vsaj takšna kot je bila doslej. V obdeloVninici -valjev. so predlagali, da se osvoji, varianta, po kateri bi posamezniki plačevali ekonomsko ceno obroka, v jeklarni pa so sklenili,!; da se cena toplemu obroku lahkd poviša, vendar se, naj ob tej priliki njegova kvaliteta brezpogojno izboljša. Tudi!!'"v komunalnem oddelku so se strinjaii s podražitvijo 'tople ma-ìicè od 40 na! 60. din s .tern, da bo .obračunska služba v plačilni Usti prikazala žnesek 60 din dnevno ali mesečno 1 500 din tako, d'a bodo. naročniki obroka plačevali polno ceno, to je 120 din. V elektroob-ratu se je kolektiv odločil za isto varianto kot komunalni oddelek, v Samotami so ž razumevanjem podprli predlog o povišanju cene toplemu ' obroku, predvsem z, ozirom na dejstvo, da tudi cene ostalim artiklom iz dneva v dan nara-ščajo. V !jnodelni mizami so .-ob priliki-razprave o podražitvi malice ugotovili, da bi bila v Štorah ve.č kot potrebna menza, s katero bi se izboljšala- prehrana zaposlenih,, Kar zadéva topli obrok, se je večina. strinjala, da se osvoji varianta,, po kateri bodo posamezniki plačevali ekonomsko ceno toplega óbròka. V mehanični delavnici na podražitev tople malice niso imeli bistvenih pripomb. V valjarni so se. člani kolektiva zedinili za prvo Varianto in sicer, da se prispevek obroka, ki ga plača delavec sam, poveča od 40 na 60 din,, .preostalih 60. din pa se naj krije iz neindividuäliz'iranih osebnih dohodkov. Menili so, da se obrok' naj ne bi kategoriziral, izboljšala pa se naj bi njegova kvaliteta. Kolektiv livarne sive litine je osvojil predlog, da.se samoprispevek poveča od sedanjih 40 na 60 din. Odklonili s o. kategorizacij o obroka. Tudi sindikalni odbor uslužbencev je razpravljal o predlaganih variantah bodočega obračuna, toplega, obroka. 90 %, uslužbencev je bilo za to, da se plačuje polna ekonomska cena toplega Obroka individualno.
V	razpravah o povišanju cene toplemu obroku so se mnogi dotaknili kvalitete obroka in kvalitete čaje, ki ni vedno takšna kot bi morala biti. Vprašanje zase je bife, ki že’zdavnaj ne odgovarja več potrebam. Da bi bila odločitev o novem obračunu'tople malice čim bolj demokratična, je sindikalna' podružnica zbrane pripombe podružnic delovnih enot posredovala organom upravljanja v dokončno odločitev.
-V-
Rebrasto vzmetno, jeklo jé eden naših najvažnejših proizvodov .
Socialna služba v delovni organizaciji
Za delovnega človeka v podjetju skrbi več služb, kot socialna, kadrovska, zdravstvena, pravna, nadalje sindikat in razne komisije DS' podjetja. Težnja kadrovskega sektorja je, socialno službo v našem podjetju izpopolniti, da b,i lahko pričela Sistematično proučevati, in reševati socialno problematiko podjetja. Delo socialne službe v podjetju je, povezovanje z vsemi službami, seznanjati se s socialnimi problemi delavcev, probleme analizirati, poiskati najboljše rešitve, ki bodo v korist delavcu in podjetju, torej je glavna naloga te službe pomoč in skrb za delovnega človeka v podjetju in doma.
Tehnične strokovne službe v podjetju pomagajo DS s strokovnimi predlogi po vprašanju tehničnega procesa, proizvodnje, racionalnega koriščenja sredstev, način dela, uporabe materiala, planiranje itd., o teh predlogih DS razpravljajo in dajo svoje zaključke.
Enako nalogo opravlja tudi socialna služba v podjetju, samo iz drugega aspekta. Socialna služba proučuje, obravnava in analizira vso družbeno problematiko, katera spremlja proizvodnjo, svoje ugotovitve in predloge daje DS ter njihovim organom, da oni tudi iz socialnega vidika; vodijo pravilno poslovno politiko..
V socialistični ureditvi je človek cilj vseh ekonomskih naporov, proizvodnja pa je samo sredstvo za doseganje.tèga boljšega, materialno in duhovno bogatejšega življenja posameznika v družbi. Tako gledanjema človeka in proizvodnjo služi za, izhodišče vsemu delu,socialne Službe. Da se lahko' doseže glavni cilj — zadovoljstvo človeka na delu in doma, delà socialna služba na usklajevanju možnosti z zahtevami delovnega človeka. Socialna služba opravlja delo v korist posameznika, kot tudi delovnega kolektiva. Urejati skuša odnose, da bi lahko vsi nemoteno sodelovali v proizvodnji in v upravljanju. Sistematično dela na izboljšanju delovnih in življenjskih pogojév proizvajalcev, na kraju pa se to delo odraža tudi na ekonomskem področju.
Socialno delo v podjetju pa zahteva ozko povezovanje delovne organizacije s komuno. Delavec se v svoji celoti kot osebnost, proizvajalec, upravi j alec in član stanovanjske skupnosti, ne more vsestransko razvijati, če. rešuje samo problematiko, ki je neposredno vezana na njegovo delovno okolico, ker preživi velik del svojega življenja izven podjetja, v družini, stanovanjski, oziroma komunalni
Že mnogokrat smo razpravljati o pomembnosti koordinacije sestankov. V prvi polovici tega leta so o tem vprašanju razpravljali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij v kolektivu. Povod za razpravo je bilo dejstvo, da nekateri sestanki celo našega najvišjega samoupravnega organa niso bili dovolj obiskani in se je tu in tam že postavljalo vprašanje sklepčnosti. Ob analizi pojava se je ugotovilo, da sta bila za isti dan, včasih pa celo za isto uro sklicana dva ali več pomembnih sestankov. Povsem razumljivo je, da se en človek ne more udeležiti dveh sej hkrati. Tudi če ' sta seji sklicani ločeno, se nam vsiljuje vprašanje, kako se je močno dobro pripraviti in preštudirati gradivo zanju, tudi če sta sklicani v razmaku ene ali dveh ur. Na področju tovarne in terena je več kot trideset različnih organizacij, društev, podjetij in ustanov,. katerih člani so mnogi naši delavci. Sestanki naštetih institucij mnogokrat časovno sovpadajo.
Razen gornjega pa narekuje uvedbo usklajevanja sestankov tu di dejstvo, da je večina njih sklicana v sejni sobi sindikalne podružnice in je torej usklajevanje potrebno že zaradi prostorov.
Kdor ne pozna problematike, ki jo obravnavam, bo imel pričujoče pisanje za dlakocepstvo. Tisti pa, ki je s pojavom sovpadanja sestankov in posledicami tega seznanjen, oziroma tisti, ki je o teh stvareh že razmišljal, bo z razumevanjem izvrševal že omenjeni sklep predstavnikov družbeno političnih organizacij. V interesu
skupnosti. Od tega, kako so urejene njegove razmere v;družini in življenje v komuni (stanovanje, prevoz, prehrana, zaščita otrok, možnosti za rekreacijo itd.), zavisi tudi njegova delovna sposobnost,. njegov delovni učinek, pripravljenost in volja do dela . itd., a rezultat tega je proizvodni uspeh delovne organizacije.
Iz tega je razvidno, kako uspehi komune dopolnjujejo uspehe v podjetju, obratno pa tudi ekonomski uspehi podjetja omogočajo družbenim organom komune, da z družbenimi dohodki hitreje razvijajo družbeni standard.
Stane Plazar
sklicateljev samih pa je, da so njihovi sestanki čim bolje obiskani in da se odvijajo v primernih prostorih, saj je edino tako mogoče priti do resnih in .plodnih razprav ter dokončnih sklepov.
Za tehnično izvedbo usklajevanja sestankov ' je bil zadolžen uslužbenec v pisarni sindikalne podružnice, tei obenem vodi. tudi razpored sestankov v sejni sobi sindikalne podružnice. Vsi, ki sklicujete sestanke, obveščajte torej o času in mestu sestankov pisarno sindikalne podružnice. S tem si boste na sestankih zagotovili večjo udeležbo in se izognili morebitnim nevšečnostim pri iskanju ustreznih prostorov.	-v-
Glej predse pri; hoji
Sestanki naj bodo usklajeni
Končno tudi v Štorah odvalno rezkani zobniki
Vzporedno z rekonstrukcijo os-novih proizvodnih pogonov skušamo slediti tudi z opremljenostjo naših vzdrževalnih služb.
Eden izmed prvih tovrstnih strojev je stroj za' odvalno rezkanje zobatih koles sistema VPFAU-TER-«, nabavljen od firme »TOS« iz CSR.
Ta stroj je trenutno v montaži v naši mehanični delavnici in bo v kratkem šel v probni pogon. Na njem bo mogoče izdelovati čelna zobata kolesa z ravnimi" in poševnimi zobmi, nadalje polževa kolesa, utorne gredi in še nekaj slič-
nih ozobljenj iz te grupe. Ne bo pa mogoče izdelovat^ stožčastih zobnikov, ker so za io potrebni spet svojevrstni specialni stroji,;
Potrebo po tem. stroju je narekoval predvsem razvoj tehnike v izdelavi zobnikov, ki je skoraj popolnoma izpodrinil izdelavo zobnikov po klasičnem delilnem postopku na univerzalnih rezkalnih strojih, ki ne da zahtevane točnosti. Poznano je, da bi delilni postopek zahtevi v večji meri zadostil le, če bi imel za vsak različen zobnik svoje orodje. Temu je seveda nemogoče zadostiti, zato ga
danes izpodriva odvalni postopek, ki edini tvori s svojimi kombinacijami gibanje evolventno, kot od-valno krivuljo.;
Naša železarna se je do sedaj z vsemi zahtevnejšimi zobniki oskrbovala preko uslug iz Litostroja, Metalne, Strojne . Maribor, STT Trbovlje itd.
Dobavni rok in cene so običajno bili svojevrsten problem, kar bo sedaj odpadlo, zlasti pa je to važno za našo perspektivno rekonstruirano železarno.
Sedaj pa še nekaj karakterističnih podatkov novega stroja OF 10, ki ga vidimo na sliki: maksimalni modul m = 10‘, z predobdelavo tudi m = 12, maksimalni premer 1250 mm.
V tem kratkem sestavku s sca imel namen seznaniti širši krog o novem stroju, katerega do sedaj v našem podjetju nismo imeli. Več o teh postopkih izdelave zobnikov pa bo objavljeno v tehnični prilogi našega Železarja. Alojz Pišek
Kadrovska problematika
(Nadaljevanje s 3. strani)
, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IZVEN PODJETJA
Kakor vedno dosedaj, smo tudi v prvi polovici tega leta pošiljali na strokovno izpopolnjevanje izven našega podjetja člane kolektiva, in
sicer na:
strokovnem tečajd je bilo	17	oseb
strokovnem seminarju	19	oseb
strokovnih predavanjih	12	oseb
praksi v drugih podjetjih	’	3 osebe
strokovnih ekskurzijah in praksah v inozemstvu	6	oseb
Skupaj	-	'	- 57 oseb
V ta namen je bilo uporabljeno iz sredstev za izobraževanje 2,186.061 din.
REDNO IN IZREDNO ŠOLANJE
Ob zaključku preteklega leta je; podjetje štipendiralo 56 rednih študentov na šolah raznih strok in stopenj. Zaradi nastalih sprememb v prvem polletju (zaključek ali prekinitev šolanja) je bilo dne 30. 6. še '50 štipendistov. V poklicnih šolah pa smo imeli ob začetku leta 141 in ob zaključku polletja pa 109 učencev.
pregled Štipendistov in učenčev
Stopnja šole	1. 1. 1964	1. 7. 1964	Razlika
Univerza	26	25	^ rr- 1
Višja šola	9	8	— 1
Srednja šola	21	17	1HÜ 4
Poklicna šola	141	109	— 32
Skupaj	197	159	— 38
Za štipendiranje smo v prvem polletju uporabili 2,835.400 din sredstev, za kreditiranje pa 954.900 din.
Na osnovi sklepa DSP so od 1. maja 1964 dalje spremenjene višine štipendij in znašajo: ,	. '
din
za študij ;na visoki in višji šoli	od 15.000 do 18.000
za študij na srednji šoli pa	od 11.000 do 14.000
Vsak'štipendist pa ima možnost, da si najame v podjetju kredit v višini 50.000 din za visoko in višje šolanje in 30.000 din za srednje šole letno,
Niso pa še določene štipendije, za člane kolektiva, ki gredo iz delov-negà razmerja v šolo.
Učenje za poklic pa poteka v. kovinarski šoli v Štorah, in Elektrogospodarski šoli v Mariboru. Stroški šolanja za poklic so za prvo polletje znašali, 8,667.933 din s tem, da je bilo uporabljeno za šolnino 3,465.000 din, za nagrade Učencem 4,825.433 din in pomoč socialno šibkim 377.500 din. Sredstva za nagrade gredo v breme poslovnega, sklada, ostalo pa iz sredstev za izobraževanje kadrov.
V začetku leta je, po naši evidenci, bilo 65 članov kolektiva vpisanih v izredno šolanje. V prvi polovici leta je zaključilo šolanje 6 izrednih študentov. Tako je ostalo še 57 članov kolektiva vpisanih v razne šole in sicer na:
univerzo	8	študentov
.	višjo šolo..	.13	študentov
srednjo šolo pa	36	študentov
Za izredno šolanje v prvem polletju je bilo uporabljeno 1,499.016 dia sredstev.
Za šolanje, izobraževanje in izpopolnjevanje je bilo v prvem polletju uporabljeno 19,361.788 din s tem, da je 4,975.433 din brerhenilo poslovni sklad, ostalo pa je iz 2,5 % sredstev od OD, ki pripada podjetju za izobraževanje. Pri tem naj pripomnim, da vsi stroški še niso ugotovljeni,',ker za šole in tečaje, ki so ob zaključku polletja še v teku, še niso obračunani stroški.
Rekapitulacija, stroškov za izobraževanje v prvem polletju:
. dih
Izobraževanje v podjetju	.	3,177.378
Štipendije	2,835.400
Krediti štipendistom	,	954.900
Stroški v poklicnih šolah — šolnine	3,465.000’
— nagrade učencem ,	•• . ; .} 4,825.433
1 pomoč socialno šibkim	,	377.500
Izredni študij	1,499.016
Tečaji, seminarji, praksa izven	podjetja	2,186.061
Drugi stroški (knjige, skripta ipd.)_______;________________41,1000
Skupaj	,19,361.788
Od tega iz sredstev za izobraževanje	14,386.355
Iz poslovnega sklada	-4,975.433
Z ozirom na vedno večje zahteve po izobraževalni dejavnosti, povišanimi štipendijami, novimi štipendisti ter pošiljanjem na šolanje ljudi iz delovnega razmerja ter povišanjem nagrad učencem, lahko pričakujemo, da bodo do konca leta stroški precej ; višji; in- bodo sredstva, določena v ta namen, v polni meri in koristno uporabljena, saj se, je izobraževanje za potrebe novih obratov šele začelo.	R, M.
Brez besed
Kako ste se počutili ob priliki podelitve priznanja oziroma diplome in darila?
»S telegramom sem bil obveščen, dà se naj zglasim v Ljubljani pri Slovenija-avtu zaradi podelitve diplome. Bil sem seveda zelo vesel. Na banketu, ki so se ga udeležili dudi direktor Slovenija-avta in zastopniki tovarne avtomobilov Zastava iz Kragujevca, nas je prišlo vseh sedem vabijencev. Od teh je bilo razen mene še pet Slovencev in voznik iz sosednje Hrvatske. Vzd,ušje je bilo zelo prisrčno in nagrajeni vozniki smo bili v središču pozornosti.«
Uvodoma sem napisal, da je potrebno za podvig, ki ste ga napravili tudi nekaj samoodpovedi: Je to res?
»■Zame in za tiste, ki ne pijejo alkohola, to ne bo držalo. Nedvomno pa vozniki, ki dosti pijejo, težko dosegajo uspehe v pogledu prevoženih kilometrov, ker po navadi hitro karambolirajo ali pokvarijo avtomobil. Staro pravilo: Kadar piješ ne vozi, kadar voziš ne pij! je pravilo, ki se ga vedno držim in bi želel ter priporočal, da se ga držijo vsi vozniki!«
L. Vrečko
V začetku junija letošnjega leta smo imeli priliko videti nekaj jeklarn na Švedskem ter se seznaniti z načinom dela v njihovi črni metalurgiji.
Pot nas je vodila severozahodno od glavnega mesta v največjo švedsko železarno
1. Železarna Domnarvet Domnarvet
Železarna spada v okvir enega največjih švedskih koncernov »Štora kapprbergs Berglags AB«. Ta družba ima poleg treh železarn tudi tovarne za predelavo lésa, proizvodnjo celuloze, papirja, kemičnih izdelkov, rudnike železne in bakrene rude, velike gozdove in lastne hidrocentrale.
Železarna v Domnarvetu je največja švedska železarna, ki proizvaja okoli milijon ton surovega jekla letno. V glavnem izdelujejo debelo in tanko pločevino ter pro-filno jeklo. Za tako proizvodnjo ima jeklarna 30-tonski kaldo kon-vertor, dve elektroobločni peči s kapaciteto po 100 ton, pet elek-troobločnih peči s kapaciteto po 25 ton, štiri Thomasove konver-torje s kapaciteto po 30 ton. V gradnji imajo še dva kaldo kon-vertorja po 70 ton kapacitete. Posebnost 25-tonskih elektroobločnih peči je v tem, da sta pri vsaki fazi vgrajeni po dve grafitni elektrodi skozi obok tako, da so štiri elektrode vstavljene za dve fazi, medtem, ko je tretja faza montirana v dno obločne peči.
Namen obiska železarne v Domnarvetu je bil, seznaniti se s kaldo postopkom, ki služi za proizvodnjo surovega jekla iz grodlja.
Dnevno proizvedejo v 30-ton-skem kaldo konvertorju po 20 šar-
3.	PODJETJE AB MOTALA VERKSTAD — MOTALA
To podjetje leži v južni Švedski ob poznanem Gota kanalu, kateri veže po krajši poti Stockholm z Atlantskim oceanom. Podjetje je bolj podobno strojni tovarni kot železarni, ki ima poleg jeklarne še valjamo, jeklo-livarno, kovačnico, , napravo za kontinuirano (nepretrgano) vlivanje, mehanične ter razne druge delavnice.
Tu se odvija zelo pester proizvodni program, ki obsega opremo za železarne, ladjedelništvo, energetiko, nadalje izdelujejo hidravlične stiskalnice, električne lokomotive, avionske dele in še vrsto raznih strojev in naprav. ,
V jeklarni imajo dve SM peč1 od 40 do 60 ton kapacitete ter ma-
iggtiiPfiš
llillllilS
Skica konti naprave z ogrevno ponovco
£
Zavidanja vredno priznanje
Vlivanje surovega železa v kaldo konvertor
žev ali v teži od 600 ton jekla. Čas od šarše do šarže znaša 72 minut. Kot vložek uporabljajo grodelj s povprečno analizo: ogljika 3,6 %, silicija 0,30 %, mangana 0,70 % in 1,85 % fosforja ter potrebno količino rude. V kaldo peči največ proizvajajo jeklo za pločevino z nižjim procentom ogljika, delno pa izdelujejo tudi jekla z okoli 0,65 % ogljika. Žlindro zaradi visokega procenta fosforja posnemajo in uporabljajo za umetno gnojilo.
1961, so morali odkopati visok grič in odstraniti milijon ton granita. Jeklarna proizvaja okoli 580 tisoč ton surovega jekla, v glavnem za kotlovsko in ladijsko pločevino. Za to proizvodnjo imajo 150 ton. SM peč in 2 130-tonska kaldo konvertorja. Konvertor j a obratujeta na izmenično tako, da je eden stalno v obratovanju, medtem ko je drugi v prezidavi in pripravljenosti. Šaržni časi pri kaldo konvertorju v Oxelösundu so daljši kot v Domnarvetu, zaradi
Že nekaj časa izdaja tovarna avtomobilov Zastava v Kragujevcu diplome voznikom njenih vozil, ki prevozijo brez generalnega popravila več kot 80.000 kilometrov. Redki so, ki jim uspe dobiti to laskavo priznanje. Za takšen podvig ni dovolj samo strokovno znanje voznika; razen skrbne nege vozila je za to potreben še dobršen del previdnosti, sreče in (v mislih imam alkohol) samoodpovedi ter samopremagovanja.
Ker je tudi član našega kolektiva BELCER ALOJZ prevozil 80 000 kilometrov brez generalnega popravila, je tudi on prejel dne 27. julija letos diplomo tovarne avtomobilov Zastava iz Kragujevca.
»Rodil sem se pred 43 leti na Tinskem. Poklic voznika avtomobila me je že od nekdaj privlačil in je postal zato tudi moj življenjski poklic. Ko sem prišel pred približno sedemnajstimi leti v Železarno Store, sem imel že kategorijo C. Predvsem po krivdi neprevidnih kolesarjev in pešcev sem imel v moji »šoferski« karieri sicer nekaj manjših prask, večjih nezgod pa na srečo doslej še nisem imel,-« je skromno pripovedo-
PO ŠVEDSKEM
lo 6-tonsko elektroobločno peč. Jeklarna je zelo tesna. SM peči kurijo z mazutom, ki vsebuje do 0-25 % žvepla. Večino tekočega jekla odlijejo v jeklo-livarni tako, da ga za valjarno le malo ostane. Poleg topilniške peči imajo tudi napravo za kontinuirano vlivanje. Ta naprava ne obratuje stalno, ker nimajo zadostnih zadovoljivih količin tekočega jekla, temveč je bolj kot poizkusna naprava za proučevanje vlivanja različnih vrst jekla.
Tekoče jeklo ne vlivajo direktno iz ponovce v konti napravo, temveč prelijejo v posebno ponovco, ki je električno ogrevana in se nahaja nad omenjeno napravo. Iz dgrevne ponovce se potem jeklo vliva preko vmesne ponovce v bakreno in spodaj odprto bakreno kokilo, da se tako dobi potrebna gredica.	-
S to napravo, ki je enožilna, vlivajo 60 ton tekočega jekla 3 do 4 ure v gredice preseka 80 X 80 mm. Zaradi tako dolgega časa vlivanja mora biti pon ovca, ki je monti-
rana nad napravo, ogrevana.
Do sedaj so vlili skozi to napravo že okoli 20 različnih kvalitet jekla z 0,10 do 0,70 % ogljika in 1,5 % silicija ter mangana.
Ponovce za tekoče SM jeklo zidajo z opeko, katera vsebuje visok % A1203 ter tako vzdrže nad 80 litij.
Posebnost v jeklo-livarni je uporaba »Olivin« peska za oblikovanje. Z uporabo tega peska, katerega so pričeli: uporabljati pred dve-mi leti, je problem silikoze popolnoma odpadel. Sejanje peskov imajo popolnoma mehanizirano tako, da okolico po nepotrebnem ne zaprašujejo.
Transport večjih kovanih in odlitih delov odvažajo:z ladjami po »Gota« kanalu do naročnikov. :
Tudi v Motali kot v ostalih dveh železarnah oziroma jeklarnah smo dobili vtis, da stremijo za čim-večjo mehanizacijo, kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo ob visoki produktivnosti, dosežene s čim manj delovne, sile. ;
Gorjanc
val slavljenec in mi kazal priznanje: veliko diplomo, ročno uro in znački.
»Pravzaprav nisem edini slavljenec v tovarni. Razen, mene je dobil priznanje tudi moj »CE 14-41« — tovarniški avtomobil Zastava tipa 1100B, s katerim sem
prevozil 92 00Ó kilometrov, predno sem ga dal generalno popraviti. Ena od značk, ki ju imam je njegova.«
Zaradi hitrega odgorevanja ogljika in točnosti analize vzorcev vzetih v času procesa, določajo vsebino -ogljika v jeklu z Lecu-analizatorjem. Določitev ogljika je zelo točna in traja 50 sekund, do-čim znaša celokupen čas od vzema vzorca do rezultata 2 minuti. Fosfor in žveplo v končni analizi pri vseh vrstah jekla ne preseže več kot 0,025 % vsakega elementa. Imajo še vedno težave glede vzdržnosti obloge kaldo posode. V letošnjem letu je bila. povprečna vzdržnost obzidave okoli 110 šar-žev in to z lastnimi katrandolo-mitnimi bloki. Pri uporabi posebne vrste magnezitne opeke iz Avstrije je znašala vzdržnost od 250 do 272 šaršev. -Po trditvi njihovih strokovnjakov, j e ta opeka predraga in zaradi tega neekonomična.
Poraba kisika za tono jekla znaša 60 Nm3. Jeklo iz raznih proizvodnih agregatov vlivajo v večini primerov od vrha v 6 do 12-tonske ingote. Po prevaljanju ingotov vse gredice čistijo z flemanjem.
Železarna je po svojem obstoju že zelo stara in tesna, toda povsod smo naleteli na red in čistočo. V jeklarni stremijo za čim večjo mehanizacijo, da tako zmanjšajo potrebno delovno silo.
2. ŽELEZARNA v OXELÖSUNDU
Jugovzhodno od Stockholma ob morju leži Železarna Oxelösund. Za prostrano, lepo urejeno novo jeklarno, ki je bila zgrajena leta
pomanjkanja kisika za žilavljenje. Sedaj gradijo novo kisikarno, da s tem odstranijo pomanjkanje kisika. V kaldo konvertor zakladajo okoli 22 % starega železa ter và-ljarniških odpadkov, 8 % rude in 70 % tekočega grodlja. Za shranjevanje tekočega grodlja uporabljajo mešalec s kapaciteto 900 ton.
Obzidava konvertorja v Oxelösundu je tudi tu kritična in povprečno izdelajo s katran-dolomit-no opeko 60 do 70 šaržev. Poraba kisika za tono proizvedenega jekla je ista kot v Domnarvetu. Za SM peč uporabljajo kot vložek 30 % tekočega grodlja, medtem ko je ostalo staro železo. Peč kurijo z mešanico mazuta in koksarniške-ga plina.
Regulacija SM peči je automa-tizirana, kar je vsekakor prednost dobrega obratovanja. Vlagalna korita imajo 1 m3 prostornine. Vrtljivi' vlagalni stroj za zakladanje SM peči je na tračnicah, zelo hitro zaklada in zakladalni čas založit-ve vložka traja okoli 1 ure. Skladišče starega železa je v neposredni bližini peči, tako, da žerjavi v skladišču nakladajo korita, polna postavljajo na tehtnico, katera težo takoj registrira ter tako stehtana korita odstavljajo na prostor, ki je določen in dosegljiv vlagal-nemu stroju za zakladanje peči. Na tak način odpadejo prevozi polnih muldn in razni zastoji, ki s tem v zvezi nastopajo. Čisto trajanje šarše SM peči znaša okoli 7 ur. Vzdržnost obokov pa znaša okoli 500 šaržev.
V tej jeklarni vlivajo brame pravokotnega preseka v teži od 10 do 20 ton in to vse do vrha. Po valjanju polizdelka čistijo s flemanjem.
Jeklarna v Oxelösundu je zelo čista, prostorna, lepo urejena tako, da se proizvodni proces normalno odvija brez kakih motenj in zastojev.
• .
3000 km s Kompasovim mercedesom na gasilsko razstavo
V času od 3. do 14. junija jè bila pod pokroviteljstvom ministrstva za notranje zadeve Francije organizirana v mestu Nancy prva mednarodna razstava opreme in sredstev za pomoč v slučaju požara, nesreče ali elementarne nezgode. Okrajna gasilska zveza Celje je ob tej priliki organizirala ogled te razstave in drugih zanimivosti v nekaterih zapadnih državah. Celotno 'organizacijo potovanja je izvedlo turistično podjetje Kompas Ljubljana. Tako se nas je 33 udeležencev' te ekskurzije odpeljalo dne 10. 6. ob 24. uri z najnovejšim avtobusom znamke Mercedes iz Celja preko Velenja, Dravograda do jugoslovartško-avstrijske meje, kjer so bile v pičlih 10 minutah opravljene carinske formalnosti., Pot nas jé vodila dalje skozi Celovec, Spital iri preko Gross-glocknerja, kjer smo si spotoma ogledali tudi parkirni prostor s pokritimi garažami za 900 osebnih vozil. V München smo. prispeli v večernih urah, nakar je; sledil ogled mesta in obisk pivovarske hiše, kjer se po bavarskih 'običajih pije pivo iz litrskih ali dvelitrskih
lončkov. Tu smo tudi prenočili. Naslednji dan je potekala vožnja, preko Strassburga do mesta Nancy v Franciji.,;:'.'!	"
Spotoma smo se ustavili' v bivšem taborišču Dachau, si ogledali prostore, v katerih je bilo mučenih in sežganih na tisoče nedolžnih žrtev. Stavba, v kateri so se vršila vsa grozodejstva, se sicer nahaja v lepo urejenem parku, lesene . barake, v katerih so bivale žrtve, se pa podirajo, da bi s tem zabrisali sledi, ki so jih storili nacistični zločinci. Toda ko človek vidi še obstoječe rikvizite ža mučenje in Sežiganje' ljudi, ko vidi: številne fotografije sestradanih žrtev ter lastnoročno pisana trpljenja žrtev, se v njem utrdi spoznanje, da kljub odstranjevanju nekaterih elementov, človeštvo teh barbarskih zločinov ne bo nikdar pozabilo. •
Poleg turističnih znamenitosti na tej relaciji je' pomembno omeniti izredno razvito kmetijstvo in uporabo' kmetijske mehanizacije. V mesto Nancy smo- prispeli ob 18. uri in si kljub utrujenosti predasi ‘razstavo - gasilske opreme še isti
Specialni vöz z.Vodnim topom
Te: es o ter — naprava z dolgim gibljivim prijemom
večer. Uprava razstavišča nam je kot specialni gasilski ekipi Jugoslavije omogočila brezplačen ogled vseh razstavnih prostorov ter nam dodelila tudi strokovnega vodiča.
Razstava je bila zelo lepo urejena. Na njej so francoski in nemški proizvajalci prikazali najsodobnejšo tehnično opremo, ki je potrebna za zaščito in reševanje ljudi ter za gašenje požarov. Kot naj novejši izum tehnike je bil tu prikazan, »Telesoter« — to je naprava za reševanje z dolgim, gibljivim prijemom. Do sedaj So se pri gašenju in reševanju na visokih zgradbah uporabljale le navadne in mehanične lestve. Z novo napravo pa je mogoče delati v višini do 30 metrov in to celo iznad stavbe. Naprava ima na pregibnem delu obešen koš, v katerem je prostora za 6 ljudi. Vse skupaj se pa lahko vrti v krogu 360°. Poleg tega-so Francozi prikazali specialni gasilski voz, na katerem je nameščen vodni top, ki služi -za , gašenje velikih požarov. Avto ima na strehi nameščena dva topa s' štirimi cevmi (ročniki), vsaka od teh cevi daje v minuti 1000 litrov zračne pene. Če vzamemo, da je treba za pogasitev 80 m2 goreče površine bencina ali druge vnetljive tekočine 32.000 litrov zračne pe-
ne, bi lahko s tem avtomobilom, ki ima še 5.000 litrski rezervoar vode, omenjeni požar pogasili v 8 minutah.
Po prvotnem programu bi morali ostati v Nancyju 2, dni, ven-
Mehanična raztegljiva lestev, dolg a 62 metrov
dar je bil plan spremenjen in sicer tako, da smo podaljšali potovanje do Pariza. Tako nas je naslednje jutro Kompasov Mercedes •z izredno sposobnim šoferjem odpeljal proti 3000 km oddaljenem Parizu, kamor smo prispeli v največji vročini. Z avtobusom smo krožili 4 ure po mestu, se na bolj važnih točkah za nekaj časa zadržali in ogledali razne znamenitosti, kupovali spominčke itd. Od znamenitosti nam bo ostal najdalj v spominu ogled muzeja, čigar hodniki so dolgi 15 km, slavolok zmage, Napoleonova grobnica in 320 metrov visok Eifelov stolp, na katerega smo se peljali z dvigalom in od koder je krasen razgled preko celega Pariza oziroma preko 130 km daleč.
Od tu smo se vračali preko Švice in Italije domov. Prenočili smo v Ziirichu in Milanu ter si ogledali še Benetke in Trst. Na vsej relaciji nas je presenečala izredno dobro organizirana prodajna mreža najrazličnejših razglednic in spominskih predmetov, pri čemer jim uspe, da od turista izvlečejo čim-več denarja.
Vtisi iz te ekskurzije nam bodo vsem ostali trajno v spominu.
Stefan Krumpak
0 delu ribiške družine
»Voglajna«
S finančno dotacijo ZRD Celje je članom ribiške družine »Voglajna« uspelo, da so presegli plan vlaganja. V revirje so vložili skupno 1 230 komadov krapov dolžine od 15 do 25 cm v skupni teži 230 kg in 2 000 komadov krapov dolžine od 3 do 10 cm ter 10 000 komadov postrvjega zaroda. V februar ju letos pa je plenum ribiške družine sprejel plan vlaganja za tekoče leto. Tako bodo do konca sezone vložili T 000 komadov
krapov v skupni teži 200 kg, v Ko-zarico pa 10000 komadov postrvjega zaroda. Razen tega bodo v ostale revirje vložili 300 komadov belih rib, predvsem podustov in platnic, v kolikor jim jih bo uspelo nabaviti od družine Novo mesto. Ker so krivolovci iz Šentviškega potoka odnesli več košar rakov, bo treba v tekočem letu ugotoviti stanje le-teh in preprečiti nadaljnje pustošenje potoka.
-v-
Tovariš, ali ne veš...
V pretekli ribolovni sezoni je bilo v ribiško družino »Voglajna« v Štorah včlanjenih štiriinpetdeset članov. Razen tega obstaja pri društvu že nekaj let mladinska sekeija, ki ima sedež v Šentjurju. Ta šteje 25 mladincev in pionirjev, od katerih je večina iz Šentjurja in okolice.
Velike težave so v pretekli sezoni Ustvarjali ribičem krivolopci. Ugotavlja se, da škode ne bo mogoče nadoknaditi s še tako vestnim vlaganjem. Skoraj popolnoma je uničen Šentviški potok, prizane-šeno pa ni bilo tudi delu Kozarice. Te občutne škode so povzročili delavci, zaposleni v kamnolomu Šibenik in delavci, zaposleni pri gradnji ceste Grobelno—Šmarje. V Ponikvi so delavci ZTP uničili nešteto mladic ščuk. Ker je bila družina s svojimi kontrolnimi organi nemočna, je bila primorana zaprositi za pomoč Tajništvo za notranje zadeve v Celju, ki je potom postaj Ljudske milice v Šentjurju in Šmarju priskočilo na pomoč pri preganjanju krivolovstva. Tako je bilo družini prijavljenih 18 krivolovcev, izmed katerih je disciplinsko sodišče družine obravnavalo štiri primere mladoletnikov, medtem ko so bili ostali krivolovci predani sodniku za prekrške.
Dejavnost kontrolnih organov družine z obhodi se je vršila v glavnem v stranske pritoke in pri-točke, kontrola v glavni strugi Voglajne pa je bila močno opuščena. Posamezniki so to izrabljali. Iz pribeležk preko leta in ob pregledu statističnih podatkov ulova rib pri posameznikih se podatki mnogokrat niso ujemali.
Ribolovna sezona 1963 je bila razen v spomladanskem času ob nalivih in v poletnem času ob su-: ši precej ugodna. V obdobju suše so člani družine z mrežami odlo-vili mrtvico stare Voglajne pod Mastnikom v Prožinski vasi in prenesli v revir Voglajne več kot 3 000 komadov mladih ščuk, krapov, linjev ipd. Izvedeno pa je bilo tudi družinsko prvenstvo na Novakovem jezu v Vrbnem. Prvenstvo je bilo povezano s članskim sestankom. Članska in mladinska ekipa sta se udeležili tudi tekmovanja v Velenju, članska pa še tekmovanja na Bledu. Enega mladinca je družina poslala na desetdnevno taborjenje ob Krki na Otočcu, kjer je Ribiška zveza priredila seminar za mladince. V Voglajni je bilo prirejeno okrajno tekmovanje v lovu rib s plovcem, na starem igrišču pa okrajno prvenstvo v suhih disciplinah. Družino sta zastopala članska in mladinska ekipa. Mladinci so zasedli drugo mesto, člani pa zaradi neresnosti enega člana ekipe, ki na tekmovanje ni prišel, tretje me-
... da v našem podjetju mesečno izhaja naše glasilo »Štorski' železar«. Mnogo je takih, ki bi vanj lahko pisali in s tem obogatili naš list. Ta list nas obvešča o vsem, kar se dogaja v podjetju. V njem so članki, poročila, referati in zaključki delavskega'sveta'ter ekonomskih enot, z eno besedo vse, kar nas zanima'. Poleg tega posamezniki objavljajo svoja, doživetja, hkrati pa jim je 'to obujanje spominov. Na zadnji strani je rubrika o fluktuaciji delovne sile. Posebno je v glasilu priljubljen humor, tudi slike z veseljem pogledamo in prečitamo vse, kar je zanimivega. Sprašujem se,, zakaj še tudi ti, dragi, tovariš, sčasoma ne oglasiš v našem glasilu. Prepričan sem, da bi to tudi lahko
storil. in s tem prispeval, da bi glasilo postalo še obsežnejše.
Nekdo misli, da za pisanje ni sposoben, drugi se spet izgovarja, da nima časa, drugi zopet, da bo Železar dober tudi brez njegovega' prispevka itd. Mnogo je takih, ki 'na samém obrekujejo podjetje in posameznike, vendar mislim, da bi se z njimi né družil in jih ne poslušal. Odloči se in napiši nekaj besed o tem, kar' ti leži na srcu- in kaj ti v podjetju ni všeč in kako bi se to dalo popraviti. Ce nisi dovolj spreten v pisanju, poprosi tovariša, naj ti na kratko napiše tvoje misli, če. pa boš-želel tudi kakšen odgovor, sem prepričan, da ga boš dobil. Na ta način bi dosegli boljše medsebojno razumevanje,. .
Zvezno in republiško gasilsko tekmovanje v Štorah
Gasilska zveza Jugoslavije in Slovenije je sprejela sklep, da bo dne 13. septembra v Štorah na novem stadionu republiško tekmovanje gasilskih, mladinskih in pionirskih enot, mladinških-in pionirskih ekip, dne 3. 10. pa zvezno tekmovanje pionirskih ekip.
S tem je dobila gasilska organi zacija Železarne Štore lepo pri znanje za delo in uspehe, ki ji] dosega pri delu' z gasilsko mia dino,-, simpatizerji gasilstva si bo do pa Ob tej priliki lahko ogledal kvalitetno tekmovanje. K. Š
Naši pionirji — gasilci dosegajo na tekmovanjih lepe uspehe
Udeleženci ekskurzije pred Eifelovim stolpom ,
V mesecu juliju 1964
RAZPIS
Železarna Štore bo v perspektivi potrebovala nove strokovne sodelavce, zato razpisuje za šolsko leto 1964-65 naslednje štipendije:
2 za študij na fakulteti — odsek za metalurgijo 2 za študij na fakulteti — odsek za strojništvo 1 ža študij na fakulteti — odsek za elektrotehniko (odd. za šibki tok) '
1 za študij na fakulteti — odsek za elektrotehniko (odd. za jaki tok)
1 za študij na medicnski fakulteti — oddelek za stomatologijo 1 za študij na medicinski fakulteti — oddelek za splošno medicino
1 za študij na ekonomski fakulteti •
1 za študij na pravni fakulteti v Ljubljani
1	za šolanje na srediji šoli za zobotehniko
2	za šolanje na kemični srediji šoli v Rušah 2 na gradbeni srediji šoli v Celju
5 za šolanje na metlurškem odseku TS v Ljubljani 2 za šolanje na elektro odseku TS v Ljubljani'5^.'odd. za šibki tok
2 za šolanje na šoli za tehnične risarje v Ljubljani
Razen navedenih štipendij pa sprejema še učence za šolanje v poklicni šoli in sicer:
85 učencev za kovinarski in elektrotehniški poklic
Kandidati morajo vložiti ' pismene prijave .«najkasneje do 25. avgusta 1964 na kadrovski sektor železarne. Prošnji za štipendijo je treba priložiti:
—	življenjepis kandidata
—	overjen prepis zadnjega šolskega spričevala
—	potrdilo o premoženjskem stanju staršev
—	potrdilo o prejemanju otroškega dodatka
Prednost imajo študenti, ki so že vključeni v študij na navedenih šolah.
Ob enakih pogojih imajo pri izbiri prednost otroci članov kolektiva železarne Store, otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja.
Kandidati za vpis v poklicno šolo morajo predložiti:
—	lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din zadnje šolsko spričevalo
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	lastnoročno napisan življenjepis
—	potrdilo o premoženjskem stanju staršev
—	potrdilo o prejemanju otroškega dodatka
Učenci poklicne šole prejemajo učne nagrade po pravilniku delovne organizacije.
KADROVSKI SEKTOR
Novosprejeti člani kolektiva:
Lončar Franc iz šrknic pri Dobju, NK delavec, ekspedit; šoba Antona Jože, NK delavec, doma iz Pečovje, mehanična delavnica; Požar Ivana Franc, doma iz Sto-lovnika pri Brestanici, VK ključavničar, mehanična delavnica; Trebovc Martina Martin iz Vrbnega, KV kovinostrugar, mehanična delavnica; Arh Antona Vlado iz Šentjurja, KV stroj, ključavničar, mehanična delavnica, Kragelj Jožeta Ivan iz Laške vasi, KV stroj, ključavničar, mehanična delavnica; Založnik Jožeta Anton iz Mestinja, KV livar, livarna II; Planinšek Alojzije Anton iz Vrbnega, KV livar, livarna II; Vrečko Franca Franc iz štor, KV ivar, livarna II; Dečman Julijane Viljem iz štor, KV livar, livarna II; Drobne Franca Henrik, doma v Dobrini, KV pre-mikač, promet; Mlakar Ludvika Jožef iz Ponikve, KV ključavničar, promet-kuril-nica; Zajc Karla Karl iz Brez nad- Laškim, NK delavec, valjarna; Turnšek Florjana Zmagoslav iz Laz, NK delavec, valjarna; Stante Mirka Hermina, doma iz Prožin-ske vasi, NK delavka, komunalni oddelek; Tacer Jurija Mirko iz Drobinskega, KV obratni električar, elektroobrat; Strah Avgusta Avgust iz Vrbnega, NK delavec, mehanična delavnica; Tanšek Andreja Ivan, -doma v Bukovju pri Slivnici, NK delavec, livarna valjev; Tovornik Franca Milan iz Dobja pri Planini, KV mizar, gradbeni oddelek-tesarji; Skale Jakoba Oto iz Bukovja, NK delavec, valjarna; Zupanc Franca Jože iz Kostrivnice, NK delavec, valjarna; Vóga Alojza Valentin iz Voduc, NK delavec, valjarna; Kujan Vilmoša' Las lo iz Celja, KV livar-kontro-lor, OTK; Kačičnik Jurija Jurij iz štor, KV stroini ključavničar, mehanična delavnica; Bobek Jožeta Jože, doma s Planine, NK delavec, valjarna; Zuka Ajdina Rahirn^.NK delavec, jeklarna; Bajčinovci Sejdija Mehmet, NK delavec, Reklama; Jairi Adema Nazmi, NK delavec, jeklarna; Binče Femija Ferid, NK delavec, jeklarna; Muslija Bečira Fejzulah, NK delavec, jeklarna; Muslija Selima Hamit, NK delavec, jeklarna; Ajrulahi Emina Faik, NK delavec, vtdjarna; Blaca Ramadona Idriz, NK delavec, valjarna; Redepi Halita Murat, NK delavec, valjarna; Abdula šabe Muharem, NK delavec, valjarna; Cvetkovič živojina Milivoje, NK delavec, valjarna; Zakuti Idriza Mehmet, NK delavec, valjarna; Zeka Ibrahima Šali, NK delavec, valjarna; Ljoši Hajdija Ali, NK delavec, valjarna; Miloševič Gabrila Miroslav, NK delavec, valjarna; Miloševič Vojmira Budinir, NK delavec, valjarna; Mlakar Franca Alojz, NK delavec, valjarna; Fajs Franca Ivan, NK delavec, valjarna; Javornik Antona Karl iz Pečovje, NK delavec, šamotama; Kropušek Ivana Alojz iz Celja, KV livar, livarna valjev; Šmid Janeza Stanislav iz Nove vasi pri Šentjurju, KV žerjavovodja, elektroplavz; Žohar Alojza Karl iz Šentjanža, NK delavec, mehanična delavnica; Marzek Franca Franc, doma v Zg. Tinsko, NK. delavec, livarna II; Zupanc Rudolfa Jožef iz Kačjega dola pri Podplatu, NK delavec, jeklarna; Zupanc Štefana Jože, iz Osredka, KV kovinostrugar, mehanična delavnica; Landeker Franca Leopold iz Celja, NK delavec, elektro-plavž; Starki Matije Stanislav, doma iz
Kompol, NK delavec, valjarna; Žuraj Franca Franc iz Javornika pri Slivnici, NK delavec, jeklarna; Artiček Rudolfa Karl iz Grobelc, NK delavec, jeklarna; Arzenšek Leopolda Silvester, doma iz Javorja pri Slivnici, NK delavec, livarna II; Zajc Jožefa Jože iz Kanjuc,. NK delavec, livarna II.
Odšli iz podjetja
Plahuta Jožef, transportni delavec na ekspeditu, odšel v poskusni dobi; Šega Ludvik, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; Muslija Fejzulah, delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; Muslija Hamit, delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; Bajčinovci Mehmet, delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; Ring Ana, analitik v kemičnem laboratoriju, odšla po lastni želji; Kranjc Mirko, zabijač v valjarni, odšel po lastni želji; Frece Franc, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; Motoh Franc, delavec v valjarni, samovoljno zapustil delo; Ajrulahi Emin, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; Teržan Ivan, kovač v valjarni, odpuščen po odločbi disciplinske komisije; Horvat Juraj, delavec v jeklarni, je samovoljno zapustil delo; Po-ljašek Anton, delavec v samotami, je samovoljno zapustil delo; Ređepi. Murat, delavec v valjarni, odšel v poskuni dobi; Štancer Adalbert, zakladalec v livarni sive litine, odšel sporazumno s podjetjem; Vodeb Valter, KV strojni ključavničar v mehanični delavnici, odšel po lastni želji; Miloševič Miroslav .delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; Cvetkovič Milivoje, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; Bince Ferid, delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; Sadar Jože, uslužbenec — pripravnik v komercialnem sektorju, odšel po lastni želji; Ljoši Ali, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; Jairi Nazmi, delavec v jeklarni, odšel’ v poskusni dobi; Zakuti Mehmet, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; Miloševič Budimir, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi.
Poročili so se:
Jager Jože iz prometa; Ulaga Jože iz obdelovalnice valjev; Škoberne Franc iz livarne sive litine in Zevnik Anica iz kemičnega laboratorija; Rebernik Edvard iz livarne sive litine; Kamovšek Martin iz valjarne.
Čestitamo!
Naraščaj v družini so dobili:
Žumer Matija, dipl..metal. inž. iz tehničnega sektorja; Hrovat Stane iz valjarne; Žaberl Anton iz valjarne; Mlinarič Mihael iz jeklarne; Jelenc Stanko iz prometa; Jurkošek Jurij iz ekspedita; Pant-ner Friderik iz prometa; Kočevar Jože iz jekame; Zajc Mihael iz valjarne; šprajcer Viktor iz livarne sive litine in Recko Ivan iz šamotame.
Čestitamo!
Izostanki :
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.977 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 3.874, zaradi izrednega plačanega dopusta 262, zaradi neplačanih izostankov 38, zaradi neopravičenih izostankov 20 in zaradi ostalih izostankov 560 delovnih dni, torej skupno 7.731 delovnih dni.
NEZGODE
Pri delu so se poškodovali:
VALJARNA:
Kladnik Marjan je vlagal gredice v pia-menično peč. Sodelavec, ki vozi gredice od Škarij do peči, je pripeljal gledice in imenovanega opekel po mečah obeh nog. Vzrok za to nezgodo je v neprevidnosti sodelavca.
Vengušt Jože je na predprogi šel preko sklopk na drugo stran. Pri tem se je spotaknil in padel ter se udaril na desno stran prsnega koša. Tudi v tem primeru gre za osebno neprevidnost.
LIVARNA SIVE LITINE:
Plahuta Franc je hotel z žerjavom dvigniti zaboj za pesek. Ko je zapel verigo je hotel še z roko popraviti, pri tem pa ga je stisnilo za sredinec in prstanec leve' roke. Takšne in podobne nezgode imajo svoj vzrok v tem, da, ali tisti, ki zapenja, da prehitro znak žerjavovodji za dvig ali pa žerjavovodja dvigne brez da bi dobil znak za to. Žerjavovodja lahko dvigne breme šele, ko se delavec, ki je zapenjal ostrani, ob bremena.
Pelko Ivanu je pri varjenju padel vroč delec železa az čevelj leve noge in ga opekel.
Teršek Edvard je pomagal pri ulivanju. Ko je prestopil vrsto zloženih kalupnih okvirjev si je z drogom za Čiščenje stresel nekaj kapljic železa za čevelj na desni nogi. Imenovani bi moral nositi zaščitne gamaše, pa bi do nezgode ne prišlo.
PROMET:
Lovrenčak Jože je ob premiku stal na prekucniku. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da je padel in pri tem dobil nogo pod kolo prekucnika. Stisnilo mu je mezinec na desni nogi.
Stružnik Ivan je pomagal pri utirjanju štiriosnega ozkotirnega vozička. Ko se je voz premaknil, mu je stisnilo levo nogo v gležnju med železni vzvod in tračnico.
KOMUNALNI ODDELEK:
Inkret Maks je na vozičku za prevažanje toplega obroka držal zaboje. Ko je voznik ostro zavil, je imenovani omahnil in padel z voza ter si pri tem zlomil desno nogo v gležnju.
Na poti na delo se je poškoval Labohar Alojz iz obrata promet. Na avtobusni postaji v svojem kraju se je vsedel. na desko, ki se je zlomila, sam pa je padel. Pii tem je z roko udaril po pločevini in se vrezal na desno roko.
5.	do 6. 9. 1964 »S AMOR AST-NIKI«, slovenski CS film.
12.	do 15. 9 1964 »MILIJONARKA«, ameriški barvni CS film.
19. do 20., 9. 1964 »ALI IMATE RADI BRAJHMSA«, ameriški VV film.
Nastop v Romuniji
Pred dvema tednoma je mlada jugoslovanska telovadna reprezentanca gostovala v Romuniji v mestu Resiti, kjer je imela dvoboj z ustrezno romunsko reprezentanco. Imel sem priliko, da sem jugoslovansko barvo branil prvikrat tudi sam, zato se mi je to gostovanje še posebno dobro vtisnilo v spomin.
Resita je industrijsko mesto z
98.000	prebivalci in leži ob vznožju Transilvanskih Alp. Ima pa precej skupnega s Štorami, saj ima eno največjih železarn v Romuniji, ki zaposluje večji del njenega prebivalstva. Obupna je razlika med starim in novim delom mesta. Stari del sestavljajo več ali manj eno- in dvonadstropne hiše, zgrajene v značilnem panonskem slogu, medtem ko se novi del ponaša s sodobnimi stanovanjskimi bloki. Zanimivo je, da kljub precejšnji razsežnosti mesta in razmeroma velikemu številu prebivalstva ni čutiti tistega utripa, ki je značilen za naša mesta in mesta v svetu nasploh. Temu je kriv precej šibak promet, saj so ulice precej puste in je na njih videti zelo malo osebnih avtomobilov. V večernih urah mesto hitro zamre, saj že po deseti uri vlada po ulicah spokojen mir, ter je le tu in tam slišati kakšne glasove iz javnih lokalov.
Zdaj pa še nekaj o tekmah samih.
Z razliko od naše vrste, so romunsko sestavljali večinoma olimpijski kandidati, manjkal je le njihov najboljši predstavnik Oren-di. Zanimiv.o je, da je zmaga romunske reprezentance predstav-
ljala enega od pogojev za njihovo udeležbo na olimpijskih igrah v Tokiu. Romuni so bili zelo dobro pripravljeni in so tudi zmagali 279,85 : 276,15 točke. Tudi na vseh orodjih so kot posamezniki dosegli vsa prva mesta, razen na krogih,
kjer je to uspelo meni. V skupni razvrstitvi sta bila prva dva romunska olimpijca Kadar in Si-naghi z 56,90 oziroma 56,45 točke pred prvim Jugoslovanom Kertni-čem, ki je zbral 56,40 točke.
V	. *
* počastitev 95. letnice Železarne Jesenice in Dneva vstaje slovenskega ljudstva 22. julij so športniki Železarne Štore sodelovali na Jesenicah v športnem troboju Jesenice : Ravne : Štore. Tekmovanje je bilo v nogometu, odbojki, atletiki, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju ,z malokalibrsko puško. Štorjani smo nastopili v vseh disciplinah, razen odbojke. Tokrat smo z u-spehom, ki smo ga dosegli in rezultati (čeprav kot ekipa zadnji) zadovoljiti, saj smo v podobnih športnih srečanjih imeli veliko slabše rezultate.
Končni rezultati troboja: nogomet:
Jesenice, Ravne, Štore kegljanje:
Jesenice, Ravne, Štore atletika:
Jesenice, Ravne, Štore namizni tenis:
Jesenice, Ravne, Štore streljanje:
Jesenice, Ravne, Štore odbojka:
Jesenice, Ravne
S temeljitejšimi predpripravami za podobna (tekmovanja bi
Jaz sem z 53,45 točke zasedel šele 11. mesto, kar lahko pripišem spodrsljaju na konju z ročaji, kjer šem prejel samo 7,60 točke.
Brez dvoma je ta dvoboj zame velikega pomena, saj sem se z njim otresel debutantske treme in dobil potrebne izkušnje za dvoboj z Italijo, ki bo prihodnji mesec v Rimu. Posebno pa sem še vesel, da sem že drugi iz štorskega «■Partizana«, ki je oblekel dres državne reprezentance. Edi ŠROT
Troboj na
Štorjani dosegli lahko boljše rezultate, predvsem nogometaši, katerim je v tekmi proti Ravnam zmanjkalo sape v zadnjih dese-
Jesenicah
tih minutah igre. Športni objekti in razumevanje kolektiva so pogoji za kvalitetni dvig športa v Štorah.