Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek IS. septembra 1936 štev. 210. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 : SM&skik&loii, NEW YORK, 14. septembra. V »Nevv York Timesu« je izšel ispod peresa E. Bella zanimiv članek o ogorčeni borbi, ki je vsplamtela med predsednikom Zdru ženili držav ameriških in tamošnjimi industrialci. List piše med drugim tudi tole: V času ko prehaja volilna borba v drugo fazo svojega razvoja, obsojajo novi predstavniki industrije in financ gosp. Roosevelta, tako njegov načrt, kakor tudi njegovo vodstvo. Roosevelt je od svoje strani neposredno po sprejemu kandidatskega mesta začel pravo vojno proti industrijalcem, ki hočejo dobiti nadzorstvo nad vlado ponovno v svoje roke. Začel se je boj za oblast med finančnim in političnim kapitalom ameriških Združenih držav. Vodi se odprt boj za nadoblast kapitala in vse kaže, da bo ta borbo tudi bistveni del vse volilne kampanje. Nezaupanje in trenje, ki je nastalo med Wall Streetom in Washingtonom nista od danes temveč sega zgodovina istih daleč nazaj. Razlika je samo ta, da ta boj, ki se je pojavljal malodane ob vsakih volitvah, zavzema sedaj obseg, kakršnega dosedaj zgodovina še ne pomni. Za Wall Street pomeni ta boj obstoj današnjega gospodarskega sistema, ki je ustva ril vse ono, kar Wall Street danes predstavlja. Za mnoge glavne finančnike pa pomeni naravno tudi osebni antagonizem. Stvari sami na sebi bi škodovali, če bi bili mnenja, da pomeni ta ogorčenost finančnikov tudi mržnjo ljudi velikega bogastva in meči napram omejitvi, ki jih jim nalaga nova socialna filozofija. Nikakor ne!, ker stališče teh mogočnikov ni povsem reakcionarno. Finančniki niso toliko odaljeni od Roosevelta v vprašanju ciljev, temveč veliko bolj v vprašanju metode s katero se ti cilji namerevajo doseči. Ljudje iz Wall Streeta so bili prisiljeni in to pod pritiskom dogodkov ekonomskega značaja, da izpremene svoja Prvotna naziranja. Danes uvidijo potrebo, da se mora nezaposlenim pomagati in da se to omiljenje brezposelnosti lahko izvede, ker imajo baš oni prventvo nad urav-uovešenjem budžeta. Oni niso nasprotni Pravični porazdelitvi bogastva in povečanju življenskega standarda delavskega in kmečkega stanu in tudi ne nasprotujejo odpravi vseh zlorab, ki so se dogajale dosedaj v trgovskem in finančnem življenju Amerike. Wall Street je mnenja, da sc vsi ti cilji dosežejo najlažje z uvedbo sistema svobodnega tekmovanja kapitala. Protivijo pa se domnevi Roosevelta, ki označuje kapital za neke vrste dinastijo, katere interesi nasprotujejo interesom mase. Istotako osporavajo zaključek, da je kapital odgovoren za vse Gospodarske ieškočc sedanjosti. Wall Street dvomi, da bi se ta gospodarska depresija mogla preprečiti z načrtnim gospodarstvom in je prepriča n, da je vsega gospodarskega zla kriva vlada, ki se vmešava v druge posle. Gospodarska depresija je bila vzrok svetovn« voj-ne, iz gospodarskega zla in napak se je jjodil današnji povojni nacionalizem. — y.zr°k sovraštva poslovnih ljudi in bankirjev leži v nezaupanju, ki ga ti gojijo Proti Rooseveltu kot človeku. Nezado-v°ljstvo Wall Streeta proti Rooseveltu odraža v govorih in spisih Jamesa ^arburga, nekdanjega Rooseveltovega svetovalca, ki je mnogo pripomogel do današnjega nerazpoloženja finančnikov ,0 Rooseveltovega načrta. Glavna krlti-a Wall Streeta in njegovih predstavni-?v leži v tem, ker se čutijo osebno pri- ,fu4de m judj/aa soma m Jdeja LONDON, 15. septembra. O položaju v Evropi je izjavil nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop uredniku »News Cronicle«, da je položaj v resnici zelo napet, vendar pa nemška vlada še vedno upa, da bo mogoče ohraniti mir. Von Ribbentrop je izavil, da je največja blaznost trditi, da Nemčija pripravlja vojno proti Sovjetski Rusiji. Če se pa bo Nemčija zapletla v kakšno vojsko, ne bo ta vojna imperialistična, ker Nemčija ne želi, da bi razširila svoje meje na tuj račun. Vojna, v kateri bo Nemčija sodelovala bo samo vojna proti drugi ideji. Nemčija se ne bo nikdar borila s Francijo ali Rusijo, marveč se bo borila samo proti tisti ideji, ki gre zatem, da se uniči sedanja politična smer v Nemčiji UiPtH/m ,it&kMsk6 Mt&tkisiB ? PARIZ, 15. septembra. Stavka tekstilnih delavcev v Lillu se je zaostrila. Nekateri listi so objavili vest, da so se ob priliki obiska predsednika vlade Leona Bluma v Lillu vršile bučne demonstracije proti šeiu vlade. Havas pa poroča, da so te vesti lažne ter so nasprotno priredili delavci Blumu viharne ovacije. PARIZ, 15. septembra. »Echo de Pariš«, organ francoskega generalnega štaba objavlja članek, v smislu katerega podpira Nemčija francoske anarhiste. List trdi, da obstojajo dokazi, da so francoski trockisti nemški agitatorji. Kakor je Nemčija svojčas poslala Lenina v Rusijo, tako sedaj pošiljajo narodni socialisti anarhistične agitatorje v Francijo, da pripravijo revolucijo. Narodni socialisti v Nemčiji izdajo za to propagando ogromne vsote denarja. List zaključuje članek s trditvijo, da hoče Nemčija izzvati v Franciji revolucijo, ker meni, da je to najboljše sredstvo za uničenje Francije vpostave nemškega gospodarstva v Evropi. Memtifo zavgamje RIM, 15. septembra. »Giornale dTtalija« poroča, da Nemčija ni pristala na predlog Anglije, da se konferenca locarnskih sil skliče za 19. oktobra t. 1. — Nemčija je odbila angleški predtag radi tega, ker je mnenja, da mora material za locarnsko konferenco nafpreje proučiti, za katero delo pa rabi najmanj tri mesece. Rimski listi uaglašajo, da je Nemčija pripravljena sklepati pakt o nenapadanju z vsemi državami — razen sovjetske Rusije. Tudi naglašajo tukajšnji listi, da ne bo Nemčija prisostvovala nobeni konferenci, na kateri bodo prisotni delegati Moskve. Hladtidska dodadetm&lm a nofUu Sat* MmUoh MADRID, 15. septembra. Madridska vlada odločno demantira vesti, po katerih so vstašl zasedli San Sebastian.Prav tako javlja madridska radijska postaja, da so vse vesti o padcu San Sebastiana lažne In izmišljene. Uattopatska LONDON, 15. septembra. Dopisnik »Daily Expressa« javlja iz Gibraltarja, da je llssabonska vlada izdala nalog, naj se general Franco oskrblja z vsem vojnim materialom, ki je Portugalski na razpolago. Portugalske oblasti naj se brigajo, da se bo vršil prevoz vojnega materiala in življenskih potrebščin za španske vstaše brez težkoč. Atttki aaafati jukaSefs&e JveeSte JERUZALEM, 15. septembra. Novi poveljnik britanskih vojnih sil v Palestini general Dill je prevzel svoje posle ter je takoj storil korake, da zatre vstaški pokret Arabcev. Vzdolž petrolejskega voda Irak-Halfia so Arabci poškodovali na mnogih mestih vod ter zažgali petrolej. Škoda radi sabotaže je ogromna. Angleži pa ne morejo preprečiti akcije Arabcev, ker ne razpolagajo z zadostnim številom vojakov, ki bi čuvali petrolejski vod od meje do Haiife. ftoiuaski pesAatui etišteja Hemtifa PARTZ, 15. septembra. V kratkem bo skupina 16 poslancev odpotovala v Nemčijo in Srednjo Evropo, da prou či tamkajšnje gospodarske in socialne prilike. zadeti radi nepravilnega postopka nove zakonodaje napram njim sainlm. Finančniki čutijo, da so na osnovi nove zakonodaje izključeni od vsakega posvetovanja. Prvi znaki te borbe so se pojavili že ob početku Rooseveltovega vladanja, ko so bankirji slišali, kako jih Roosevelt žigosa kot neskrupulozne bankirje. Oni bi morda bili že pozabili na ta njegov izpad, ako bi njihovo nezadovoljstvo ne bilo še pove- čano z nezaupanjem proti finančni politiki a še bolj proti politiki vlade, ki je porabila ogromne vsote v izvajanju načrta pomagati delavcu in kmetu. Rooseveltovi prijatelji povdarjaio v njihovem odgovoru, da se je veliki kapital združil proti novemu gospodarskemu načrtu, ter da so se tudi bankirji sami izključili, ker so se protivili reformi bančnega sistema. Roosevelt nima ničesar proti poslovnim ljudem, pač pa želi za- ATENTATOR NA KRALJA EDVARDA OBSOJEN. Včeraj se je vršila v Londonu razprava proti Georgeii Mac Mahonu, ki je bil obtožen, da je IG. julija v Hydeparku, ko je angleški kralj odšel na svečanost izročitve zastav gardijskim polkom, motil red s tem, da je v kraljevski bližini potegnil samokres in s tem motil vladarja pri opravilu državnih postov. Sodišče je Mac Mahona po daljši razpravi obsodilo na eno leto ječe. KRALJ KAROL V RIMU. »Daily Telegraph« javlja iz Rima, da pri čakujejo tamkaj obisk rumunskega kralja •Karola. KRALJ EDVARD ZOPET V LONDONU. Angleški kralj Edvard VIII. je odpotoval jz Dunaja v Curih, od koder je v svojem privatnem letalu odpotoval v London. SPREMEMBE PRI UPRAVNEM SODIŠČU V CELJU. Za sodnika upravnega sodišča v Celju je imenovan banski svetnik dr. Rajko Mu laček. Sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Josip Bavdek je pa upokojen. OBČINSKE VOLTVE NA HRVATSKEM. V nedeljo so bile v 41 občinah savske banovine občinske volitve. Večinoma je bila vložena samo ena lista bivše HSS, ki je povsod zmagala z veliko večino. Udeležba se je gibala po večini pod 50%. v občini Jezerane v srezu Brinje pa je glasovalo samo 24%. OBČINSKE VOLITVE V DRAVSKI BANOVINI bodo v nedeljo 25. oktobra t. I. Tako je poročal bivši minister dr. Kulovec na nedeljskem shodu JRZ v Novem mestu. GORING V VARŠAVO. Iz Varšave poročajo, da bo pruski ministrski predsednik Goring po kongresu narodno socialistične stranke v Niirnber-gu obiskal Varšavo, da se pri poljskem zunanjem ministru Becku informira o vsebini zadnjih pogajanja med VarŠavn in Parizom. BEG ZLATA IZ FRANCIJE. S parobrodom »Columbus« jo prispela v Newyork pošiljka zlata v vrednosti 11 milijonov dolarjev. V zadnjem času opažamo, beg zlata iz Francije v Ameriko, ker smatrajo, da je tam varnejše naloženo. NORVEŠKA NE BO ODGOVORILA NA ULTIMAT RUSIJE. Po poročilih z Osla norveška vlada še ni odgovorila na ultimativno noto sovjetske Rusije, v kateri zahteva izgon Trockega in preti z prekinitvijo diplomatskih odnošajev. Norveška bi morala namreč onemogočiti Trockemu vsako nadaluje delovanje proti Rusiji. V političnih krogih so mnenja, da Norveška sploh ne bo odgovorila. Končna odločitev bo padla šele po povratku norveškega zunanjega ministra, ki ga pričakujejo te dni ščititi pošteni trgovski zaslužek pred nezdravimi in pretiranimi zaslužki. O kakšnem pomirjenju med finančnimi in političnimi kapitalisti v Združenih državah ameriških, še ne more biti govora. Ogorčenost in sovraštvo narašča iz dneva v dan, vsporedno z volilno borbo. Wall Street polaga vse svoje upanje v to, da zruši Roosevelta, če pa bo v tem boju propadel, bo moral postati praktič-nejši nego je bil dosedaj. Stran- 2. Mariborski »V e č e r n J k« Jutra 7 Mariboru, dne 15. IX. 193l Zunanji ministri Male antante Min preds. Milan Stojadinovič Csl. zunj. minister Krofta BmMsima? I/ smmekju Mitu! M. Antcnesco BRATISLAVA, 15. septembra. Včeraj ob 15. se je končalo zasedanje stalnega sveta Male antante. Pred sklenitvijo zasedanja so državniki sprejeli novinarje, ki jim je češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta prečital komunike o bratislavskem zasedanju stalnega sveta. Komunike se glasi: Stalni svet držav Male antante se je sestal v Bratislavi 13. in 14. septembra 1936 pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra Kamila Krofte. 1. Po podrobni proučitvi splošnega položaja in vseh problemov, ki se posebej tičejo teh treh držav, je svet ugotovil, da osnovne črte skupne politike ostanejo i-ste, kakor so bile označene pri poslednjem sestanku sveta v Beogradu meseca maja. Vse tri države so tudi v bodoče odločene z najiskrenejšim prizadevanjem voditi tradicionalno politiko splošnega mi ru in lastne varnosti. Tudi nadalje ostanejo globoko vdane ideji miroljubnega sodelovanja tako na političnem kakor na gospodarskem polju ter so voljne sodelovati za izvedbo te misli z vsemi državami, ki jih navdaja enako dobra volja. 2. Enega izmed najbistvenejših činite-Ijev te politike predstavlja za države Male antante tudi nadalje Društvo narodov vzlic težkočam, ki jih zdaj preživlja. Naše tri države ostanejo zveste njegovim načelom, prepričane, da ženevska ustanova ohrani svojo veljavo glede trajne u-reditve med državami. Zato so te tri države odločene, da se pridružijo edino tistim pripadevanjem, ki bodo usmerjena tako, da ukrepe ugled Društva narodov in da ohranijo organizacijo miru. 3. Regionalni dogovori, ki jih Mala antanta priporoča že od leta 1921, pomenijo po njeni sodbi v tem pogledu zelo važno dejstvo. Ta ureditev celega kompleksa vprašanj, ki so v zvezi z lokarnsko pogod bo, bo predmet posebne pozornosti držav Male antante. Toda sistem varnosti, ki naj se tako vstvari, se ne sme omejiti samo na zahod, ker takšna delna ureditev nikakor ne ibi uredila problema splošne evropske varnosti in zato ne bi obrodila pravega pomirjenja, neobhodno potrebnega za gospodarsko obnovo, ki je Evropi in prav vsemu svetu potrebna. Države Male antante so se zmerom zavzemale za potrebo sistema, ki bi izpopolnil organizacijo miru. Tudi zdaj ostanejo na tem stališču. Ker je pa negotovo, ali bo moči v kar najkrajšem času priti do tega tako zelo želenega rezultata, tri države po nobeni ceni ne opuste načela, ki je zmerom vodijo njihovo skupno politiko. Odločene so okrepiti svojo varnost in še tesneje in stvarneje združiti vse sile, pri čemer bodo seveda nadaljevale politi- iko ohranitve razmerja živahnega in tes-■ nega sodelovanja z drugimi državami, : razmerja, ki si ga je vsaka izmed njih u-I stvarila. 4. Glede drugih držav ne bodo tri dr-; žave prenehale s prizadevanji, ki jim je namen, da s temi državami ohranijo najboljše razmerje. To velja v prvi vrsti j za sosede, ki žele z njimi ohraniti in razvijati kar najboljše razmerje soseščine. Res, da je vzdrževanje takšnega položaja odvisno tudi od zadržanja teh držav samih. Države Male. antante zato globoko obžalujejo, da je moralo njihovo razmerje do Avstrije trpeti zaradi dejstva, da je Avstrija zavrgla vojaške določbe saint-germainske mirovne pogodbe. Postopek, ki ga je izbrala Turčija v vprašanju mor-skih ožin je pokazal, da imamo še druge metode in ne samo metodo dovršenega dejstva, ki mora samo škodovati dobri soseščini med državami. Sicer pa izražajo! države Male antante upanje, da se tak-! šne kršitve obstoječih obveznosti ne bo- \ do več ponovile, in so se sporazumele! glede sklepov, ki bi jih v takšnem pri-; meru sprejele. 4. Glede na debate o notranji politiki posameznih evropskih držav, zlasti glede na dogodke na Španskem, izjavljajo države Male antante kategorično tisto, kar so že večkrat naglasile: slej ko prej bodo , skrupulozno izvajale politiko nevmešava-nja v notranje zadeve katerekoli države, j V nobenem primeru pa tudi ne bodo do- j Prihodnje žrebanje 13. in 14. oktobra, volile vmešavanja katere -države v svoje j Nove srečke v veliki izbiri na razpolago! lastne zadeve, ne v nobeno vprašanje Cela srečka stane Din 200.—, polovica Milijonski dobitek v Mariboru! Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št. 59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici Bezjak, flarfbor Gosposka ulica 25. svoje notranje politike, prav tako pa se bodo^strogo vzdrževale v kakršnihkoli okoliščinah politike intervencije nasproti drugim državam. V vsem poudarjajo politiko spoštovanja notranje politike vsake države, ker bi vsaka drugačna politika mogla le povečati napetost med evropskimi državami. Din 100.—• in četrtinka Din 50.—. h&teikmte, Meviu Zaključno potovanje z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« 9 —28. oktobra; , c . i 1936. To 20-dnevno potovanje piične v ’ „ . je P°svetil posebno pozornost j Trstu 9. oz. v Splitu 10. oktobra in vsebu-vprasanju poglobitve gospodarskega raz-(je pristanek na Krfu, pri ljubkem krajui merja. med državami Male antante, in Monemvasia v Peloponezu, na Delosu, vprašanju zbližanja na tem polju z dru gitni 'državami srednje Evrope, zbližanja, za katero je dr. Hodža, predsednik vlade češkoslovaške republike že prej dal pobudo. Gospodarski svet Male antante, ki se sestane oktobra t. 1., bo proučil načrte, ki so jih izdelali strokovnjaki, in druge možnosti za razširjenje gospodarskih od-nošajev v okviru Male antante. Gospodar ski svet se bo prav tako tudi ukvarjal z vprašanjem gospodarskega zbližanja v srednji Evropi. 7. Ker je obstoječa uvedba periodnih konferenc starešin uradnih ustanov za tisk obrodila dobre uspehe, je svet sklenil, da se izpremeni v stalen organ kot pomožni organ stalnega sveta Male antante. 8. Prihodnje redno zasedanje sveta Ma le antante bo v Ženevi ob priliki skupščine Društva narodov. Ko je dr. Krofta prečital komunike, je povzel besedo predsednik vlade in zun. minister dr. Stojadinovič, ki se je zahvalil za prisrčni sprejem. Za dr. Stojadino-vičem je govoril runiunski zunanji minister Antonescu, nato pa zunanji minister dr. Krofta. Zvečer se je dr. Stojadinovič odpeljal proti Pragi, rumunski zunanji minister Antonescu pa se je vrnil v Bukarešto. Rodosu in na Cipru kakor tudi v Bsirutu; odtod lahko priredi jo izletniki kratek izlet v Damask in Baalbek. Prihodnja postaja jePort Said, odkoder potujejo udeleženci vzdolž Sueškega prekopa v Kaira š tridnevnim ogledom zgodovinskih znamenitosti in muzejev. Iz Aleksandrije se nadaljuje potovanje v Dubrovnik in Su-šak. — Cena vožnje je Din 5.000.— do 10.000.— Radi velikega zanimanja za izlete s »Kraljico Marijo« priporočamo interesentom, da se radi nadaljnjih informacij, prijave, rezervacije kabin in preskrbe tujih valut čimpreje zglasijo pri Putniku v Mariboru, tel. 21-22, ali v Celju, telefon 119. Na velesejem v Graz vozi Putnikov autokar v petek 18. in v soboto 19. sept. Odhod iz Maribora ob pol 8. uri izpred hotela »Orel«. Vozna cena Din 100. Hitite s prijavami. Putnik Maribor priredi koncem letošnje sezone še dva velezanimiva izleta z auto-karom: 24.—27. se vrši izlet na GrolJ glockner in v Salzburg, odhod ob 5. uri iz Maribora izpred hotela »Orel«, vozna cena Din 380; 2.—7. oktobra pa se vrši izlet v Miinchen preko GroBglocknerja, Innsbrucka. Vozna cena Diru 690 po sebi. Vse nadaljnje informacije, prijave in najcenejša nabava šilingov pri Putniku .Maribor, tel. 21-22. za sPomenik blago-* ookojnega viteškega ; ......... n,,,,,,,,, m „______, kralja Aleksandra I Zedini j Zlice> ki mi jjh je poklonjla moja tet_ telja v Mariboru. Pisarna: ka, niso iz čistega srebra! Mestno poglavarstvo Rotov- Mar P°znaS srebro tako dobro? Ski trg 1, sob a šl. 6 a | ”°zmm pa prav **"> moio E. C. izdafalec Spomin iz Afrike. Ko odbije polnoč, se napotimo iz tabora. Bilo je koncem septembra. Vreme, kakor si ga le moremo želeti. Ljudje in konji so stopali, kakor da gredo od veselice. V eni uri dospemo do gaza. El Rumi nas je že čakal. Leži na bregu reke poleg konja ter držal uzdo v rokah. Cim se mu približamo* skoči na konja in prijezdi h generalu. Par minut se pogovarjata, nato stopi nekaj korakov pred četo ter se prvi vrže v reko. Na generalovo znamenje hočem za njim; »Glej! Glej!« se porogljivo nasmehne, »včeraj tolmač, danes pa stražnik,».« »In jutri morda chaonch, ako ne greš po pravi poti, mio caro,* mu vi nem milo za drago. »Da, da,« nravi, »saj razumem.« Prekoračimo reko in se vzpnemo po klancu. To je bil nevaren trenotek. Na desni in levi stoje strme stene skoro do oblakov, samo skalovje. Kaj bi bilo, napasti nas od obeh strani ter nas nobiti do zadnjega moža! Kakor senca sledim svojemu možu, ne da bi se oddaljil od njega le za korak. Niti pet minut ne hodimo po klancu, ko skoči neki pol nori Kabil iz jame, v katero se je skril, ter navali v skoku na enega naših konjenikov. Ta ne pomišlja dolgo ter mu s kroglo prestreli možgane in »v p i h n e« Arabca. Ta dogodek pa ne ustavi oddelka. Po enournem mučnem in težavnem pohodu dospemo do maihne ravnice; ljudje se okrepčajo s hrano in takoj krenemo dalje. Vreme je prekrasno, na nebu ni niti meseca niti zvezd. Temna noč, vprav po naši želji. Ob dveh zjutraj se približamo cilju, vzamemo pipe iz ust, jih spravimo ter v mrtvaški tišini odrinemo dalje. El Rumi, ki si je zavil glavo v svoj burnus, ni zinil niti besedice, odkar smo prekoračili reko. »Govoriti moram z generalom,« mi nenadoma reče. »Pred smalo smo že. Ali ne slišiš pasjega laježa?« Pozorno poslušam, a ne ločim nikake-ga glasu. »Ko bi poznal zvoke v gorah, bi jih gotovo slišal: niti pol milje ni več do smale. Prišel je čas, treba delati.« Obrneva se proti generalu, čim naju opazi, ustavi četo. Odstopim nekaj korakov; pet minut se nekaj tiho pogovarjata. Zadnje besede ujamem. »Odpravil sem,« govori izdajalec, »svojo ženo, da je ne doleti nesreča, na siguren kraj. Poslal sem jo pod pretvezo k njenemu rodu, tri milje odtod. Odšla je včeraj zjutraj s svojim bratom, petletnim dečkom.« »Dobro si ukrenil,« mu odgovori general. »Sicer sem pa itak sklenil naročiti svojim ljudem, da naj ne ubijajo žena in otrok.c Srečno dospemo pred sovražna vrata, ne da bi nas kdo opazil. Psi res lajajo, kakor da so jih obsedli zli duhovi. Ker pa to počenjajo sleherno noč, nimamo strahu, da bi nas izdali. Pa tudi El Hadj Ahmed nima pri sebi več ko šest sto ljudi; sovražnika smo zajeli na milost in nemilost. Dani se; zlati žarki osvetljujejo visoke gore: nastopil je resen trenutek, trenutek pogube in uničevanja; rešiti se že moramo El Hadj Ahmeda. Zuavi in turkosi se razvrste v vrs ter odrinejo, zakriti z visoko travo, proti vasi. Afriški lovci in spahiji pripravijo orožje, ga skrijejo pod plašče in haj-di v boj. Vse to se izvrši v popolni tišini, niti najmanjši glas se ne čuje v nočnem miru. General, dva častnika ui oddelek spahijev stoje na gričku, od koder se lahko opazuje potek boja. Meni in El Rumi-u zapove general, da ostaneva pri njem ačun zlasti plesaželjna mladina. Strelci pa so poiz-1 kusili svojo spretnost in izvežbanost na strelišču. Ostra je bila borba pri streljanju na figure, kjer si je priboril prvo nagrado ravnatelj g. Babič, drugo g. Si-nič Ivan, tretjo g. Luknar, četrto g. Ša-beder in peto g. Špes Franjo ml. S čopiči je odnesel prvenstvo g. Šabeder, drugi g. Sinic, tretji upravnik »Večernika« g. Slavko Reja, četrti naraščajnik Majcen in peti g. Luknar. Razdelilo se je 20 nagrad, katere je preskrbel naš marljivi starešina br. Špes Franjo ml. Prireditev je posetil naš poslanec g. Gorenjak iz Sl. Bistrice, kar nas je prav posebno razveselilo, nadalje ravnatelj »Spiošne« gosp. Babič s soprogo in uradništvom, za Zvezo Maistrovih borcev pa kmopodjetnik g. Julče Guštin, upravnik »Večernika* g. Slavko Reja in podpolkovnik v p. gosp. Cvirn. Veselični odsek pod spretnim vod stvom br. Nemca nam je preskrbel prijeten popoldan, br. blagajniku Leberju pa prijazen obraz. Zdravo! jha/jitip (‘pPpPftiiffiP itesti Biutn tausn PARIZ, 15. septembra. Stavka tekstilnih delavcev v Liliu še ni likvidirana. Doslej je stopilo v stavko 15.000 delavcev, ki so v smislu komunističnega navodila zasedli 30 tvornic. Tekstilni industrije! so odklonili ultimatum ministrskega predsednika Leona Bluma ter izjavili, da se pokoorijo samo zakonu. Pač pa so industrijci pripravljeni povišati mezde za 10%, ako se zopet vpostavi popolna avtoriteta lastnikov tvornic. Avtoriteta, tako pravijo, je potrebna, če se hoče zaustaviti boijšcvizacija Francije. S. 6. S. tuša ŽENEVA, 15. septembra. Ras Imru, predsednik abesinske vlade v Gore, je apeliral na vse države, ki so včlanjene v Društvu narodov, na j ne prepustijo Abesinije nje usodi, marveč naj priznajo, da se Italijani preženejo iz Abesinije. V tukajšnjih krogih ne verujejo, da bi imel omenjeni apel rasa Imruja uspeh, ker se iz službenega britanskega vira izjavlja, da v Gore ne obstoja nikaka legalna abesinska vlada. U u ur1 w ^ Termini prvenstvenega tekmovanja mari. borskega II. razreda Na seji poslovnega odbora LNP so se izžrebali pari in termini prvenstvenega tekmovanja v mariborskem okrožju, in sicer: 20. septembra: Drava:Gradjanski, Len-dava:Slavija, Mura:Ptuj. 27. septembra: Slavija:Drava, Ptuj:Len-dava, Gradjanski:Mura. 4. oktobra: Drava:Ptuj, Slavija:Gradjan-ski, Mura:Ler»dava. 11. oktobra: Mura.Drava, Ptuj:Slavija Gradjanski:Lendava. 18. oktobra: Drava:Lendava, Slavija: Mura, Ptuj:Gradjanski. Tekme se bodo vršile vedno na igrišču prvoimenovanega kluba. 0 ietn m (mu* Premeščen jo po službeni potrebi gosp. S u s t i č Josip, banovinski kmetijski svetnik, sreski kmetijski referent v Ljutomeru v isti službeni lastnosti k sreske-mu načelstvu v Ptuju. Sreski kmetijski referent v Ptuju g. Zorčič Stanko je premeščen v isti lastnosti k sreskemu načelstvu v Logatcu. Grob pri grobu. V Ribniškem selu št. 13 je preminil zadet od kapi v 47 letu svoje starosti poštni uradnik Ivan Pahor. — Pogreb pokojnika bo v četrtek dne 17. tm. ob pol 17. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. V Ferkovi ulici št. 11 pa je umrla 69 letna Smerdelj Katarina, žena železniškega upokojenca. Žalujočim preostalim baše toplo sočutje. Otvoritev šole v Gradišču. Dodatno k našemu obširnemu poročilu o otvoritvi šole na Gradišču poročamo, da je v imenu mariborske sokolske župe izpregovoril nekaj prisrčnih besed tudi njen zastopnik gospod direktor Mastnak, ki je pri tej priliki izročil g. šolskemu upravitelju Turku 200 Din kot dar Sokolske župe za prve najnujnejše potrebe nove šole. Odlikovani kmetovalci. Na predlog kmetijskega ministrstva so odlikovani v Priznanje zaslug za pospeševanje in pov-zdigo kmetijstva med drugimi: Z redom Sv. Save IV. stopnje: Anton Novak, pos. iz Družmirja, srez Slovenjgradec; Alojzij Štuhec, župan v Stari Novi vasi, srez Ljutomer, Ciril Lekan, upravitelj veleposestva pri Veliki Nedelji, srez Ptuj; Fr. Drelog, posestnik v Zagorici, srez Ptuj; 2 redom Sv. Save V. stopnje: Benko Kop bik, posestnik v Podkraju, srez Prevalje; Luka Kržišnik, posestnik v Orlici, srez Dre valje; Ivan Žerdin, posestnik v Dolnji Lendavi; Josip Lebar, predsednik občine Kapce, srez Dol. Lendava; Matej Napotek, posestnik na Tepanjskem vrhu, srez Konjice; Ignacij Potočnik, posestnik v Dkoški vasi, srez Konjice; Ferdo Magdič, Posestnik na Cvemu pri Ljutomeru; Si-b}on Kitek, posestnik v Hrastju, srez Ma-Lbor desni breg ter Iv. Dolinšek, posest. v Kamnici pri Mariboru. Prometna nezgoda. Železničarjeva zeha Terglec Marija iz Meljske ceste 32 je •otela s svojo triletno hčerko pod meljskim železniškim viaduktom prekoračiti besto prav v trenotku, ko je po Meljski besti pridrvel nepoznan kolesar, ki je pori otroka na tla, ne da bi se pri tem stavil. Otrok je zadobil lažje odrgnine po brazu. Neprevidnega in brezobzirnega Kol esarja zasleduje policija. Kino Union. Do vključno srede grandiozni film »Taras Bulba« legenda i/, ruske ga življenja. Prvo kolo prvenstvenih tekem v mariborski skupini I. razreda LNP se bo pričelo v nedeljo 20. t. m., in sicer je razpored naslednji: v Mariboru na igrišču SK Rapida: SK Rapid:SK Železničar, v Čakovcu ISSK Maribor:ČSK in v Celju Atletiki :SK Celje. Razpisan je gledališki abonma ter sprejema prijave dnevna gledališka blagajna vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. Ugodnosti abonmana. so zelo velike, mesečni obroki (sedem jih je) pa tako nizki, da se vsakdo lahko zapiše med abonente. Na galeriji na pr. se dobi uradniški abonma že za 7 mesečnih obrokov po Din 9 in ker pridejo na však mesec povprečno 3 predstave, stane abonenta oredstava torej samo 3 Din, vsekakor smešna bagatela. Pa tudi obroki za par-terme in ložne sedeže niso dragi, v najboljših ložah pa so letos abonma znižali. Repertoar je skrbno izbran in pester ter dobe aborsentje 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter en koncert. Gostovala bo tudi ljubljanska opera ter si abonentje lahko ogledajo opero enkrat s 50%nim popustom. Lanskim abonentom so dosedanji sedeži rezervirani samo do petka, 18. septembra, pozneje jih bo uprava oddajala drugim interesentom. Sokolski meddruštveni telovadni nastop bo v nedeljo dne 20. t. m. ob 15. uri na telovadišču Sokola I. v Koseskega ul. Ta nastop bo eden najmanifestantnejših, kar jih je dosedaj videl Maribor. Ob sodelovanju naše vojske bo mariborsko Sokolstvo predvajalo sadove svojega vstraj-nega dela. Sokoli se zberejo pred Narodnim domom, odkoder odkorakajo v povorki na telovadišče. Ves nacionalni Maribor mora prisostvovati tej reviji sokolskega dela. Mariborčani in Sokoli, v nedeljo vsi na letno telovadišče Sokola I.! Društvo »Jadran« v Mariboru bo priredilo v soboto, dne 10. oktobra zvečer v prostorih Narodnega doma veliko vinsko trgatev z bogatim, pestrim sporedom — Bratska društva se naprošajo, da to upoštevajo, prijatelji društva pa naj si že sedaj zabeležijo ta dan za »Jadran«. — Odbor. Obkraden župnik. Ko je minulo nedeljo bil kaplan g. Vincenc Kolman v Gor. Radgoni pri poznem opravilu v cerkvi, se je neznan storilec vtihotapil v njegovo stanovanjsko sobo v župnišču. Tamkaj je zamenjal svoje stare čevlje za kaplanove nove ter pustil svoje ležati v sobi, razen tega pa je odnesel nekaj gotovine, ki jo je hranil kaplan v sobi. Za storilci poizveduje orožništvo. Huda mrcina. Trgovec Hosner Jurij se je vozil na svojem motornem kolesu proti Kamnici. Med Kamnico in Bresternico se je v drveče motorno kolo zakadil pes nekega tamkajšnjega posestnika in ugriznil motociklista v levo nogo tako močno, da mu je pri tem raztrgal hlače in ga ranil na nogi. Hosner trpi poleg poškodbe na nogi tudi Din 300 škode. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Mož nost prihoda deževja od zapada, ponoči nekoliko topleje. todatske lefežfce Zaposlenost v Sloveniji narašča. Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani glede gibanja povprečnega števila zavarovanih članov v mesecu avgustu, je razvidno, da se je v preteklem mesecu zaposlenost ponovno povečala. Od julija na avgust je število zavarovancev naraslo za 1756 na 91.495. V primeri z lanskim avgustom je bilo letos v avgustu za 8699 zavarovancev več. Povprečna zavarovana mezda je znašala v preteklem mesecu 22.79 Din (lani 22.32). Zaradi večjega števila zavarovancev in povečanja povprečne dnevne zavarovane mezde, se je seveda dvignil tudi skupni dnevni zaslužek vsega članstva na Din 2,085.000, to je za Din 237.400 ali 11.3°/o večji nego v lanskem avgustu. Dva slučaja ubojstva pred sodniki Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se danes' dopoldne obravnavala dva slučaja uboja, ki sta se pripetila v Kamnici pri Mariboru in Živercih v ptujskem srezu' Kot prvi sc je moral zagovarjati 26 letni delavec Friderik Lešnik, ki je 26. julija t. 1. v pijanosti zabodel viničarja Jakoba Perneka z nožem v vrat ter mu prerezal žilo odvodnico, tako da je Pernek kmailu zatem izdihnil. Drugi grešnik je bil 20 letni hlapec Alojzij R. ki je dne 25. julija zabodel na cesti posestniškega sina Henrika Zemljiča, ki se je ob priliki nabora vra čal z drugimi tovariši domov. Zemljič, ki je zadobil zabodljaj v prsa, je na cesti izkrvavel, predno so mu mogli nuditi zdrav niško pomoč. Oba obtoženca sta se pri današnji razpravi zagovarjala s silobranom češ, da sta bila napaden. Lešnik je bil obsojen n 4 leta robije, dočim razprava proti Alojziju R. Še traja. JHuiske Jtovke Zagonetna smrt neznane ženske. Obdukcija truplp neznane ženske, ki je bila prepeljana od neznanega voznika na mestno pokopališče, o čemur smo že poročali, je dognala, da je bila ženska zastrup ljena z arzenikom. Preiskava o tej zagonetni zadevi se nadaljuje. Smrtna kosa. V Ptuju je umrl na posledicah smrtnonevarnih poškodb Martin Vrabl, trgovec, član mestnega sveta in predsednik Kmetske posojilnice. Dosegel je starost 47 let. N. v m. p. Prodaja grozdja in sadja na živilskem trgu v Ptuju. Mestno poglavarstvo razglaša, da se mora vsak prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati z uradnim potrdilom pristojne občine, ali je prodajalec posestnik vinograda ali sadonosnika in tako o-pravičen prodajati grozdje ali sadje lastnega pridelka. Na potrdilu, ki je koleka prosto, mora biti natančno navedena vrsta in količina sadja oziroma grozdja in kraj, kjer je pridelano. Potrdilo velja le teden dni od dneva izdaje. — Lastnikom vinogradov in sadonosnikov ni dovoljeno najemati tuje ljudi, da bi za nje prodajali sadje ali grozdje na ptujskem trgu. Proti osebam, ki se ne bodo mogle izkazati s predpisanimi potrdili, se bo kazensko postopalo po določilih pravilnika živilskega zakona in zakona o notranji upravi. Kino. V sredo 16. in četrtek 17. t. m. se predvaja film »Jesenski manevri«. V soboto 19. in v nedeljo 20. t. m. pa je na vrsti film »Jekleni orli«. itovitc Proslava kraljevega rojstnega dne. Marenberg je 13. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. proslavil že v soboto. Predpoldne je bila v župnijski cerkvi sve čana služba božja, kateri so prisostvovali vsi državni nastavljenci, šola ter tudi drugo občinstvo. Zvečer je imel Sokol svečano proslavo, katere so se udeležili poleg članstva zastopniki vseh hiaren-berških društev. Osebna vest Premeščen je iz Maren-berga dnevničar sreskega sodišča g. Andrej Gos k sreskemu sodišču v Sevnici. Nad 200 avstrijskih romarjev je romalo v petek k Sv. Križu pri Dravogradu. Večina med njimi je Slovencev iz okolice Ivnika in Travnika, ki vsako leto izrabijo to priliko in pohitijo v svobodno Jugoslavijo. Kako so veseli, ko pridejo na naša tla in lepo kramljajo v mili materinščini. i> Jteatjestm -tnode Slučaji, ki ustvarjaie mode Izumiteljem mode ne moremo ospo-ravati zaslug, ki jih imajo s svojimi vedno novimi in svojevrstnimi domisleki, ker skrbijo prav oni za to, da se slika mode večno spreminja. Moda datira še izza časa Rimljanov, ko so rimski vojščaki prišli v teutobur-ških gozdovih v stik s svetlolasimi Germani. Temnolase Rimljanke so hotele kar čez noč postati svetlolase in je bilo vse njih hrepenenje koncentrirano v svet lili laseh. Začele so si lase svetlo barvati in so tudi kupovale za drag denar svetlolase kite zavidanja vrednih Ger-mank, da so si iz istih izdelale lasulje. Skozi dolgo vrsto let se je razvila živahna trgovina s germansko svetlimi ženskimi lasmi, ker jim je izposojena krasota izredno ugajala. Mnogo pozneje, v 16. stoletju, je moral francoski kralj Franc I. po nesreči, ki se mu je pripetila na dan Sv. Treh Kraljev in pri kateri so njegovi dolgi lasje postali žrtev ognja, nositi kratko ostrižene lase. Vsi Francozi so ga, naravno, takoj začeli posnemati in nositi istotako kratko ostrižene lase. Prva žena velikega Napoleona, Josipi-na, je imela kakor znano, zelo slabe zobe. Ker pa takrat še niso poznali pripomočkov za nadomestilo slabih zob, je bila sicer nad vse lepa Kreolinja primorana, držati pred ustmi vedno lepo vezen robček in to vsak dan drugega, kar je stalo cesarja ogromnega denarja. Dame tedanjega časa so videle v tej kretnji nekaj tako divnega, da so začele vse držati krasno vezene robce pred ustmi. Tudi žena Napoleona III., rdečelasa in nežnobela Španjolka Evgenija de Mon tijo, se je udejstvovala z izumiteljstvom nove mode. Njej se imajo zahvaliti naše dame za globoko izrezane obleke na ramenih. Cesarica ni uvidela vzroka, zakaj naj bi dama skrivala svoja lepa ramena. Tudi uvedba krinoline-obleke je njena zasluga. Ker je bila cesarica v pričakovanju poroda, je mislila tudi na to, kako prilagoditi obleko temu stanju žene. Smatra se, da je ta oblika obleke nosečih žena nastala prav v času cesarice Evgenije. Napoleon III. je tudi sam osebno uplival na razvoj mode. Držal se je strogo načela, da dama, ki se vdeležuje dvornih zabav, ne sme imeti ene in iste obleke dvakrat zaporedoma na sebi. Pra vijo, da je nekoč opozoril Napoleon neko mlado in lepo grofico, ki je sedela poleg njega pri mizi, na svoja modna načela z besedami: »Toda, vaša obleka, milostljiva, je vendar ista, ki ste jo imeli že enkrat na sebi!« Po njegovi želji so tedanji pariški modni kralji uvedli prodajo brokatnega blaga za obleke in to v interesu industrije svile, ki ji je hotel Napoleon na ta način pomagati in kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Znana je tudi, sicer nekoliko smešna, a vendar resnična dogodbica kralja Edu-arda VII., ki je veljal za najelegantnejše-ga moža, ki je usmerjal pot angleške mode. Nekega dne si je po obilnem obedu odpel spodnji gumb telovnika in dal s tem povod modi, da so vsi gospodje starega in novega sveta nosili telovnike z odpetim spodnjim gumbom. Današnji waleški princ, nečak kralja Eduarda, stopa po stopinjah svojega deda in gledajo danes vsi moški, ki imajo le količkaj smisla za modo, na obleke tega princa, smatrajoč njegov način oblače- nja za zakon, ki ga ustvarja razpoloženje mladega princa. Nepobitno dejstvo je, da je imela angleška armada po končani vojni še ogromno zalogo »Trenchcoats«-plaščev, ki jih je morala razprodati po zelo nizkih cenah. Ta slučaj razprodaje teh plaščev je povzročil, da je postal te vrste »dežni plašč« moderen za vso Evropo in to za moške in ženske. Pojav temnopolte plesalke Josefine Baker v Franciji je prevrgel vse pojme lepote in njene nege, kar je edinstven primer v zgodovini. Dokler se Bakerjeva ni pojavila v Franciji, je veljala bela polt za edino lepo. Ko pa je prišla ta črnka, je prevladala v pojmu lepote temna polt in so se pričele solnčiti vse pariške da- me tako dolgo, odkler niso postale temnopolte, oz. dokler niso imele vsaj pri* bližno tako temne polti kakor Bakerjeva. Tako so postajali nečimurnosti, gospodarski nagibi, barva kože priljubljene odrske zvezde, preobilen cesarjev obed in še mnoge druge slične zadeve slučajni pomagači tistih, ki so sukali kolo mode in ki so ustvarjali njen kaleidoskop. kateri mora kazati vedno nove oblike. Dar bogate domišljije je pokazal v modi že mnogokrat svoj veliki učinek, toda tud’ zgled posameznika je istotako pogostokrat povod posnemanju, ki je vsakem« človeku več ali manj prirojeno. Ravno radi tega bo težnja posnemanja ■ igrala zlasti v modi tudi v bodoče svojo odio-čilno vlogo. Razno Diiak KAM GREMO DANES? V gostilno »Vis«, Mlinska ulica 9, kjer se toči novi dalmatinski mošt. Priporoča sc go-stiničar Jovanovič. 4608 Prodam Na prodaj takoj ugodno ENODRUŽINSKA HIŠA radi družinskih razmer. Prešernova ulica 3, Tezno. 4615 DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje s Sirano. Periferija mesta, 10 minut oddaljeno od gimnazije in učiteljišča. Naslov v upravi lista. 4617 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Koroška c. 76. 4619 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru mesta iščeta dve osebi. Ponudo pod «Penzionist« na upravo lista. 4612 Službo dobi POSTREŽKINJA za nekaj ur predpoldan dobi zaposlitev. Stritarjeva ul. 5. 4614 GOSLI tričetrtinske, kakor nove, in etui prodam za 350 Din. Stritarjeva S. * 1613 Sobo odda Oddam prazno SOBICO. Vrbanova ul. 28. 4620 , OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam takoj. Tattenbachova ul. 15, pritličje. 4622 Urnik: Sokolskega društva Maribor-Matica 1936—1937. Tek. štev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Oddelek člani starejii Člani mlajši Članic« Naraičaj molki od 14*16 let Naraščaj moški od 16-18 lot Naraščaj ženski Ženska de ca 8-11 lot Ženska deca 11—14 let Moška deca 6—10 let Moška deca 11 14 let Deca do 8 let, ženska Naraščaj obrtniški, moški Naraščaj obrtniški, ženski Posebne veibe Pondeljek 7—8 V. 6-7 a/<6-7<7 */«5-7.6 3—4 8-9 8-9 Torek 7,7-8 8-10 '/.6-7 7-8 4-5 Sreda Va6-V,7 7-9 Četrtek Petek 7-8 7.6-7 7,6-7.7 3-4 8-9 8-9 7,7-8 8-10 7,6-7 7-8 4-5 Sobota 7.5-V.6 7.6-7,7 7-9 Telovad- nica gimnazijska realčna Cankarjeva gimnazijska Cankarjeva eaična -X- gimnazijska reallna Vaditelj Hvaltnc, dr. Mihalič Doblnik Danilo Makučeva Podlesnig Milan Urbanek Julij Makučeva Kovičeva, Lukmanova Vitiieva, Rakuše« Lavrenčič, Kraner Erin ftlaS. Pertot B. Živičeva, Kajčeva M Čadel Vilko Vida Mihaličeva Šlukelj, Piimoiič Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš iskrenoljubljeui soprog ozir. dobri oče, '^.ak in stric, gospod Pahor Ivan poštni uradnik v torek, dne 15. septembra 1936 ob 6. uri 'zjutraj nepričakovano zadet od kapi v 47. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 17. septembra 1936 ob V2I7. uri iz mestna mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 18. septembra ob VaV. url v frančiškanski župni cerkvi. V Mari b.o r u, duc 15. septembra 1936. Frančiška Pahor, soproga Dragica, Nadica in Ljubica, hčerke Ostalo sorodstvo ZAHVALA Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam toplo zahvalo, ki mi je po smrti mo:e sestre takoj izplačala zelo izdatno podporo. Priporočam pristop, posebno trgovcem in obrtnikom k tej ku-lantni in dobrodelni instituciji. Mar bor, dne 14. septembra 1936. 4616 Leinik Josip, s. r. *) Za enkrat na letnem telovadišča, telovadnico se bo določilo pozneje S eesotske^a fttestofa v Mobmm s Njegova brezčutnost, pomanjkanje vsakega razumevanja za usodo drugih ljudi, ledena hladnost srca so bili izvor cele vrste tragedij. V človeški zgodovini je težko najti človeka, ki bi bil povzročil toliko zla. toliko nesreč in toliko pretresljivih tragedij. Iz njega jc izhajala neka zlohotna sila, ki je uničila vse, kar se ji je približalo ali kar je našlo z njo stika. Franc Jožef J. je bi! človek, ki ni prinesel na svetu nikomur steče. Zn seboj je puščal samo mrtvece. Šarlota je bila samo na začetku skupine žena in mož okoli Franca Jožefa, ki jih je bil upropastil. Njej sledi takoj cesar Maksimilijan, Šarlotin mož in brat Franca Jožefa. In sledile so še druge težke tragedije. Krvava smrt njegovega sina edinca Rudolfa in njegove ljubice Marije Veščere, nadalje tragična in krvava smrt njegove žene cesarice Elizabete, potem smrt nadvojvode Ivana Or-tha, smrt v blaznici, ki je doletela nadvojvodo Otona, smrt Franca Ferdinan- da iti njegove žene, končno zlom in propast avstrijskega cesarstva v krvopre-litju svetovne vojne, kakršnega svetovna zgodovina še ni poznala. In kje so mnogi drugi, Napoleon I1F. In Evgenija ter številni drugi, ki jim je Franc Jožef I. poklanjal svoje simpatije? Toda 'njegove simpatije so prinašale večje in usodnejše katastrofe kakor njegova zločesta mržnja... Brata, ki se sovražita. Redko kedaj najdemo v življenju brata, ki bi bila drug drugemu tako nepodobna in različna, kakor sta bila na primer Franc Jožef in Maks Ferdinand. Ta antipatija je od nekdaj vladala med njima, bolj na račun svojeglavega Franca Jožefa, kakor pa mehkočutnega Maksimilijana. 2e v otroških letih so se opa žala znamenja antipatije med obema bra torna, ki je temeljila v različnosti značaja in potez. Vsebolj se je ta prvotno rahla antipa- tija v otroških letih pretvarjala v usode polnost sovraštva in mržnjc. . Maksimilijan in Franc Jožef sta imela iste vzgojitelje in iste učitelje. Svojo mla dost sta preživela pod isto streho in ven dar sta se iz obeh bratov oblikovala popolnoma nasprotna človeka. Dočim se je Franc Josip učil zelo težko in ni bilo v njem opaziti ravno preveč inteligence in bistrine duha, je Ferdinand bil odličen, nadarjen dijak. In fudi pri telesni vzgoji je mlajši Maksimilijan kazal odlike, ki so daleč presegale spretnosti starejšega brata Franca Josipa ki je bil precej iwokreteo in ltudo neroden. Franc Josip je bil v mladih letih na primer slab jahač. Ni maral konjev, kakor je sploh malokaj na svetu rad imel, in se je le z največjo muko priučil sedenju v sedlu, dočim je bil Maksimilijan kakor zraščen s konjem, kadar se je zavihtel v sedlo. V svojih menioarjih, ki so bili pred nedavnim objavljeni, piše Maksi milijan na nekem mestu: »Korak je smrt, kas je življenje, skok je blaženstvo.« Leta 1854 pa paše: »Pričakujem še izredne stvari iz razvo ja zrakoplovstva. Ko bo letenje po zraku postalo dejstvo, se bom popolnoma posvetil tej veščini, da najdem, v tem svoj največji koncentrirani užitek.« Maks ljubi umetnost. Je imeniten slikar. Tudi za književnost kaže velik talent ter zanimanje in z lahkoto spremlja vse izsledke na področju znanosti, trdno zasidran na vseh področjih duha i« uma, v katerih je bil Franc Josip popolnoma lajik in neznanec. Maksimilijan jc nežno in fino zgrajen-Oči se mu svetijo modro in Iskreno, »a glavi blestijo svetli lasje. Njega vodi samo srce in čustvo. Za Franca Josipa nt srca in zahteve čustva zanj ne obstojajo-Maks je iskren, širokogruden in pristopen za vsako dobro ter pametno misci-Pri Francu Josipu nikdo ne ve, kaj se kuha v njegovih počasi snujočih možganih. Maks Ferdinand kipi nepremagljive \° lje za delo, ustvarjanje in življenje. Prepoln je živahne aktivnosti. Brat pa mu prepusti nikakega dela. In tukaj se poraja drama, to je ona drama, ki se bo tridesetletja pozneje ponovila v slučaju prestolonaslednika Rudolfa. Franc Josip večkrat naravnost žali in ponižuje svojega brata s svojo arogantno nepristopnostjo in pietehtanin1-izločevanjem od vseh javnih zadev. Nit' zaupanja nima do lastnega brata. Izdaja konzorcij »J