naših imenih se mu je le tu in tam vrin ila kaka napaka (npr. Cerknica po­ lja, str. 139). V poglavjih h »Zgodovinski geomorfologiji krasa« in »Sedanje stan je v krašk i geomorfologiji in n jena vrednost« prip isuje najnovejšim do­ sežkom znanosti mnogo večji pomen, kot je to storil v že omenjenem sorod­ nem poglavju »Kras — Pomembne kraške regije severne poloble«. V prim er­ jav i s tem Jennings mnogo bolj zaupa eksaktnim metodam, tudi hidrokemič- nim meritvam. P ri tem zavzema kritično stališče do Corbelovih trditev o živahni koroziji v polarnem in slabi koroziji v tropskem krasu. Jenningsov Kras vzbuja vtis solidno in zelo zgoščeno napisane monogra­ fije, ki j i vrednost povečujejo številne dobro izbrane ilustracije. Kot uni­ verzitetni učbenik je priporočljiv zlasti zato, k er ni pretirano razsežen. I. Gams Sweeting, M. M., Karst Landforms. Založba Macmillan, London—Basing­ stoke, 1972. 362 strani večjega formata, čez 200 skic in fotografij. Tudi knjigo K raški relief je napisal pripadnik angleške krasoslovne šole in sicer znana kraška morfologinja M. M. Sweeting. Vendar je med njeno in Jenningsovo knjigo opazna razlika. Snov je rahlo drugače razporejena in sledijo si poglavja: k raške kamnine, procesi, površinske oblike, sledijo ponori, jam e, jam ski sedimenti, nakar se preselimo spet na kraško površje v poglavjih k raška polja, izviri, k raška hidrologija, tipi k rasa , kraški cikli. N ajvečja raz­ lika v prim erjavi z Jenningsom pa je v tem, da Sweetingova podrobneje navaja izsledke kraških študij, tudi take, do katerih zavzema kritično sta­ lišče, vendar jih sicer ne vk lap lja v celoto. Iz razprav često povzema nacio­ nalna imena. Od slovenskih imen za kraške pojave tako zasledimo kotlič, požiralnik, ponikvo, ponor, vodonos, brezno, jam o itd. K er je avtorici pri tem knjiga močno narasla, presega značaj univerzitetnega učbenika. Jennings kot Sweetingova v uvodu v svojo knjigo potožita, da jim a za­ radi neznanja jezikov ni dostopna slovanska kraška literatura. K jer pa le m oreta, se je poslužujeta, Sweetingova celo bolj kot Jennings. Tem eljiteje je tudi izrabila gradivo, ki ga je sprejela kot udeleženka IV. mednarodnega speleološkega kongresa, k i je bil 1. 1965 v L jubljan i in Jugoslaviji. Mnogo bolj kot Jennings se je naslonila na Cvijičeve študije, k i jim zaupa bolj kot večina m lajših krasoslovcev v Jugoslaviji. Med najbolj tem eljita poglavja spada razprav ljan je o kemični sestavi in klasifikaciji apnencev — na tem področju je avtorica dosegla v krasoslovju m ednarodni ugled — in o koroziji. Sweetingova spada v modernem kraso­ slovju med najbolj goreče zagovornike korozije kot glavnega m odelatorja krasa. Na str. 6 pravi dobesedno: »Ta kn jiga se ukvarja pretežno z reliefom v masivnih apnencih, ki je nastal v glavnem s korozijo in sorodnim pro­ cesom. Relief v razmeroma nečistih in m anj masivnih apnencih in ta, ki je nastal v zvezi z drugimi procesi kot denudacijo, je le na kratko omenjen.« Torej je kraški relief obravnavan pretežno kot korozijski relief. K ljub temu pa dejavniki, k i poleg korozije vplivajo na tvorbo krasa, niso zanem arjeni. O bravnavani so predvsem kot pogoji za korozijo. Delitev na čiste in nečiste oziroma na masivne in nemasivne apnence razumemo, če poznamo angleški kras, k je r vsi apnenci niso kraški. V prašanje je, koliko niso tega kriv i tudi klim atski dejavniki. P ri Sweetingovi in Jenningsu, ki sta oba zagovornika korozije, pa je za kras osnovno posebno, kraško vodno pretakanje. Pred dvemi leti sta izšli dve knjig i ruskega krasoslovca G. A. Maksimo­ viča iz Perm a: Osnove krasoslovja. O prvi knjig i je Geografski vestnik poro­ čal v letniku XXXVII — 1966, o drugi pa v letniku XLIII — 1971 (str. 173). Zdaj smo dobili še dva odlična krasoslovna učbenika. Vse tri odlikuje obilica gradiva in obsežen pregled po svetovni literaturi. V Maksimovičevi knjigi je težišče prem aknjeno bolj na sovjetske dosežke, p ri Jenningsovi in Sweetingovi bolj na dosežke v angleškem znanstvenem krogu. Tudi pri dokum entaciji je dajal vsak avtor prednost domačim kraškim pojavom. Prav zato pomenijo omenjeni učbeniki tem elje modernega krasoslovja in se medsebojno dopol­ nju jejo . Jugoslovani smo do nedavna lahko med tem eljna dela šteli predvsem samo Cvijiceva krasoslovna dela. Po izidu omenjenih treh učbenikov smo dolžni, da se pri teoretskem krasoslovju poslužujemo v prav tolikšni ali v še večji m eri tu jih učbenikov. Tempora m utantur . . . Ivan Gams Nekaj novosti iz agrarno-geografske književnosti Agricultural Typology and Land Utilisation. Studies carried out with a financial contribution of the »Consiglio nazionale delle ricerche«, Rome. C enter of A gricultural Geography, Institute of A gricultural Economy and Policy, University, Academy of A gricultural Sciences and Humanities, Vero­ na, Italy, 1972. Strani 448. Publikacija, ki je posvečena spominu medtem um rlega italijanskega geo­ grafa Fernanda G r i b a u d i j a , p redstavlja zbornik razširjene konference kom isije za agrarno tipologijo M ednarodne geografske unije, ki je kot četrta po vrsti zasedala v Veroni od 28. septem bra do 2. oktobra 1970 pod pred­ sedstvom prof. J . K o s t r o w i c k e g a in pod organizacijsko skrbjo prof. V a n z e t t i j a , ravnatelja Inštituta za agrarno ekonomijo in politiko ter C entra za agrarno geografijo pri A kadem iji za agrarne vede v Veroni. Na konferenci, o k a teri smo v »Geografskem vestniku« že poročali in ki se je je udeležilo tudi 5 geografov iz Jugoslavije, so sodelovali tudi zastopniki FAO iz Rima (D. Christodoulou in S. Kawakatsu). V publikaciji so objavljeni refe­ rati vseh prisotnih udeležencev, razen tega pa tudi tis tih ( med njim i največ sovjetskih), ki tja niso dopotovali, a so poslali referate, ki so jih organi­ zatorji razmnožili in izročili udeležencem. Pri prvi skupini so objavljeni tudi diskusijski prispevki. T a p rv a sk u p in a obsega te le p risp e v k e : F . L e c h i (Padova), F arm and region in a g r i­ c u ltu ra l ty po logy . — J. W . B i r c h (L ondon), F a rm in g system s as re so u rce system s. — R. D. L a i r d , B. A. L a i r d , S u n g I I C h o i (L aw rence, K ansas), T he im pact of farm size m ana­ gem ent upon p roduc tion e ffic iency in Soviet and E a s te rn E u ro p ean A g ricu ltu re . — D . A. C h r i ­ s t o d o u l o u (FAO , R im ), T ow ards a ty p o lo g y of lan d te n u re and lan d re fo rm : som e re le ­ v an t issu es . — I. C r k v e n č i č — Yl . K l e m e n č i č (Jugoslav ija) T he socia l-geog raph ica l fac to rs in fo rm ing th e ty p es of land u tiliz a tio n . — H. B o w e n - J o n e s (D urham , Vel. B rita ­ n ija ) , T he m easu rem en t of lan d la b o u r p ro d u c tiv ity . — S. K a w a k a t s u (FAO, R im ), C rop p roduction in d ex n um bers and th e ir ad d itiv e e x p la n a to ry com ponents. — R . J . C . M u n t o n (L ondon), Farm system c la ss ifica tio n : a u se of m u ltiv a ria te an a ly s is . — J. W . A i t c h i n s o n (A berysw ith ), T he fa rm ing system of W ales. H . F . G r e g o r (D avies, C alifo rn ia ), P lan ta tio n fa rm in g on th e su b tro p ica l m arg in s . A m odel-farm ap p ro ach . — H. I s h i d a (H irošim a, Jap o n ­ ska), P e a san t a g ric u ltu re in In d ia . — M. I s h i i (T okio), F ac to rs e ffec tin g th e chang ing re ­ g ional p a tte rn s of Jap an ese a g ric u ltu re . — R . S. O d i n g o (N airob i), T ypo log ical p rob lem s in a chang ing s u b s is te n c e a g r ic u ltu re in K enya. — J . K o s t r o w i c k i , R. S z c z e s n y (V aršava), A new ap p ro ach to th e typo logy of Po lish A g ric u ltu re . — J. B o n n a m o u r (P a­ riz ), E ssai de ty po log ie čconom ioue des system es d 'e x p lo ita tio n en F ran ce . — W . S t o l a (V aršava), La typo log ie ag rico le d une m esoreg ion . C om paraison des re s u lta ts ob tenus p a r deux m ethodes d iffe ren tes . — 1. V e l c e a (B u k arešta ), L a reg io n a lisa tio n v itico le de la R oum anie. — G. B r a s s e u r (P ariz), L ’ex p lo ita tio n a g rico le dans les pays de savane de l'A friq u e de l'O u e s t. — J. I. R o m a n o w s k i (S eatle , ZDA), A pp lica tion to M idw estern and N o rth w estern farm regions of th e U nited S ta tes and rccom m andations fo r fu r th e r m odifica tion . — U. V a r j o (O ulu , F in sk a ), F a rm in g in F inn ish L ap lan d an d its developm en t since W orld W ar II . — I. A. S u a r e z - S a r a b i a (M exico), P re lim in a ry s tu d y o f th e a g ric u ltu ra l typo logy of th e M exican e jid o . — M. A. G a r c i a (M exico), P re lim in a ry s tu d y of th e a g ric u ltu ra l typo logy of landed p ro p e rty in M exico w ith 5 o r less h e c ta re s . — V. B o n u z z i (P adova), M ethod changes in th e c la ss ifica tion of ty p es of fa rm ing . O b ja v lje n i p risp e v k i n e p riso tn ih pa so b ili t ile : A. N. R a k i t n i k o v (M oskva), M ethods of typo logy of a g ric u ltu re and th e ir te s tin g in th e s tu d ies c a r r ie d ou t. — L. M. Z a l t z m a n - S. I. P o l o v e n k o , C e r ta in m ethodolog ical aspec ts of typo logy of a g r ic u ltu re . — O. K. Z a m k o v - K. V. Z v o r y k i n (M oskva), T ypes of ag ric u ltu re in th e ir re la tio n to the n a ­ tu ra l en v iro n m en t. — I. F . M u k o m e l - T . I. K o z a č e n k o (M oskva), A g ricu ltu ra l d is tr ic t div ision of th e U k ra in ian SSR. — J . T. C o p p o c k (E d in b u rg h ), T ypes of fa rm in g in G rea t B rita in : a re sea rch p ro je c t. — J. D . M o m s e n (C a lg a ry ), C lass ifica tio n of a g ric u ltu re : a case s tu d y from the C a rr ib e a n . — P. S c o 1 1 , T ypes of a g r ic u ltu re in A u s tra lia . — J. A. F . D i - n i z , A. O. C e r o n (S. Paolo , B raz ilija ) , An ex p er im e n t in u s in e fo rm u las to d e te rm in e o rien ta tio n of a g ric u ltu re in B razil. — A. O . C e r o n (S. Pao lo), T h e c lass ifica tion of a g r i­