OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo In napredek obrtništva dravske banovine
»OBUTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletni' .... Din 40.— polletno	Din 20.— posamezna številka Din 1.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo lu upravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefranklrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 15. .januarja 1934	Štev. 2.
Politično udejstvovanje obrtnikov
u— Zanimivo in značilno je dejstvo, da so med narodnimi poslanci in sploh politično aktivnimi ljudmi 'bogato zastopane vse panoge duševnih in fizičnih delavcev, a obrtnike le sillno redko najdemo med njimi. Ni temu morda vzrok nesposobnost naših obrtnikov, še manj njihovo nezanimanje za naše javno življenje in udejstvovanje, nego je temu kriva le njihova največja skromnost in ljubezen do dela in družine, ki so jim edini posvečeni vsi obrtniški napori in žulji poleg udejstvovanja le v strogo ■stanovskih obrtniških organizacijah. A še v delo teh posega aktivno le majhen odstotek naših obrtnikov. Da ni temu navideznemu mrtvilu v političnem udejstvovanju naših obrtnikov kriva nesposobnost, kakor si nepoučeni večkrat mislijo, nam je dokaz že njihov obstoj, ki ne le da ni prav nič nazadoval, nego se je nasprotno v našem pridobitnem in družabnem življenju vse bolj utrdil.
Žilava vztrajnost v delu,
ki ni ostala neopažena niti naši najširši javnosti in ki je neštetokrat dobila priznanja na najvišjih mestih v tu in inozemstvu, dokazuje nadvse jasno, da so naši obrtniki za življenjsko borbo sposobnejši od skoraj vseh drugih pridobitnih stanov. Medtem ko so najmočnejše industrije propadle, da nikdar več ne obnove svojega obrata, ko so banke z navidezno mogočno denarno rezervo zaprle svoja izplačilna okna in se zaščitile z raznimi ukrepi in v času, ko so se omajali najmočnejši gospodarski stebri celo v mnogih državah z že davno urejenim denarnim sistemom in nagomile-nimi denarnimi sredstvi in zlatimi zalogami, je naš mali obrtnik s čudovito vztrajnostjo in odpornostjo brodil po negotovi in večkrat zelo kočljivi sedanjosti, a da niso iz njegovih ust prišle take pritožbe, kakor iz vrst vseh mogočih stanov in gospodarskih organizacij. Lahko trdimo, da ni temu molku edini povod prevelika skromnost naših brtni-kov, nego enako tudi
jeklena narodna zavest in razumevanje lastne državljanske dolžnosti in uvidevnosti.
Obrtnik v naši državi in predvsem naš slovenski obrtnik je kakovost svojih izdelkov v najtežjem času in'največjem pomanjkanju denarja dvignil do nesorazmerne >stopnje s trenutnimi razmerami. To nesorazmerje gre v dobrobit napredka im povzdige. Za napredek svoje delavnice, svoje lastne nadaljevalne izobrazbe in svojih izdelkov so naši obrtniki sebi in svojim družinam odtrgali najpotrebnejše in najnujnejše od ust. S tem ni pridobil le ugled njih samih, nego tudi ugled vse države, katere štirinajsti del tvorijo iti naši mali, skromni rokodelci. Medtem ko industrije zaradi slabe kupne moči širokih mas niso izpopolnjevale svojih obratov in svojih proizvodov v tako izdatni meri, je denarno skromni obrtnik povzdignil vse to do zavidne višine in s tem dokazal boljšo in močnejšo življenjsko sposobnost, nego sicer močne industrije, ki pa jih le malo večje neugodnosti večkrat do temeljev uničijo. A življenjsko močnejši je tudi za državo pomembnejši, ker pač državi mi edini cilj čim večji dohodek od obdavčenja posameznikov, nego še višji, namenjen skupnim, neokrnjenim interesom naše svobode, ki so ji Obrtniki močnejši oporniki od industrije.
Mnogokrat se v naši javnosti pojavljajo ugotovitve o neizmernem napredku
I Spominu 3vana 3tehe(ca j
Tužno je odjeknila vest, da je v pe- J tek 5. januarja t. !1. za večno zatisnil i svoje trudne oči v Celju, mestu, kjer je j pojeklenel v borbah, težavah in kjer je j okrepil svojo blago dušo s trdno voljo za ] dopolnitev začrtanega si cilja: Dvigniti j in prebuditi slovenskega obrtnika, naš t zaslužni in neustrašeni obrtniški borec i Ivan Rebek.
Zgodovina slovenskega obrtništva bo s hvaležnostjo in toplim spominom omenjala delo, ki ga je vršil neutrudljivo nad 50 let za dobrobit našega obrtnega stanu.
Kot mlad rokodelski vajenec si je pridobil strokovno izpopolnitev v nemškem Gradcu in je pohitel nato v Ljubljano, kjer se je že kot ključavničarski pomočnik pričel udejstvovati v javnem življenju. Prvo njegovo torišče najdemo v društvu katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Razgibal je takrat mrtve vrste ljubljanskih pomočnikov ter je kot starosta istega društva doprinesel mnogo k povzdigi obrtniške samozavesti. Njegova neutrudljiva življenjska sila ga je gnala še dalje. Leta 1894. se je preselil v Celje in si tam otvoril svojo lastno delavnico. Nacionalna zagrizenost takratnih nemških mogotcev v Celju mu je onemogočila izvrševanje obrta v mestu samem in mladi mojster si je moral iskati zatočišča v bližji okolici. To dejstvo mu je prineslo zaupanje v narodno čutečih krogih, ki so spoznali v neustrašenem borcu pravega in nacionalno čistega moža ter ga vsled tega prav radi podprli.
Kljub borbi za svoj obstanek je pokojni Rebek posvetil vse svoje proste sile takrat še od tujca močno zatiranemu narodu in širokopotezno posegel v društveno narodno gibanje. Kmalu ga dobimo pri snovanju sokolskega društva. Kot spreten in jako sposoben igralec je oživel dramatično društvo in se sam uveljavljal na diletantskih odrih. Poleg tega udejstvovanja pa blagi tovariš Rebek ni pozabil na svoje stanovske tovariše. Obrtno zadružništvo je bilo takrat na Spodnjem Štajerju izključno v nemških rokah. Slovenski živelj je moral, hočeš nočeš, služiti nemškim napihnjencem in slovenski obrtnik ni imel nobene besede. Pokojni Rebek je kmalu zbral okoli sebe zveste in narodno zavedne obrtnike in pričelo se je zmagovito osvojevanje obrtniških nemških postojank. 'Naglo so rasle obrtne zadruge, katerim so načelovali možje slovenske na-
industrije. Prepričani smo, da se naša javnost dobro zaveda, da so take ugotovitve, zgolj reklama in sicer reklama take vrste, ki je naš obrtnik v svoji poštenosti nikdar ne bi uporabil. Zgolj logika in končno tudi lastno prepričanje brez iste mam je že neštetokrat dokazalo,'
da industrijski izdelki
predvsem tisti, ki najbolj tekmujejo z Obrtniškimi —
ne napredujejo tudi kakovostno tako, kakor količinsko.
Poleg vseh teh odločilnih dejstev je jasna potreba za sodelovanjem v našem političnem življenju tudi od strani naših obrtnikov, ki morajo biti zastopani povsod, kjer odločajo o obrtniških problemih. Zaradi tega prevelika Skromnost ni nikdar dobra in je jasna potreba za čim aktivnejšim političnim življenjem naših obrtnikov.
I«
rodnosti. Da se rešijo nemškega pritiska je izposloval Ivan Rebek od takratne deželne vlade na štajerskem osnovanje splošne Zveze obrtnih zadrug. In tako so bile odtrgane slovenske obrtne organizacije od nemškega »Geweibefounda«.
Izven svojega stanovskega udejstvovanja najdemo Ivana Rebeka tudi na političnem polju. Kot zastopnik Slovencev je izvojeval marsikatero zmago nad narodnimi nasprotniki.
V svobodni državi, katero je kot iskren narodnjak takoj prisrčno pozdravil, si je s svojim sodelovanjem pridobil mnogo zaslug. Obrtništvo se mu je za njegovo delo oddolžilo s tem, da si ga je postavljalo na čelo svojih organizacij. V
njem smo vedno našli neustrašenega zagovornika naših pravic in teženj. Svoje delo za obrtniški stan ni nikdar presojal iz gmotnih pogledov ter je nesebično, požrtvovalno in ljubeznivo pomagal vsakomur, kdor je iskal pomoči in nasveta. Velike so njegove zasluge za vse slovensko obrtništvo. Svetel spomin isi je postavil z ustanovitvijo Obrtniškega doma v Celju. Istočasno pa je užival najvišje mesto v Obrtniški organizaciji kot predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta.
Kot strokovnjak je dvignil svojo delavnico v veliko podjetje, ki je zaslovelo in uživa še danes najboljši ugled po celi naši državi. Da bi kupa trpljenja bila polna, je pretrpel tudi več udarcev povojne gospodarske krize.
Našemu listu je bil vedno naklonjen ter je neštetokrat prispeval z idejnimi in globoko zasnovanimi članki k njegovi pestrosti.
Tovariš Ivan Rebek! Posivel si v borbah, težka je bila tvoja življenjska usoda, a zapustili si nam svetel spomin na vse Tvoje plodonosno delo. Hvaležni se klanjamo Tvojemu duhu in sledili bomo Tvojim načelom in Tvojim naukom. Počivaj mimo v zemlji, tki si jo tako ljubil!
*
Ivan Rebek se je rodil 8. oktobra 1863. na Črnem vrhu pri Idriji. Osamosvojil se je leta 1894 v Celju ter dvignil svojo delavnico v lepo obrtniško podjetje. Za svoje številne zasluge je bil tudi odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Dne 5. januarja t. 1. je za večno zatisnil svoje trudne oči in v nedeljo 7. januarja so ga pokopali v Celju na okoliškem pokopališču.
Kako priljubljen in splošno spoštovan je bil pokojni Ivan Rebek, je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili mnogoštevilni znanci, stanovski tovariši in
prijatelji. Zbornica 'za TOI v Ljubljani se mu Je kot svojemu nekdanjemu svetovalcu in delavcu oddolžila s prekrasnim vencem in svojim odposlanstvom ma čelu s tovarišem Milko Krapežem. Vence so poleg mnogih drugih poklonili nadalje še Okrožna odbora obrtniških združenj y Ljubljani in Mariboru, Slovensko obrtno društvo v Celju, Obrtniško društvo v Ljubljani, Slovensko obrtniško društvo v Mariboru, Združenje kovinarjev v Celju, Društvo Jugoslovanskih obrtnikov v Celju in Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Pri pogrebu so bile zastopane razne delegacije številnih obrtniških organizacij Celja, Ljubljane in Maribora ter drugih krajev naše ožje domovine.
Na grobu so se od pokojnika poslovili v imenu žbornice iza TOI g. Milko Krapež, za celjsko Obrtništvo Drago Žabkar, v imenu Celjanov g. dr. Hrašo-vec, za ljubljansko obrtništvo g. Iglič, za mariborsko Obrtništvo g. Bureš, Celjsko pevsko društvo, katerega predsednik in ustanovitelj je bil pokojni, je zapelo na domu in na grobu dve žalostin-ki. Značilen je bil govor predsednika Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru in zborničnega svetnika g. Bureša, ki ga v nastopnem objavljamo.
»Bodimo složni, ker nas bo medsebojno razdiranje ubijalo in vse naše delo in trud bosta brez isloge zaman.« To so bile besede, katere je naš tovariš Ivan Rebek tolikokrat poudarjal. Složnost, medsebojno bratstvo in prijateljstvo, to je bilo gesllo našega voditelja.
In danes smo prišli spremljat k zadnjemu počitku tega tovariša, ki je delo vsega svojega življenja položil na oltar svojemu narodu, prišli smo od blizu in daleč, da mu izrečemo poslednjo zahvalo za njegovo skrb, ki jo je posvetil temu svojemu obrtništvu, za katerega dobrobit se je boril, dokler so mu moči dopuščale. Med onimi tisoči in tisoči tovarišev je bil on prvi, ‘ki je razumel, kaj pomeni organizacija, kaj pomeni složnost. In zato ga tudi najdemo že v po-četkih gibanja onega stanu, ki je ibil takrat zapuščen in še prepuščen svoji usodi.
Težko bi bilo naštevati vse delo našega Ivana Rebeka. To delo pomeni celo življenjsko kroniko. On ni 'skrbel samo za tovariše svojega okoliša, ampak je imel vedno v mislih celo ono kompaktno maso širom prostrane domovine, katero se mu je tudi posrečilo združiti in katero je tudi z vso vehemenco in njemu prirojeno vztrajnostjo povsod uspešno zastopal.
Mi, Mariborčani in cel 'severni del naše ožje domovine, smo bili priče njegovega delovanja, saj je videl in čuti, da je potrebno mariborskim tovarišem pomagati in tudi tu je usmeril svoje delovanje.
Zato sprejmite, naš dragi prijatelj in voditelj, našo iskreno zahvalo za Vašo očetovsko skrb, katero ste posvečali svojim prijateljem in tovarišem. Vem pa, da bd nam hoteli še enkrat iz svojega zadnjega bivališča zaklicati: Prijatelji, ostanite složni, obljubite mi, preden odidete od mojega groba, da boste vse svoje delovanje usmerili za ohranitev vam toliko potrebne složnosti. Daj Bog, da bi se ta Vaša želja izpolnila, ker boste potem gotovo sanjali krasni sen o svoji krasni domovini.
Naj počiva v miru blaga obrtniška duša, preostalim pa naše globoko sožalje.	Uredništvo.
Za porzJI|o #i»ase£a gospodarstva
Plenarna seja naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
28.	decembra 1933 ise je vršila plenarna seja ZTOI, ki so se je udeležili skoro vsi elani. Vodil jo je zbornični predsednik g. Ivan Jelačin in pozdravil pred-vseim zastopnika kr. dravske banske uprave g. Borštnerja, nakar je imenoval za zapisnikarja g. dr. Koceta An za overovatelije člane gg. Hajnriharja in Briolija. 'Seja je bila posebno važna zaradi organizatomiih vprašan j ZTOI. Ker zaradi izpremembe zborničnih pravil še mi (bil na dnevnem 'redu volilni red, je trii na predlog predsednika g. Jelačina izvoljen
odsek za izdelavo osnutka volilnega reda,
ki ga tvorijo poleg predsedstva po trije člani vsaJkega zborničnega odseka, in sicer gg.: Ribnikar, dr. Rekar, Rojina, Lenarčič, Lavtižar, Pintar, KaJVčiič, Hoh-njee in Wi:ndiS'Cher. Zaupano jim nalogo imajo dovršiti najkasneje 'do 20. januarja.
Predsednik g. Ivan Jelačin je nato prečital
odlok ministrstva za trgovino in industrijo, da ljubljanska Zbornica *a trgovino, obrt in industrijo ostane skupna, kakor je sedaj in je s tem borba za ločene in skupne zbornice zaključena.
Ko je predsednik prečital tuldi odlok kr. banske uprave, ki odobruje računski zaključek ZTOI, je javil, da je minisitr-sibvo za trgovino in industrijo odobrilo tudi izprememlbo pravil Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, obenem pa jo je pozval, da čim prej sestavi novi volilni red. Enako je dovoljen nakup Obrtnega doma v Celju, M bo v korist vsemu tamkajšnjemu obrtništvu.
Iz nadaljnjega poteka seje posnemamo najvažnejše:
Gospodarska bilanca
Gradbena delavnost se je napram prejšnjim letom v znatnem obsegu zmanjšala. To je deloma tiudi posledica nelikvidnosti denarnega trga. Položaj premogovne industrije se je šele v (tekočem mesecu nekolko izboljšal. Z znatnimi skrbmi 'gleda v bodočnost naša šuraska industrija in izvoz lesa. Zaposlitev metalurgijskih strdk in tkalnic je relativno še najlboljlša in zato vidimo tu največ ji interes za ustanavljanje novih podjetij in razširjenje obstoječih naprav. Žal pa je podjetništvo v tej strdki izključno v inozemskih rokah. Pri industriji življenjskih potrebščin opazujemo skoraj brez izjeme nazadovanje v produkciji, ki gre pri nekaterih podjetjih celo do 40 odistotikov napram prejšnjemu letu.
Vprašanje reforme pridobnine
Narodni skupščini je bilo predloženih pet zakonov, ki se skušajo z njimi pritegniti k obdačitvi visi viri dohodkov. Nihče izmed nas ne more in ne sme izigravati davčnih predpisov, odobravati
defravdacij in v interesu splcanosti je, da se zakon spoštuje in ustavno načelo enakomerne obremenitve primemo izvaja. Obenem je bila predložena tudi novela 'taksnega in trošarinakega zakona ter davka na poslovni promet. Naša zbornica je takoj sklicala inicijativno posvetovanje in zavzela stališče napratn poedinim določbam davčnih predlogov. Tu bodi omenjeno zlasti vprašanje reforme pridobnine, zamišljene v dbOdki uvedbe minimalne pridobriinske izmere, ki se izračuna na podlagi izdatkov za stanovanje. Neizogibna posledica takega načina oidmere pridobnine bi bila, da bi se skušal vsalkdo kolikor mogoče utesniti talko glede Stanovanjskih prostorov, kakor tudi glede najemnine za lokale in 'glede postrežnega osebja. Že glede na to davčno reformo je prišel v bodoči proračun državnih dohodkov za 60 odstotkov višji znesek, to je namesbu dosedanjih 200 ipilijonov znesek 320 milijonov kot donos pridobniniskega davka.
Nazadovanje trgovine in obrti
Glede trgovske strdke je treba ugotoviti, da znaša obremenitev trgovskih in gostilniških obratov v dravski banovini 33 odstotkov od ugotovljenega čistega dohodka samo pri pridobnini ob sedanjih avtonomnih dokladah ter da je bil povprečni čisti dohodek zaračunan s 16.434 Din. Najbolj prepričevalen in zgovoren dokaz, kaikšen je položaj trgovskih obratov, je pač to, da ise je letos zmanjšalo število trgovskih pddjetij v dravski banovini za 1014, medtem ko je že lani nazadovalo za 443 tvrdk. Isto velja za rokodelske obrte, katerih število je nazadovalo za nad 1000 obratov.
Avtonomne doklade
To vprašanje pa moramo presojati še z drugega stališča, namreč glede na končni efekt, ki ga povzroča povišanje pri-dobnine zaradi visokih avtonomnih doklad. Ne smemo pozabiti, da znaša banovinska doklada v dravski banovini skupno 70 odstotkov, dočim znaša v bogati Vojvodini samo 15 odstotkov, v moravski banovini 20 odstotkov, v ostalih pa povprečno 25 odstotkov, a v Beogradu vse doklade skupaj 20 odstotkov. Tako pridemo do zaključka, da se obremenitev pri pridobnini ne da več povečati.
Pavšali ranje obrtništva
Na dragi strani predvideva osnutek pavšaliiranje obrtništva po deželi. To načelo je naša zbornica propagirala in zastopala že poprej. Izmera pavšala je pa za naše prilike previsoko odločena in bi jo bilo treba znižati. Toda uvaževati moramo, da ustreza pavšal letnih 120 Din obdačenemu dohodku po 1.500 Din, dočim znaša sedaj povprečno obdačend dohodek v malodbrtaiiški skupini na našem področju letno 1866 Din.
Javna dela
Omeniti moramo še uredbo o izvrševanju javnih del, 'ki jo je ministrstvo za
izgraidbe samo označilo kot sredstvo za izboljšanje gospodarskih razmer v državi. Z uvedbo novih trošarin, kakor tudi na podlagi proračunskih dotacij se hoče mobilizirati okrog 100 milijonov dinarjev letno za financiranje javnih del. Z državno političnega stališča lahko označimo to uredbo kot pridobitev v dveh smereh. Prvič smo končno vendar enkrat prelomili z dosedanjo politiko brezplačnega pošiljanja hrane v- pasivne kraje na državne stroške brez proti-usluge in protidajatve ter postavili edi-ino pravilno načelo, da je treba prehrano 'zaslužiti, odnosno z delom odslužiti. Druga pridobitev pa je s tem uvedeno gospodarjenje s fondi, ki preko in izven proračunske dotacije in neodvisno od nje omogočajo izvedbo obče koristnih naprav. že sedaj je jasno, da se bo naša banovina poslužila pooblastila v tej uredbi, da uvede banovinsko trošarino na vino in žganje. S tem bo obremenitev na glavo v dravski banovini še močnejša.
Jeuvnih del velikega obsega v naši državi je zdaj oddanih za približno eno milijardo trem inozemskim družbam in se anuitete odplačujejo vsako leto iiz proračuna. Ta dela bi pa lahko izvršili k domačimi podjetji in tehničnimi močmi. Na pdlju javnih del nas čakajo torej še važne naloge. S pričujočo uredbo problem iše malo ni rešen. Preostaja nam elektrifikacija železnic, izkoriščanje in zgradba vodnih sil, zgradba mednarodnih kabelskih zvez za telefonski promet, dopolnitev in razširjenje ter preadapta-cija obstoječega železniškega omrežja in končno zgradba avtomobilskih cest.
Obrtniške zadeve
V prošlem letu je bilo obrtništvo težak boj za obstanek. Iz poročil, ki jih je prejela Zbornica v svoji pismeni anketi, se nam kaže še ugodnejša slika, kakor smo jo pričakovali v svojem pesimizmu ob koncu prejšnjega leta. Na kmeta in delavca kot naročnika in glavnega plačnika navezani obrtniki so utr-ipeli tzaradi velikega pomanjkanja naročil, še bolj pa zaradi nazadovanja dohodkov teh dveh slojev izreden izpad na svojem zaslužku. V igradibeni 'stroki je padla zaposlitev za 61.5 odstotka, enako v lesni stroki, dočim je pri metalurgiji nazadovala samo za 35.7 odstotka. Oblačilne stroke, med njimi zlasti krojaška in čevljarska, so prišle že tako daleč, da ob največji varčnosti in skromnosti premnogim obstoj ni več mogoč, število obrtništva je nazadovalo v I. četrtletju tekočega leta za 645 obratov, v III. pa za 283.
Drugim nalogam se pa pridružuje še nelojalna in nelegalna konkurenca. Vpra šanje šušmarstva je še vedno zelo pereče. Takih, ki brez obrtne pravice izvršujejo rdkodelske obrte, je v zborničnem področju okrog 1000. Po davčnih podatkih se ceni čisti zaslužek 18.723 naših malih obrtnikov na 46 milijonov dinarjev. Pri šušmarjih, ki delajo skoro brez vsake 'režije in z malimi materijal-nimi stroški, tako da je čisti dohodek le malo manjši od kosmatega, se pa ceni kosmati zaslužek na okroglo 40 milijonov Din. 'Skoda, ki jo utrpe obrtništvo, država, banovina in občina zaradi šuš-marjev, gre torej v težke milijone.
Predsednik je zaključil svoje poročilo, da generalni tajnik in minister na razpoloženju g. Mohorič zastopa interese naših gospodarskih krogov v Beogradu s tako budnostjo in čuječnostjo, jla se lahko zanesemo na omiljenje davčnih predlogov, nekateri bodo pa morda sploh ‘ odpadli.
Poročilo predsednika ije bilo večkrat prekinjeno z glasnim odobravanjem in aplavzom, ki se je ponovil tudi ob zaključku poročila.
Zbornični proračun
Kar se proračuna tiče, je predsednik omenil, da je vse tri odseke pri sestavljanju vodilo načelo štednje in je v resnici tudi uspelo, da se je proračun v zadnjih letih skrčil kar za dva milijona dinarjev, namireč od 5 milijonov Din pa na današnje 3 milijone Din. To skrčenje proračuna je pa obenem znak šibkejšega gospodarskega življenja, ki ga občutijo vsi sloji. Proračun izkazuje 2 milijona 999.041 Din skupnih potrebščin in
3,156.000	pokritja, tako da proračun izkazuje celo 151.959 Din presežka, ki ostane kot blagajnična rezerva. 10-od-stotna zbornična doklada bo vrgla 2 milijona 600.000 Din, druge komične takse 270.000 Din, takse od mojstrskih izpitov pa 50.000 Din. V dohodke je pa
vštet tudi blagajnični ostanek ob pričetku leta v znesku 230.000 Din, ld je pa potreben za januarsko gažo uslužbencev. Med stroški znašajo osebni stroški
1,595.000	Din, stvarne potrebščine 571 tisoč Din, prispevki raznim ustanovam in šolam, tečajem, razstavam iltd. ter ustanove za učence in učenke raznih gospodarskih šol, prispevki k pokojlninske-mu zakladu itd. pa znašajo 667.954 Din, ostali del izdatkov pa odpade na obre-stovanje in odplačilo dolgov za zbornična poslopja.
Proračun je bil ©prejet soglasno brez debate, a enako tudi še nekateri drugi predlogi.
V nadaljnjem poteku seje je ireferiral tajnik g. dr. Pretnar o zborničnih taksah. O tem vprašanju se je razvila podrobnejša debata in je podpredsednik g. Rebek predlagal namesto člana g. Briclja v imenu obrtnega odseka 50-odstot-no povišanje taks za potrdila itd., kar je 'bilo po debati tudi sprejeto z omejitvijo,
da se dohodld teh taks morejo porabiti le za obrtniške zadeve.
Izprememba zborničnega statuta
O predlogu za izpremembo statuta ZTOI je poročal sam predsednik, nakar se je razvila živahna debata. Končno je bilo pa sprejeto, naj ministrstvo trgovine in industrije izpremeni zbornična pravila v toliko, da se število svetnikov, ki morajo stanovati v Ljubljani, zmanjša od 22 na 13, in sicer tako, da pridejo v trgovskem in industrijskem odseku po 4 člani, v obrtnem odseku pa 3 člani in v gostilniškem 'odseku po 2 člana na obrate s sedežem v Ljubljani. Ostali mandati se porazdele na ositalo zbornično področje tako, da bo zastopan v zbornici vsak srez ali večje okrožje. Obširno je zahteve obrtniškega odseka utemeljeval član g. Zadravec, končno je bil pa v soglasju z govorniki industrijskega in trgovskega odseka predlog sprejet soglasno.
Pri samostojnih predlogih moramo predvsem omeniti predloga podpredsednika g. Rebeka v imenu dbrtnega odseka, ki se glasita:
Izpopolnitev predpisov proti nelojalni
konkurenci.
V poslovnem življenju opažamo, da se nekatera podjetja poslužujejo v svoji konkurenčni borbi sredstev, Iki po sedanjih predpisih proti nelojalni konkurenci sicer niso zabranjena, ki pa so zavzela že tak obseg in talko obliko, da vendarle škodujejo solidnemu trgovskemu, obrtnemu in industrijskemu poslovanji. To velja osdbito za kričečo reklamo, ki izriva iz obrtniških delavnic in solidnih trgovskih poslovalnic odjemalca v velikih množinah, to pa neupravičeno talko z oziram na ceno, kakor tudi na kvaliteto izdelka.
Predlagam, da se nemudoma zbere potrebno gradivo in podatki o postopanju nekaterih podjetij v njihovem konkurenčnem boju z ozirom na pretirano, nesolidno in nelojalno reklamo. Na podlagi teh podatkov in gradiva naj bi se nato izdelali čim prej konkretni predlogi na merodajno mesto za noveliziranje obstoječih predpisov o nelojalni konkurenci. Pri tem naj bi se osdbito prepovedala kričeča reklama z raznašanjem plakatov in napisnih tabel po ulicah, kar je obsojati tudi z ozirom do cestno policijskega reda. Nadalje naj se zabrani reklama na izdelkih, ki niso predmet dotienega konkurenta, izvzeti naj bi bili samo časopisi, 'revije, knjige, koledarji, običajne reklamne deske in podobno.
šušmarstvo
Iz poročila, ki jejbilo podano v obrtnem odseku o splošnem položaju obrtništva, osobito pa o nelegalni konkurenci, je bilo predvsem razvidno, da na blizu 20.000 obrtnikov poedincev odpade v dravski banovini po podatkih ankete, ki jo je^ izvršila zbornica potom obrtniških združenj, okrog 10.000 nelegalnih obrtnikov. Iz teh podatkov je bilo nadalje razvidno, da ee ceni kosmati letni zaslužek nelegalnih obrtnikov ali šusmar-jev na okroglo 40 milijonov dinarjev. Škoda, ki jo trpe obrtništvo, država, banovina in občine zaradi šušmarskega dela, je razvidna iz primerjave tega zaslužka, z davčnimi podatki, po ^katerih se ceni čisti zaslužek 18.723 naših malih obrtnikov na 46 milijonov dinarjev.
Kako veliko je ekonomsko in socialno zlo, ki ga povzroča šušmarstvo v sedanjem svojem obsegu, kaže v zvezi s pravkar navedenimi podatki tudi stati-
Novi mojstri
Iz obrta modistinj: Slabina Marija in Jeraj Marija, obe iz Ljubljane.
Iz obrta pekov: Trček Vinko, Usnik Jožef, oba iz Ljubljane; Hauptman Ljubomir, Gorje; Furlan Marčel, Moste pri Ljubljani; Butorac Matija, Kropa; Hočevar Alojzij, Spodnja Slivnica-Grosup-lje; Vrečko Josip, Trata pri Škofji Loki; Kranjc Franc, Ljubljana; Korošec Ivan, Št. Vid nad Ljubljano; Brečko Franjo, Ljubljana.
Iz obrta medičarjev: Kranjec Anton, Bukovica pri Vodicah; Faletič Peter, Kranj.
Iz obrta slaščičarjev: Kastelic Alojzij, Zagorc Peter, Brandt Avrelija, vsi iz Ljubljane.
Iz obrta krovcev: Mencej Alojzij, Ljubljana.
Iz obrta vrtnarjev:	Lap	Avguštin,
Kranj; čop Jože, Tomačevo pri Ljubljani.
Iz obrta napeljave kurilnih naprav:
Rebek Bratomil, Celje.
Iz obrta plinskih inštalaterjev: Rebek Bratomil, Celje.
Iz obrta tiskamarjev: Kramarič Jože, Ljubljana.
Iz obrta torbarjev: Samojlov Vladimir, Ljubljana.	*
Iz obrta tapetnikov: Tonejc Viktor, Št. Vid nad Ljubljano.
Iz obrta mesarjev: Gabrič Anton, Sevnica; Marolt Ivan, Borovnica; Golob Franc, Dolničar Ivan, oba iz Ljubljane; Benedičič Ivan, Tržič; Jeršin Jernej,
Kranj; Car Ivan, Kočevje; Javornik Franc, Grosuplje; Benčina Leopold, Dev. Mar. v Polju; Paternoster Andrej, Do-brunje; Rode Franc, Moste pri Ljubljani; Valentin Klinar, Plavž pri Jesenicah; Ivan Podobnik, Jesenice; Avgust Rode, Dev. Mar. v Polju; Ivan Javornik, La-nišče-škofljica.
Iz obrta črkoslikairjev: Celarc Roman, Rožna dolina, Vič pri Ljubljani.
Iz obrta sobnih slikarjev: Krulc Karol, Ljubljana; Kovačič Ignac, Zaboršt-Liti-ja; Ambrožič Jernej, Podvoje-Šmartno pri Litiji; Benedičič Franc, Železniki.
Iz obrta vrvarjev: Milankovič Lazar, Stranska vas-Grosuplje.
Iz obrta fotografov: Žagar Stanislav, Tržič; Logar Pavla, Bohinjska Bistrica; Kramar Janko, Kranj; Kunc Franjo, Ljubljana; Reš Katarina, Murska Sobota.
Iz obrta dimnikarjev: Breznik Franc, Ptuj; Blažič Edvard, Ljubljana; Stropnik Martin, Spodnja Hudinja; Vrhovec Jožef, Ljubljana; Kroflič Metod, Celje.
Izpita niso opravili v tej dobi v Ljubljani: 1 livar, 2 kolarja (ki sta ga pa pri ponovnem izpitu opravila dn sta že navedena zgoraj), 1 usnjar, 2 krojača, 2 modistinji, 1 pek, 6 mesarjev, 1 vrvar, 4 dimnikarji, 1 sedlar, 3 ključavničarji, 1 barvar, 1 tkalec in 1 štukater.
I V eni prihodnjih številk prinesemo ! nadaljnje sezname novih mojstrov, ki so S dozdaj izpit opravili pri izpitnih komisi-I jah v Celju, Mariboru in Novem mestu.
stika, po kateri je povprečno 50 do 70 odstotkov obrtnikov, pomočnikov in vajencev (kmečkega rodu, 30 do 40 odstotkov pa delavskega, če ubija šušmarstvo obrt, s tem ubija tudi velikemu številu kmečkih in delavskih otrok možnost eksistence, ki jo danes najde v obr-tu.
Dosedanje izkušnje in neuspehi prti preganjanju šuišmarstva silijo do zaključka, da obstoječi obrtni predpisi in praksa obrtnih oblastev ne morejo voditi do uspešnega zatiranja nelegalnega obrtovanja.
Na podlagi pravkar navedenih ugotovitev in podatkov smatram za potrebno, da sitarvim v interesu uspešnega^ pobijanja šušmarstva in zaščite našega malega obrtnika sledeče predloge:
Izda naj se poseben zakon za pobijanje nelegalnega obrtovanja ter v ta namen do prihodnje odsekove seje izdelajo čim konkretnejši podrobni predlogi. V tem zakonu naj bi bilo predvsem vsebovano to-le:
1. Točna opredelitev, kaj je smatrati za nelegalno ohrtovanje (generalna definicija). V ta namen naj bi se demonstrativno naštevale tudi poedine oblike kršenja in izigravanja predpisov obrtnega zakona.
2. Določitev kazni za prestopke, in sicer denarno ah zaporno kazen v strogi izmeri, prepoved nadaljnjega dela, zaplenitev orodja, izdelkov in blaga, ki ga ima šušmar v posesti z očividnim namenom, da ga porabi za nelegalno obrtno predelovanje, ter končno uradne ukrepe, da se nemudoma prepreči nadaljevanje vsakega zasačenega primera šušmarstva.
3. Kaznovanje onih oseb, ki krijejo šušmarstvo, in sicer z denarno ali zaporno kaznijo, v primeru ponavljanja pa njihovo kaznovanje z odvzemom obrtne pravice za najmanj eno leto.
4. Proglasitev poslov s šušmarji za nične in obojestransko neiztožljive.
5. Poseben kazenski postopek s pritegnitvijo predstavnika pristojnega obrtniškega združenja. Ta predstavnik naj ima pravico prisostvovati pri zaslišanju in posredovati na licu mesta, kjer se vrši ali se je vršilo šušmarstvo, osobito pa pri zaplembi orodja itd. Oblastvom naj se naloži dolžnost, da obveščajo pristojna združenja o ukrepih, ki so jih storila na njihovo intervencijo.
6. Združenje naj ima pravico za pritožbo proti odloku oblastva o kazenskem postopanju.
7. Predpis, da morajo oblastva, osobito orožništva in občine brez odloga posredovati, ako je ovadba šušmarja podprta z zadostno verodostojnimi dokazili.
8. Pravico vsakega oblastva, da v primeru, kadar izve za šušmarstvo, takoj ukrene potrebne začasne odredbe, da se onemogoči nadaljnje nelegalno obratovanje in zavaruje uspešna zaplemba orodja in blaga.
9. Predpis, da se mora v šušmarskih primerih postopati pospešeno.
Odondod
u— Pravijo, da volk dlako menja, a nikdar svojih navad. In je tako menda .resnično, kajti nas dejstva vse (bolj pre-ipričujejo, da se narod v svojih pregovorih res nikdar ne zmoti.
Za konec leta je ljubljanski župan, kakor .poročamo -na drugem mestu, predaval pod okriljem Obrtniškega društva o ljubljanskem občinskem gospodarstvu. Stvar je vsekakor hvalevredna in ni, da bi jo kar tako prezrti. Po svojih vedno utemeljenih in tehtnih besedah je bil še ivedno pripravljen vsakemu dati zaželjemo pojasnilo o vsem, kar je v 'bistveni zvezi z občinskim gospodarstvom in predavani jem samim. Nekateri gospodje so postavili res razumljiva vprašanja in so tudi dobili potrebne odgovore. A našlo se je neko omizje, ki si je menda že v naprej nadelo nalogo, da sicer prijetni večer tako ali talko pokvari — kali -—, kajti si drugače njihovega obnašanja ne moremo razlagati.
Poleg drugih neumestnih vprašanj, ki so bila prav umestno zavrnjena, je neki menda bivši gospod iz redakcije »Obrtnika« pobaral g. župana, kako, zakaj, čemu, na čigavo priporočilo in zaradi kakšne potrebe je mestna občina dala podporo nekemu Vajemlslkemu domu, ki da je menda nekje v Ljubljani, in kako da so bile te podpore porabljene.
[Nespametno bi bilo trditi, da je bil g. župan sploh dolžan odgovoriti na to vprašanje, ki ni imelo nikaike zveze s
Enako umesten je bil tudi predlog stavbenika g. Ivana Briclja, ki se je glasil :
Kontrola gradbenih proračunov in določitev minimalnih delavskih mezd.
Samo oib sebi je jasno, da je kvaliteta stavbe inajvečjega privatnega pomena za stavbnega gospodarja, saj gre v stavbarstvu za produkte, ki so po svoji naravi dolgotrajni in zahtevajo od slehernega stavbnega gospodarja relativno visoko investicijo. Kvaliteta stavbnih del pa je tudi stvar javnega interesa. To dokazujejo že trajnost stavbnih del, z narodno gospodarskega vidika visoke investicije, ki jih ta dela zahtevajo, pa tudi javna izpostavljenost stavbnih del poleg vsega drugega. Zato tudi država s posebnim gradbenim zakonom ureja postavljanje novih 'stavb in preurejanje starih stavb.
Kvaliteta stavbnih del zavisi od načrta, popisa in izvršbe. Po gradbenem zakonu mora stavbni gospodar dobiti od pristojne gradbeno policijske oblasti gradbeno dovoljenje. Javna oblast pregleda predložene načrte, ugotovi uljih pravilnost aJli nepravilnost, njih skladnost ali neskladnost z zakonitimi predpisi, presodi pravilnost in statično zanesljivost vrisanih konstrukcij din oceni tudi estetično plat načrta ter nato i:zda, odnosno odkloni gradbeno dovoljenje. To je skrb javne oblasti za kvaliteto stavbnih del. Nadzorstvo nad solidno izvršitvijo pa je prepuščeno po večini privatni iniciativi.
Solidna gradnja stavbnih del je odvisna naravno od cene, ki je lahko zmer-ma, pa mora (biti vendar primerna. Današnji zastoj v stavbarstvu, hiperpro-dukcija v gradbeni stroki in pomanjkanje novih del so povzročili že nelegalno konkurenco v cenah, ki postajajo take, da je solidna gradnja ob uljih nemogoča, in zato resno ogrožajo na zasebno in javno škodo kvaliteto stavbnih del. Izrablja se dalije položaj delavstva, ki se mu ob pomanjkanju dela in obilju delavnih moči pritiskajo mezde navzdol, itako da je tudi le sikromno življenje Ubogih obrtniških in delavskih družin kar nemogoče. Da je to socialno kvarno, je jasno, prav tako pa je tudi jasno, da v to sili podjetnika svobodna konkurenca v ceni.
Dosedanje uredbe ne morejo bistveno izboljšati položaja. Saj niti ne pospešujejo niti ne samo omogočajo večjega povpraševanja po blagu. Štedenje v današnji obliki škoduje, saj omejuje ali onemogoča celo nabavo tega, kar bi bilo sicer nujno potrebno. Zaradi pomanjkanja povpraševanja po blagu postaja konkurenca med producenti vsaik dan neznos-nejiša, poslužuje se že nelegalnih sredstev v obratovanju ter zmanjšuje kva-ilitativnost izdelkov. Talko preti produkciji popolna demoralizacija.
V gradbeni obrti bi bila nujno potrebna oblastna kontrola proračunskih cen. Gradbeno policijska oblast maj bi proračunske cene pregledala in ugotovila, ali se da po njih zahtevano delo solidno izvršiti. Solidnost gradbenih del je stvar ne samo zasebnega, ampak tudi javnega
predavanjem samim, še bolj nespametno pa je bilo, da je dotičnd nadebudni gosipod želel pojasnilo ravno o nekem Vajenskem domu. Res čudno je, da se blizu uredništva obrbnišlkega lista najdejo ljudje, ki na tak način javno omalovažujejo tako važno obrtniško ustanovo. Morda je to sicer dokaz, da so gospodje odondod tako omejeni, da doslej še niso nič gotovega mogli poizvedeti o Vajenskem domiu, eni najvažnejših socialnih ustanov, o kateri je bilo v javnosti že tako mnogo pisanega in ki jo je nedavno obiskal tudi minister g. dr. Kramer in sporočil, da je temu istemu domu tudi kr. vlada naklonila v znak priznanja podporo. V Beogradu o temu domu torej že vedo in sicer hentano dobro, kajti ne bi sicer dali podpore, a za gospode odondod je ta dom še vedno neki nedoločeni nioprida.
Ako je omejenost kriva vprašanju dotičnega gospoda, potem se moramo le čuditi dejstvu, da se ni hkrati zanimal tudi za način zapravljanja podpor v umobolnici in gluhonemnici, ki jih enako naša požrtvovalna mestna občina podpira. A ako jim je obstoj Vajenskega doma znan in ni vprašanju bila vzrok omejenost, potem se pač jasno vidi tendencioznost tega vprašanja. Namen omalovaževanja in izzivanja, a tudi nevoščljivosti in alobe. še najbolj čudno pa je dejstvo, da so dotični, ki so jih zanimala ta na tem večeru neumestna vprašanja, prezrli, da božiček v Vajenskem domu ni pozabil niti vajencev njihovih tovarišev.
Gospod iz okolice uredništva odondod
interesa. Ker je pa solidnost tako v tesni in naravni zvezi s proračunskimi cenami, zato je javna oblast poklicana, da tudi te cene kontrolira, in sicer to tem bolj, ker gre v gradbeni obrti ne za izgotovljeno blago, pri katerem se kvaliteta vidi ali vsaj da ugdtoviti s primerjavo, ampak za blago, tki ga ob sklepu pogodbe še ni in M more biti solidno le ob realnih cenah. Gradbeno policijska oblast naj bi hkrati z aprolbacijo načrta in statičnega računa cenzurirala proračun in uradno določila ceno, po kateri bi smel gradbeni gospodar oddati delo. Gradbeni gospodar naj bi priložil prošnji za gradbeno dovoljenje v svrho uradne cenzure tudi proračun podjetnika, ki mu najbolj zaupa. K aprobaciji cen naj bi se pritegnil tudi strokovnjaik, ki bi ga imenovala dotična strokovna organizacija.
Da se izključi pri kalkulaciji spekulacija z nižjimi mezdami, da se pomaga delavcem do znosne eksistence, da se dvigne kvaliteta produkcije, bi bil moj predlog v načelu tudi ta:
Za vse panoge gospodarstva, M niso odvisne od zunanjega trga, prav posebno za gradbeno stroko, naj se delavske mezde z zakonom minimizirajo. Zakonito določena minimalna mezda je obvezna pri kalkulaciji in pri izplačilu.
★
•
Po še nekaterih pripombah je predsednik g. Jelačin sejo zaključil in pozval vse k resnemu in smotrnemu delu, ki naj nam v novem letu prinese boljše blagostanje in več sreče.
3$ e\gani$acij
Skupna obrtna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju je imela na praznik, dne 8. pr. m. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov in tajnik Okrožnega odbora iz Maribora. Zborovanje je vodil mesto umrlega predsednika g.- Strugar Dionizij, krojaški mojster pri Sv. Lovrencu. Poleg rešitve običajnih točk dnevnega reda ise je med drugim odobrilo pravila po inovem zakonu o obrtih in se odslej imenuje zadruga Združenje obrtnikov pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V upravo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. Pušenjak Roman, krojaški mojster in podnačelnik trške občine pri Sv. Lovrencu, za podpredsednika g. Javnik Štefan, sedlarski) mojster, za člane uprave gg. Dolinšek Vinko, Pirši Karol, Fijavš Franc, kolarski mojstri, prva dva pri Sv. Lovrencu, tretji v Podvelki, Smode Ivan, kleparski mojster in Dittmayer Jožefa, šivilja, oba pri' Sv. Lovrencu, v nadzorstvo pa Prah Ignacij, pokrivaški moj-Lovrencu in Gričnik Jurij, kleparski mojster v Podvelki. Izvolil se je tudi častni odbor in člani za pomočniški iz-piraševalni odbor. Sprejet je bili proračun v dohodkih in izdatkih po 1800 Din. Nameravana je bila ukinitev te zadruge in priključitev njenih članov skupnemu združenju obrtnikov za okolico Maribor na Teznu pri Mariboru, pa se je naprosilo navzočega zastopnika Okrož-
se je razburjal, zakaj da tudi oni ne gospodarijo v tem »nekem« Vajenskem domu. Vidiš šmenta. Bi, (kaj ne ? In zdajci, ko bi tudi oni radi malo pogospodarili, ko so najtežja dela opravljena in je treba le še žeti, da, zdajci naenkrat poznajo Vajenski dom in še kako imenitno in od vseh strani. Tudi lisica je hotela do grozdja, a ni mogla, ker ga niso njeni žulji vzgojili in ker je narava to stvar pač tako pametno uredila. Kar kmet pridobi, s tem sam gosipodari. In banka, ki vidi umnega kmeta, mU Ibo rada priskočila na pomoč, a s tem še vseeno ne bo imela pravice posegati v njegovo gospodarstvo. Ljubija)tiska mestna občina se je z županom na čelu prepričalla o potrebi in 'koristi tega doma in ga podprla. Ako bi ta isti dom svoje gospodarstvo zavozili, še vedno nihče ne bi radi tega smel 'kriviti Občine, ker tega pač ni mogla slutiti. Dobremu Očetu se sin študent izpridi 'kljub očetovim podporam in denarju. Gospod iz okolice uredništva odondod bi zaradi tega udaril očeta s kolom po glavi, a sina 'kar nič. Tako nekako so prijazni gospodje hoteli z našim gospodom županom. In vendar Vajenski dom ni zavozil svojega gospodarstva in se ni izpridil, nego nasprotno ponosno stoji, napreduje in daje zavetišče vedno večjemu Številu obrtniške mladine. Morda to isticer koga boli in peče, a dejstva pobiti ne more. Vajenski dom je ustvarjen s težkimi žulji in žrtvami in na te žulje in žrtve nihče ne sme pljuvati ali jih omalovaževati.
Gospod' odondod se je tudi branil, da njegovi, hm — vrag vedi, v čigavem
rfega odbora, da posreduje pri Zbornici za TOI, da se to ne zgodi, kar je navzoči tajnik g. Julij Novak tem lažje obljubil, ker je videl enodušnost in resno voljo navzočih za uspešno delo v korist zadružništva in uvidel tudi potrebo iz 'krajevnih razmer in z ozirom na dejstvo, da je obstojala zadruga že nad 60 let in da tvori združenje trdno narodno postojanko pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Upamo, da bo tudi Zbornica za TOI upoštevala izraženo željo in odobrila nova pravila združenja, v katerega upravi so sami zavedni slovenski obrtniki.
Poslovni davek
pri izdelavi, dodelavi in predelavi za račun
u— Davčni oddelek finančnega ministrstva v Beogradu je izdal pojasnilo o pobiranju skupnega odnosno splošnega davka na poslovni promet za delo pri predelavi, izdelavi ali dodelavi na račun druge osebe. Z uredbo od 20. junija 1931 je določeno, da se smatra za proizvajalca naročnik, če stanuje v državi, čeprav je dal le svoj material. V takem primeru je usluga izdelovalca (plačilo za delo) podvržena samo splošnemu (2 odst.) davku na poslovni promet. To pa velja samo tedaj, če je naročnik trgovec ali industrijec odnosno obrtnik, ki daje tako predelano, dodelano ali izdelano blago v promet, če pa je naročnik konzument, torej oseba, ki se ne bavi s trgovino, industrijo ali obrtjo ter mu izdelano, predelano ah dodelano blago služi za lastno rabo, tedaj je izdelovalec, predelovalec ali dodelovalec podvržen skupnemu poslovnemu davku in mora plačati skupni davek od vrednosti predelanega, dodelanega alt izdelanega blaga. N. pr. če kupi trgovec bombaž m ga proda tovarni v svrho izdelave prediva za uslugo ter nato predivo da v promet, mora trgovec plačati skupni davek na prodajno ceno v trenutku, ko se promet izvrši; če pa je naročnik konzument, ki predelanega, izdelanega ali dodelanega blaga ne bo dalje prodajal, tedaj je treba skupni dvek pobirati od izdelovalca, dodelovalca ali predelovalca. Ker je z izročitvijo blaga naročniku promet dejansko izvršen, se vzame v tem primeru za davčno osnovo prometna vrednost blaga. Po čl. 9. uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksuzno blago velja isto tudi za odmero in pobiranje luksuznega davka. Da bodo davčne uprave mogle nadzirati, za katere trgovce, industrijce ali obrtnike vrši ta ali ona tvomica predelavo, dodelavo ali izdelavo blaga, in od katerih naj se pobere skupni in luksuzni davek, je dolžan tvorničar, izdelovalec, predelovalec ali dodelovalec poslati o tem delu pristojni davčni upravi z mesečno davčno prijavo tudi seznam, v katerem mora točno navesti naslov naročnika, količino in približno vrednost vsega izdelanega, dodelanega ali predelanega blaga. Zato bodo v bodoče davčne uprave strogo nadzirale delovanje tvornic.
¥
Vse potrebne podrobnosti o temu najdejo obrtniki v našem »Obrtniškem koledarju« za leto 1934., ki si ga spričo nizke cene 12 Dni lahlko vsak čim preje nabavi, ker ibodo kmalu pošli-. Naroča se fcuidi preko naše uprave.
Mojstrit
ki iščete vajence katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica štev. 2.
imenu je prav za prav ta gospod govoril — nimajo dostopa v ta dam. Tudi lažnivi Klljukec je imel psa, ki je od pinca nebogljenega posta! tele čudovito. Ta trditev omenjenega gospoda namreč ni nič kaj prijateljska z resnico in pravico. Resnica je le, da se še nikdar ni nihče od njdlh približal itemu domu in pokazal skrb za njega, dasi smo že javno v našem listu in v dnevnikih vabili vse prijatelje Obrtniške mladine, da si ga ogledajo. Je pač pripravno imeti vedno kako tako sila tehtno zadevo pri roki, da človek more malo zarobantiti in se pokazati neizmerno skibnega za naše občinsko in obrtniško gospodarstvo.
iStvar je taka, da g. župana radi takih stvari nihče ne sme tipati za žilico. Jasno je, da je občina z največjo uvidevnostjo in v najtežjih časih pokazala ljubezen do obrtnikov in njihovega naraščaja, katerega dom je izdatno podprta. Javno in povsod bi se zato vsak obrtnik morali g. županu za to njegovo naklonjenost zahvaliti in pohvaliti tako delo, a ne stikati za lažjo in biti javno nehvaležen. Alko ima kdo kaj proti Vajenskemu domu, naj potipa gospode okrog njega za žilico, naj jim izpraša vest in jih obdolži, da so zapravili dano jim zaupanje.
Mi to želimo. Vrata Vajenskega doma so vedno odprta im ni tam Cerbera za nikogar. Pridite in dobro nam boste do-šli. Toda natolcevanja ne trpimo in ne dovolimo radi naklonjenosti do Vajenskega doma napadov na g. župana.
In h koncu eno: kdor je hišo zgradil, gospodari v njej. Brez dela ni jela.
c)$ naliti fitajev
Med predstavniki bolgarskega »Junaka« in »Jugoslovenskega Sokola« je prišlo te dni 'do .sestanka, ki se je vršil v Beogradu. Bolgarski »Junak«, ki je -našemu Sokolu sorodna organizacija, bo sprejet v Slovansko Sokolsko zvezo.
Društvo prijateljev Bolgarije so osnovali' nekateri intelektualki v Sarajevu.
Obrtniki v velikem številu odpovedujejo obrtne liste, je izjavil na seji zagrebškega občinskega odbora podžupan Pavlina. Razumljivo je to, 'ker danes res mnogi obrtniki ne zaslužijo niti za dav-keč več in se raje odrečejo tudi svoji obrtni pravici.
Jugoslovensko kmetsko stranko žele osnovati in so nekateri uglednejši politiki že imeli svojo prvo tozadevno sejo v Križevcih.
Komandant zemunskega aerodroma podpolkovnik Tomič je že nekaj časa v Ameriki, kj-eir Študira tamošnje vojaško zrakoplovstvo, ki je gotovo eno prvih na svetu.
14 vagonov pšenice bo razdelila su-botiška mestna občina med reveže in nezaposlene delavce.
Za prehrano nezaposlenih delavcev v Beogradu je čez zimo potrebnih milijon dinarjev, dočim so doslej zbrali komaj
370.000.	Oblasti in humane ustanove so zaradi tega v velikih skrbeh.
Zadruga »Vzajemna pomoč« je šla v konkurz, iki je bil 14. pr. m. prijavljen pri ljubljanskem sodišču. Ta zadruga je delovala od 1. 1930. dalje in vršila zavarovanja za smrtne slučaje. Z delom je že preje prenehala in je po reviziji z istim zopet nadaljevaJla, a je novi odbor sedaj moral proglasiti konkurz z aktivo 5 milijonov 300.000 in pasivo 17,000.000 dinarjev. »Vzajemna pomoč« je imela 35 tisoč članov iz vseh krajev Slovenije in tudi iz ostalih krajev naše države. Sestanek upnikov je določen za 2. februarja. Za upravitelja konkurzne mase je imenovan ljubljanski advokat dr. Viljem Kreč.
Takse za prevozna sredstva. Na več
vprašanj pojasnjujemo, da je takse za osebne avtomobile, avtobuse, tovorne avtomobile, motorje, fijakerje in bicikle treba plačati začetkom leta za celo leto v naprej. Kdor v prihodnjem letu svojega prevoznega« sredstva ne želi več rabiti, mora to 'prijaviti najkasneje do 31. decemibra, ker bi sicer moral brez ozira na 'to, če bo vozilo rabil ali ne, plačati takso za celo leto. Vsa odjavljena vozila bodo plombirana.
Naš obrtniški ples
Vse obrtnike opozarjamo, da vlože do 1. februarja 1934. prijavo za pridobnino in za davek na poslovni promet oziroma prizadeti tudi prijavo za luksuzni davek.
Sprejem vajencev v Vajenski dom v Ljubljani
Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina 350 Din.
Obrtniški vajenski dom v Ljubljani,
Lipičeva ulica 2. — Telefon 35-23.
u— Desetletje je minilo, odkar je naše mariljivo Obrtniško društvo priredilo v Ljubljani svoj prvi ples. Ta njihova pri reditev je postajala iz leta v leto v Ljubljani vse bolj priljubljena, kar je po odlični organizaciji vedno v polni meri tudi zaslužila. Kakor vsako leto doslej, tako je tudi letošnji deseti obrtniški ples v Kazini v soboto 6. januarja 1934 obiskalo mnogo najodličnejših prijateljev naših obrtnikov poleg številnih obrtniških voditeljev, ki so vložili ves svoj trud v delo za čim lepši in boljši uspeh plesnega večeia.
Med odličniki, ki smo jih na tem večeru zapazili, naj omenimo zastopnika bana, načelnika trgovinskega oddelka banske uprave g. dr. R. Marna in višjega inšpektorja g. Guština, župana g. dr. Puca s podžupanom prof. Jarcem, magi-stratnim ravnateljem gosp. Jančigajem, referentom obrtnega odseka mestne občine g. dr. Rupnikom in nekaterimi občinskimi svetniki, predsednika zbornice sa TOI g. Jelačina z generalnim tajnikom ministrom Mohoričem ter tajnikoma dr. Flessom in dr. Pretnarjem, predsednika velesejma g. Bonača, za Rdeči križ dr. Fetticha, za Narodno odbrano dr. Josipa Cepudra, zj. Gostilniško zadrugo predsednika Majcna, staroste ljubljanskega Sokola II dr. Šubica, Sokola ELI ravnatelja Šapljo in Sokola IV Pogačnika, predsednika Obrtne banke Kavčiča, banskega svetnika Mencingerja, poslanca Komana in druge.
Ples -so otvorili gospodje Pristou z Igličevo, Iglič s Pristouovo, Krapež z Urbasovo, Urbas z Gjudovo, Hibšer s Speletičevo, Šifrer z Hibšerjevo, Speletič
z Wildmainovo, Grilc z gdč. Speletičevo, Japelj s Hibšerjevo poleg mnogih drugih parov iz odličnih slojev naše Ljubljane, ki vedno prav radi obiskujejo naše obrtniške plese.
Dober Odeon jazz in odlični Zadravčev kajžarski silvanec poleg še drugih odličnih vin so dvignili razpoloženje do največje prisrčnosti. Po vzgledu Japoncev so organizatorji plesa presenetili vse obiskovalce s pravim, dumpingom otrok, ki so bili seveda zelo poceni. Dama, ki jih je dobila največ, je dobila lepo darilo drogerije Gregorič, a to je bila soproga ministra g. Ivana Mohoriča, ki so ji štorklje prinesle kar 137 otrok. A kljub temu se je odrekla darilu v korist Obrtniškega društva, ki je za isto pozneje na licitaciji dobilo lepo vsoto za plemenite svrhe plesa.
V posebni lopi sta dva Japonca k ljubko Japonko točila poceni nalivno tinto, ki pa je tudi grlu odlično teknila in je bilo tam vedno več obiskovalcev.
Poudariti moramo, da so inaši ljubljanski dnevniki naglasili, da že dolgo nismo imeli tako dcbro obiskane zabave, kar pa je na obrtniškem plesu bilo tudi popolnoma umljivo zaradi plemenitega cilja, ki mu je bil namenjen ves čisti dobiček, namreč v korist onemoglih Obrtnikov, njihovih vdov in ljubljanskega Vajenskega doma, najbolj pomembne fjubljanske obrtniške ustanove.
Javnost se je s tem oddolžila našim marljivim obrtnikom, a obenem jim tudi dala polno priznanje za njihov trud in njihovo delo, a tudi voljo za bodoče, ko jih čaka še polno skrbi in naporov.
3$ tujine
Ljubljansko občinsko gospodarstvo
Predavanje pod okriljem Obrtniškega društva v Ljubljani
29.	decembra je na -povabilo ljubljanskega Obrtniškega društva predavaJl župan g. dr. Dinko Puc o najaktualnejših problemih gospodarstva ljubljanske mestne občine. Predavanja se je udeležilo mnoigo odličnih naših gospodarstvenikov, med katerimi omenjamo predsednika trgovskega društva »Merkur« dr. Frana Windis-cherja, zastopnika industrij cev gg. inž. ŠUkljeta in dr. Golio, zastopnika ZTOI dr. Pretnarja in člana -staVbnika g. Ivana Briclja, predsednika OO g. Ei-lipa Pristoua, občinske svetnike gg. Freliha, Sossa, Košaka, Lombarja, Seuniga in dr. Modica, zastopnika gremija trgovcev g. Verbiča in mnogo drugih odličnikov.
Predsednik Obrtniškega društva g. Rebek je pozdravil predvsem predavatelja župana g. dr. Puca in se mu zahvalil za pozornost z zagotovilom, da mu bodo za izvajanja obrtniki najbolj hvaležni, ker imajo na mestnem gospodarstvu tudi največ interesa, nakar je župan g. dr. Puc takoj povzel besedo in predvsem omenjal probleme o stanovanjski bedi, o omiljenju gospodarske krize, o davščinah, ki jih je občina v na-sprotstvu z mnogimi drugimi celo znižala, o investicijah in regulaciji Ljubljanice, o tramvaju in aerodromu in o krepkem in zdravem gospodarstvu v bodočnosti.
Najbolj zanimiv je bilo novi proročun ljubljanske mestne občine, pa posnemamo iz besed g. župana slledeče:
f
NAŠ ZVESTI PRIJATELJ IN SOTRUDNIK,
IVA N REBEK
KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER
JE PO KRATKI BOLEZNI UMRL 5. JANUARJA 1934 V CELJU IN BIL TAM 7. JANUARJA POKOPAN.
SVOJEGA POKOJNEGA SODELAVCA BOMO VEDNO OHRANILI V ČASTNEM SPOMINU.
LJUBLJANA, JANUARJA 1934.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »OBRTNEGA VESTNIKA« V LJUBLJANI.
Sedanji proračun znaša okrog 46 milijonov Din. Za splošno upravo rabimo čez 8,000.000, to je 18.5% celokupnega proračuna, ker je naše uradništvo dobro plačano, država je pa plače znižala. Glavni odpor proti znižanju plač smo naleteli pri pridobitnih krogih. V državnem proračunu odpade za uradništvo 40%, drugje pa tudi po 25%. Omiljen je krize leži v zvišanju življenjskega standarda. Za ceste in ulice -bomo rabili
8,200.000,	za socialno skrbstvo bomo izdali 4,800.000, za zdravstvo 1,900.000, za šolstvo 3,700.000, za prosvetne potrebe 625.000, a mestna poslopja nam bodo donesla blizu 3,200.000, izdatkov bc-mo pa zanje imeli nad 3,600.000 Din. Za socialno skrbstvo nam je lani podporna akcija vrgla 750.000 Din, da smo še 200 tisoč Din prihranili, letos pa morda dobimo iz batnovinskega bednostnega fonda 500.000 Din, čeprav je Ljubljana zanj plačala 2,000.000 Din. S skrajšanjem nadur se nam je posrečilo prihraniti
200.000 Din, zato smo pa nastavili 70 brezposelnih inteligentov ter jih tako mesečno podprli z 250 do 500 Din, da ni poniževalno. Prenesen delokrog nas bo valjal 1,500.000 Din, za obrtništvo bomo dali z nadaljevalnimi šolami vred 200 tisoč Din, cerkovnikom in organistom
100.000 ter za tujski promet 80.000. Tujski promet prav naglo raste, vendar pa moramo odpraviti še mnogo predsodkov in dovoliti več zabav ter prilik za smeh. Bogataši naj le zapravljajo, samo da pride denar med ljudi!
Prav velik us-peh se nam obeta z ureditvijo mestne elektrifikacije. Z bansko upravo in s kranjskimi deželnimi- elektrarnami se je namreč posrečil prav zadovoljiv sporazum za obe strani. Bodočo zimo bomo z banovino že ko-nstatirali, da smo skupni lastniki največjega električnega podjetja v Sloveniji in Ljubljana je v tem sporazumu zavarovana tudi za primer političnih izprememb. Ljubljana je zdrava in hoče vzgojiti zdrav in ponosen ter močan rod.
-Po predavanju se je gospodu županu zahvalil predsednik g. Rebek za vsa pojasnila, nakar se je -razvila precej obširna debata, ki pa je proti koncu žal zašla na stranpot, ker so nekateri želeli to strogo gospodarsko predavanje pomešati z raznimi- strujami v obrtništvu, a so bili umestno zavrnjeni od samih obrtnikov.
Želimo -si še večkrat takih predavanj, toda naj bi v bodoče izostali ljudje, ki jim ni mar za predavaimje samo, nego iščejo povsod le priložnosti za svoja osebna obračunavanja, ki nimajo nobene vzročne zveze s predavateljem in predavanjem.
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
Papež Pij XI. je sklenil reducirati s 1. januarjem 1934. plače vsem kardinalom in vatikanskemu osobju.
Van der Lubbe justificiran. Predsednik nemške republike Hindenburg je navzlic intervenciji nizozem-ske vlade odbil pomilostitev požigalca nemškega parlamenta van der Lubbe j a in je bil isti 10. januarja zjutraj ob šestih giljo-tiniira-n. Sprva so premišljevali, kako naj bi ga usmrtili in so se končno odločili, da ga ne bodo obesili, ker njegovo delo prav za prav ni bilo nečastno, nego mu bodo raje odsekali -glavo, kar so tudi storili. Mladi van der -Lubbe ni imel nobene želje pred smrtjo in je -sam položil glavo na giljotino. Truplo so izročili njegovim sorodnikom. Pred -smrtjo so ga še nekateri zdravniki pregledali in ugotovili, da je povsem -zdrav, vendar pa svetovni tisk izreka nekatere pomis-
Za povečanje vojaškega roka so se izjavili mnogi najuglednejši francoski parlamentarci. Trajal naj bi dve leti. Pojav je zanimiv, ker mnoge države danes nasprotno zahtevajo skrajšanje vojaškega roka.
Nezaposlenost v Španiji se je v zadnjem času zelo -povečala in je danes v državi čez 250.000 nezaposlenih, a delno nezaposlenih čez 1,000.000.
120 novih vojaških avijonov bo gradila Anglija, ki je v ta namen že določila 120,000.000 dinarjev kredita.
Volitve kraljic lepote bo sedaj prepo-vedalla tudi Madžarska. Doslej so to prepoved izrekle že nekatere države, med kate-rimi je tudi1 Nemčija in Italija.
Pojasnilo
glede obrtniških združenj.
Med Obrtništvom vlada glede okrožnih odborov obrtniških združenj na eni strani nejasnost, na drugi strani pa odpor, odnosno se jih noče priznati, češ, da njihove uprave niso zakonito postavljene, ker jih niso izvolila združenja potom svojih delegatov -na skupščini, ampak jih je imenovala zbornica.
Zato smatramo za svojo dolžnost, da damo v tem pogledu kratko pojasnilo. Obrtni zakon zahteva v § 392 ustanovitev okrožnih odborov po rokodelskih združenjih ter morajo vsa združenja na njihovem področju pristopiti kot člani k odborom. Vsakoletno skupščino okrožnega odlbora sestavljajo delegati včlanjenih združenj ter se na skupščini voli uprava odbora za tri leta. Ker pa se še ni izvedla -popolna organizacija združenj rokodelskih obrtnikov, a bila je potreba, da se okrožni odbori ustanovijo, se je zbornica -poslužila čl. 11 uredbe mini-strStva za trgovino in industrijo z dne 15. decembra 1932, II. št. 42897/u, ki glasi:
»Volitev delegatov za okrožne odbore in volite-v uprave okrožnega odbora zbornica lahko odgodi, dokler -se ne izvede popolnoma organizacija združb rokodelskih obrtnikov po zakonu o obrtih, odnosno dokler se končno ne izvrši pre-ustrojitev obstoječih združb obrtnikov po odredbah zakona o obrtih in dokler -se ne odloči, katera obstoječih obrtnih organizacij naj dalje obstoji. Volitev delegatov se odloži tudi, če so pravila obstoječih obrtniških organizacij že preurejena po čl. 442 zakona o obrtih. Za ta prehodni čas postavi uprave okrožnih odborov zbornica, ki jim odobri pravila. Postavljene uprave vrše poleg funkcij, ki jih imajo po pravilih okrožnega odbora, tudi posle, ki spadajo v podro-čje skupščine okrožnega odbora, zlasti sestavljajo proračun dohodkov in razhodkov, določajo članske vloge, ustroj urada okrožnega odbora in postavljajo zanj potrebno osebje.«
Iz citirane uredbe je jasno razvidno, da so sedanje uprave okrožnih odborov postavljene popolnoma zakonitim potom in imajo zaradi tega iste pravice, kakor izvoljene uprave odnosno skupščine.
Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani.
POVEČANE FOTOGRAFIJE — PO NOVIH ALI STARIH SLIKAH — IZVRŠUJE SOLIDNO IN DOBRO
FOTOGRAF
PELIKAN, CELJE