Uvod
Z nekim nenavadnim navdušenjem skušamo tudi 
v slovenske šole vpeljati formativno spremljanje. 
To je verjetno posledica že dalj časa trajajočih 
poskusov, ki so v posamičnih primerih prinesli 
odlične rezultate, in pa posledica prepričanja, da 
je pa to vendarle tisto, kar deluje, kakor trdijo 
ključni avtorji formativnega preverjanja (Black 
in Wiliam, 2001; Dumont in sod., 2013; Hattie, 
2009). Z zavedanjem, da je naš primer teoretične 
narave in ni bil preizkušen pri pouku in da je v 
praksi s formativnim preverjanjem – še zlasti 
pa s formativnim spremljanjem – na splošno 
veliko težav, predstavljamo primer učne priprave, 
ki vključuje nekaj ključnih prvin formativnega 
spremljanja in/ali preverjanja. V predhodnem 
članku je avtor predstavil nekaj ključnih prvin 
formativnega spremljanja,
1
 zato v tem ne 
bo govora o njih, ampak bomo samo opisali 
predstavljeno zamisel.
Predstavitev zamisli
Predpostavimo, da pri pouku geografije v tretjem 
ali četrtem letniku gimnazije obravnavamo 
pomen pristanišča Koper v slovenskem in 
mednarodnem merilu. Pristanišče oz. Luka 
Koper ima zaradi več vzrokov nadpovprečen 
pomen tako za Slovenijo kot sosednje države, 
zato mu lahko pri pouku posvetimo nekoliko 
več časa. Čeprav smo pravkar zapisali vsebino, 
so izhodišča poučevanja cilji iz učnega načrta. 
Zapisali smo jih v nadaljevanju v prilogi. 
1 O formativnem ocenjevanju in spremljanju glej tematsko številko 
revije Vzgoja in izobraževanje (št. 5-6 in priloga 1, 2014).
koprsko pristanišče ali okno  
 v svet na formativni način
Port of Koper or a Window to the World in a Formative 
Way 
Povzetek
Prispevek predstavlja možni 
primer obravnave pristanišča 
koper ob upoštevanju nekaterih 
korakov formativnega spremljanja 
oziroma ocenjevanja. ker težnja po 
samoregulativnem učenju in učenčevi 
refleksiji močna, je bolj primeren 
izraz formativno spremljanje, saj je 
formativnega ocenjevanja relativno malo. 
učenci obravnavajo bistvene značilnosti 
pristanišča koper s pomočjo spletnih 
virov, glavno vodilo pa je delovni list z 
nalogami, ki jim sledijo, lahko pa poiščejo 
dodatne vire in ugotavljajo še druge 
vidike obravnavane problematike.
Ključne besede: Koper, pristanišče Koper, 
formativno spremljanje, učni načrt, geografija.
Abstract
the paper presents a potential way of 
discussing the Port of koper by taking 
into account specific steps of formative 
assessment or evaluation. in light of the 
strong tendency towards self-regulated 
learning and students’ self-reflection, a 
more appropriate term would be formative 
assessment, as there is relatively little 
formative evaluation being carried out. 
Students discuss the basic characteristic 
of the Port of koper using online sources; 
they are guided by a worksheet containing 
tasks for them to fulfil, or they can find 
additional sources and discover new 
aspects of the issue in question. 
Key words: Koper, Port of Koper, formative 
assessment, curriculum, geography.
Dr. Anton Polšak 
Zavod RS za šolstvo
anton.polsak@zrss.si
COBISS: 1.04
Luka Koper ima 
zaradi več vzrokov 
nadpovprečen 
pomen tako za 
Slovenijo kot 
sosednje države, 
zato mu lahko pri 
pouku posvetimo 
nekoliko več časa. 
125
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Najprej predstavljamo izhodiščna vprašanja, 
ki se povezujejo z vsebino oziroma učnimi cilji. 
Tega v »običajnih« učnih pripravah navadno 
ni. Sledijo učni cilji, ki so (kakopak) povzeti iz 
učnega načrta za geografijo v gimnazijah, in 
pa delovni listi za učence (dijake), ki jih vodijo 
od samopreverjanja predznanja, načrtovanja 
ciljev, predelovanja snovi oziroma reševanja 
izbranih nalog do (samo)refleksije. In vse to ob 
predpostavki, da dijaki uporabljajo Maharo, ki je 
eno izmed možnih spletnih orodij za listovnik.
Delo smo si zamislili tako, da dijaki rešujejo 
delovne liste v elektronski obliki in jih rešene 
oddajo v listovnik, v katerega tudi zapisujejo 
refleksijo o opravljenem.
Dijaki najprej rešijo kratek test, ki se nanaša 
na koprsko pristanišče, in test, ki opredeljuje 
razumevanje argumentiranja. Nato oblikujejo 
lastne cilje učenja (ki morajo povzemati 
cilje učnega načrta) in sooblikujejo kriterije 
uspešnosti za izdelke in za stopnjo razumevanja 
obravnavanega problema. Sledi obsežnejše 
vodeno ali polsamostojno učenje, ko dijaki 
analizirajo vire in iščejo informacije, delajo 
zaključke, navajajo argumente, povzemajo. 
Samostojno opravijo tri dejavnosti. V sklepni 
fazi napišejo in ovrednotijo sestavek ali naredijo 
plakat ter ovrednotijo tri tipične izdelke. Za 
konec zapišejo refleksijo in jo oddajo v Maharo. 
Ker smo v refleksijo vključili tudi digitalne 
kompetence, dijaki še razmislijo, katere digitalne 
kompetence so pri teh dejavnostih razvijali, in 
ocenijo svoj napredek.
Vloga učitelja je organizatorska, svetovalna, 
podporna, lahko tudi preverjevalna. Načrtuje 
delo, spremlja potek dela, sprotno podaja 
povratne informacije o vmesnih etapah dela 
in na tej podlagi usmerja pouk. Pouk je delom 
zasnovan tudi tako, da lahko dijaki delajo v 
parih, kar je prvina sodelovalnega učenja, da si 
lahko podajo vrstniško povratno informacijo, 
kar je bistvena razlika od učiteljeve povratne 
informacije.
Sklep
Formativno preverjanje, kaj šele formativno 
spremljanje, ni ne lahka ne preprosta naloga. 
Formativni princip zahteva veliko priprav 
učitelja, res pa je, da je med samim učenjem 
večja teža na učencu, saj je on tisti, ki prevzame 
del odgovornosti za svoj napredek in končni 
dosežek ali doseženo raven znanja. Takšen je 
tudi predstavljeni primer, ki je dokaj obsežen, 
ponuja pa zamisli, ki bi jih bilo mogoče uporabiti 
v praksi. Če je ob tem spodbudil učitelje k 
formativnemu preverjanju, zlasti pa pokazal 
dijakom, da je učenje širok proces, in jih ne 
odvrnil, je namen več kot dosežen.
Priloga 1: Učna priprava
Luka Koper – okno v svet (ključna vprašanja)
Slika 1: Luka koper (Foto: A. Polšak)
Pomorski promet kot vrsta prometa
vključevanje pomorskega prometa v Sloveniji oz. 
Luke koper v prometne tokove
k aj je posebnost Luke koper v smislu vrst tovora?
k akšen pomen ima Luka koper za Slovenijo in 
sosednje države?
Ali se da pomen pristanišča vrednotiti samo glede 
na pretovor blaga?
k atere so razvojne možnosti pristanišča?
Luka koper je del prometnega omrežja Slovenije, ki izstopa s svojim pomenom. v teh 
dejavnostih bodo učenci vrednotili Luko z več vidikov: ekonomskega, prometnega, 
okoljskega in političnega. Preučili bodo različne vire, diskutirali in predlagali možne 
rešitve.
- trajanje (predvideno število ur): 3
- referenčni okvir za izvedbo učnega problema 
je tema obsredozemske pokrajine in jadransko 
morje iz učnega načrta za geografijo za 
gimnazije (učni načrt, 2000) iz predvidoma 
4. letnika za tiste dijake, ki se pripravljajo na 
maturo, kar pa spričo dejstva, da posegamo 
na medpredmetno ali celo kroskurikularno 
področje, niti ni nujno.
126
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Učna priprava
Splošne informacije šola:
učitelj:
Predmet/razred:
učna tema: Promet Slovenije
učni cilji (vsebinski, procesni, odnosni):
vsebinski cilji (un, 3.4.9 Promet)
Dijaki: 
- vrednotijo prometno lego Slovenije v evropi,
- s pomočjo prometnega zemljevida evrope spoznavajo prometno omrežje Slovenije (ceste, železnice, 
letališča, pristanišča) in vrednotijo njegov pomen za posamezna območja v Sloveniji, 
- ocenijo pomen prometa za razvoj gospodarstva,
- ocenijo ogroženost okolja zaradi cestnega prometa,
- na primeru izbrane pokrajine v Sloveniji predstavijo problem križanja različnih aktualnih interesov (npr. 
promet : kmetijstvo),
- raziskujejo razvojne možnosti obalnega območja in koprskega pristanišča.
Dijaki razvijajo naslednje zmožnosti:
- se vzgajajo v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor,
- razvijajo zavest o reševanju lokalnih in regionalnih problemov,
- se vživljajo v položaj drugih ljudi,
- probleme preučijo sami ali v skupini, pri čemer upoštevajo načela individualiziranega ali timskega dela, 
motivacije, kreativnosti, radovednosti, odgovornosti,
- raziskujejo razvojne možnosti obalnega območja in koprskega pristanišča,
- razvijajo/širijo znanje o prostorski in časovni dimenziji razvoja pokrajinotvornih dejavnikov in procesov ter 
zvez med njimi,
- vedenje o prostoru v smislu poznavanja, razumevanja in vrednotenja pojavov in procesov z zmožnostjo 
njihove prostorske in kronološke umestitve,
- zavedanje o raznolikosti naravnih, socialno-ekonomskih in kulturnih sistemov,
- prenos in uporabo splošnega znanja na konkreten primer,
- geografske veščine in zmožnosti raziskovanja pokrajine in sposobnost povezovanja geografske teorije s 
prakso preko kritičnega geografskega mišljenja in uporabe splošnih in specialnih raziskovalnih metod,
- zmožnost iskanja, zbiranja in obdelave elektronskih informacij, podatkov in pojmov in njihove uporabe 
na čim bolj sistematičen način (digitalne kompetence 1.1 Brskanje, iskanje in filitriranje informacij, 1.2 
Ocenjevanje informacij in digitalne kompetence s področja komuniciranja 2.1, 2.2 in 2.4),
- kritičen odnos do razpoložljivih informacij – digitalna kompetenca 1.2 ocenjevanje informacij.
CILJI
(vsebinski in procesni cilji ter nadpredmetne 
veščine)
DEJAVNOSTI UČENCEV
Predstavitev strategij oz. metod in oblik 
dela
PRIČAKOVANI REZULTATI
v tem koraku dijaki:
- napravijo samorefleksijo o poznavanju vloge 
Luke koper (odda v Maharo – digitalna 
kompetenca 2.4 Sodelovanje s pomočjo 
digitalnih kanalov) in
- samorefleksijo o teoretičnih osnovah 
argumentiranja.
A) PREDZNANJE
Dijaki rešijo kratek test, ki se nanaša na 
koprsko pristanišče, in test, ki opredeljuje 
razumevanje argumentiranja.
Dijakov zelo dober vpogled v to, kako 
že pozna problematiko prometa, pri 
čem ima še težave, pri čem potrebuje 
pomoč učitelja, kaj lahko naredi sam.
127
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

CILJI
(vsebinski in procesni cilji ter nadpredmetne 
veščine)
DEJAVNOSTI UČENCEV
Predstavitev strategij oz. metod in oblik 
dela
PRIČAKOVANI REZULTATI
v tem koraku dijaki:
- oblikujejo lastne cilje učenja,
- sooblikujejo kriterije uspešnosti za izdelke 
in za stopnjo razumevanja obravnavanega 
problema,
- se seznanijo z dejavnostmi, ki jih je za dosego 
ciljev načrtoval učitelj,
- načrtujejo dodatne dejavnosti, ki bodo 
prispevali k uresničitvi cilja.
B) CILJI IN KRITERIJI USPEHA
- Pričakovani dosežki se nanašajo na 
vsebinska in procesna znanja:
- dijak sam ali v skupini preuči 
problem, pri čemer upošteva načela 
individualiziranega ali timskega dela, 
motivacije, kreativnosti, radovednosti, 
odgovornosti,
- izbere in uporablja drugotne vire, kot npr. 
fotografije, zračne in satelitske posnetke, 
podatke z medmrežja ipd.,
- izbere in uporabi pravilno tehniko dela in 
pripomočke,
- pozna nekaj pogledov na vlogo Luke 
koper v lokalnem in nacionalnem okviru,
- analizira različne vire in jih zna primerjati 
ter ugotoviti bistvena sporočila,
- zna presoditi različne okoliščine, v katerih 
so nastajali ti viri,
- postavlja geografska vprašanja ali najde 
njihove geografske vidike,
- kritično vrednoti vire,
- posplošuje, interpretira in izbira ustrezne 
argumente za podporo ugotovitev,
- napove možnosti uporabe spoznanj.
ustrezno postavljeni cilji glede na 
interese, zmožnosti in predznanje 
dijakov.
v tem koraku dijaki:
- preberejo osnovno besedilo in dodatne zavihke 
v e-učbeniku, gradivo na prilogah,
- pregledajo in rešijo predvidene naloge oz. 
delovne liste,
- zapišejo ugotovitve in jih pošljejo v vpogled 
učitelju,
- razvijajo kompetenci 2.1 Sodelovanje s pomočjo 
tehnologije in 2.2 Izmenjava informacij in 
vsebin.
C)  DEJAVNOSTI IN ZBIRANJE DOKAZOV 
O UČENJU
Dijaki samostojno predelujejo vire in iščejo 
informacije, delajo zaključke, navajajo 
argumente, povzemajo. Samostojno 
opravijo tri dejavnosti.
napišejo in ovrednotijo sestavek ali naredijo 
plakat.
Dokazila za doseganje ciljev:
- govorni (monološki ali dialoški) ali 
pisni nastop,
- geografski esej (sestavek),
- plakat (z razširjeno vsebino).
v tem koraku dijaki:
- Povratno informirajo sošolca.
- na temelju povratne informacije sošolca (in/ali 
učitelja) izboljšajo svoj izdelek.
- izdelke pošljejo v pogled učitelju. 
Č)  POVRATNA INfORMACIJA (sošolca ali 
učitelja) 
ovrednotijo tri tipične izdelke.
ugotovijo elemente, po katerih se 
izdelki razlikujejo oziroma vplivajo na 
njihovo kakovost.
v tem koraku dijaki:
- napravijo samorefleksijo in/ali samoevalvacijo 
na podlagi tipičnih izdelkov.
- razmislijo o nadaljnjih korakih učenja 
obravnavane teme in veščine, ki je bila v 
središču pozornosti.
D) SAMOREFLEKSIJA/SAMOEVALVACIJA
M1: Dijaki rešijo naloge za samostojno 
preverjanje v e-učbeniku. 
ugotovijo, kolikokrat so predvideli napačni 
odgovor.
M2: Dijaki samostojno zapišejo refleksijo in 
jo oddajo v Maharo.
Dijak razmisli, katere digitalne kompetence 
je pri teh aktivnostih razvijal, in oceni 
svoj napredek. Napravi načrt, kako bo 
manjkajoče kompetence še naprej razvijal v 
prihodnjih dejavnostih.
128
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Priloga 2: Učni list za dijake (integriran tudi v e-učno okolje, npr. v Maharo, O365)
Dejavnost 1: Ugotavljanje predznanja
Odgovorite na naslednja vprašanja v treh sklopih, ki jih boste preverili ob koncu obravnave celotne vsebine.
Trditev: DA NE
Letni pretovor Luke koper je leta 2015 presegel 20 milijonov ton.
v Luki več blaga natovorijo kot raztovorijo.
Preko Luke gre največ tovora med tujimi državami na Madžarsko.
v Luki pretovorijo med vrstami tovora največ razsutega tovora.
obstoječi železniški tir trenutno še omogoča ustrezno logistično podporo Luki.
najdaljša obala za priveze ladij je na kontejnerskem terminalu.
Preberite naslednja vprašanja in jim pripišite oznake Ne, Deloma in V celoti.
Ali znam: Ne Deloma V celoti
- pri pisanju sestavka upoštevati različne vire z različnih vidikov?
- izpostaviti ključne zamisli?
- podpreti trditev z ustreznimi argumenti?
- izpostaviti, kaj je posebnost Luke koper v smislu vrst tovora?
- raziskati, kakšen pomen ima Luka koper za Slovenijo in sosednje države?
- ovrednotiti trditev, da je (ni) pomen pristanišča odvisen samo od količine pretovora?
- opisati, kakšne so razvojne možnosti pristanišča?
Ali znam argumentirati tako, da: Ne Deloma V celoti
- pri argumentiranju upoštevam različne vire iz različnih vidikov?
- izpostavim ključne ideje?
- podprem trditev z ustreznimi argumenti?
- navajam ustrezne argumente?
- vem, da je pomembnejša tehtnost argumentov kot pa njihova številčnost.
Ovrednotite dobljene zapise in premislite, kaj bi morali narediti za dosego želenega stanja. Zapišite svoj premislek in ga 
oddajte v Maharo v zavihek Moje učenje.
Moj razmislek:
Dejavnost 2: Postavljanje ciljev in strategij
Cilje dela vam je predstavil učitelj. Tu so zapisani v krajši obliki tisti, ki so ključni za samostojno delo. Razmislite, katere 
cilje bi preoblikovali ali spremenili in katere bi dodali, ker menite, da so v zvezi z vašim delom, ali pa menite, da lahko 
vanje vključite svoj osebni interes. Tako preoblikovane cilje zapišite v preglednico (v Mahari).
Postavljanje ciljev
k aj moram doseči?
raziskati razvojne možnosti Luke k oper
Poiskati, izbrati in oceniti ustrezne vire na spletu ali uporabiti predlagane
Dokazati svoje znanje z izdelkom
opraviti samoevalvacijo
k aj želim doseči?
129
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Razmislite in zapišite, kaj bi morali narediti, da bi dosegli postavljene cilje. Ker veste, da lahko večino ciljev dosežete s 
pomočjo gradiva, ki ga je predhodno pripravil učitelj, lahko sledite njegovim nalogam ali pa se lotite dela samostojno in 
pri tem zbirajte dokazila o svojem delu. 
Strategije
k ako bom dosegel postavljene cilje?
Opravite pregled priloženih nalog, ki ga opravite tako, da se posvetite zlasti področjem, ki vas najbolj zanimajo, ali ste si 
pri njih pripisali slabše ocene. Uporabite lahko tudi vire, ki ste jih našli dodatno sami.
Dejavnost 3: Delo z viri
Dejavnost 3.1: Pretovor v luki Koper
Navodila: Preučite gradivo v prilogah v učbeniku in na spletu.
Slika 2: Luka koper iz zraka (Vir: https:/ /www.youtube.com/watch?v=uGEwVT6Lis8)
Naloge: 
• Oglejte si kratek spot o Luki Koper na spletnem naslovu https://www.youtube.com/watch?v=8BGZ4s5BVaE. Katere tri 
ključne terminale pristanišča opazite?
• S pomočjo spletnih strani http://www.luka-kp.si/slo/statistika-pretovora-185 in http://www.luka-kp.si/slo/311 
ugotovite, kako se spreminja količina pretovora v letih 2005–2014. Navedite možne razloge za spremembe.
• S pomočjo priloženih virov ugotovite, ali je Luka Koper uvozna ali izvozna? Posledica česa so razlike med nakladanjem 
in razkladanjem pri posameznih vrstah tovora?
• Na spletu (Luka Koper, http://www.luka-kp.si/slo/terminali-191) poiščite podatke o kapaciteti pretovora posameznih 
terminalov. Ocenite rezerve, ki jih ima luka glede na zadnje podatke o pretovoru. Vse ugotovitve zapišite na list (M2: 
ali Wordov dokument, ki ga nato daste v skupno rabo).
130
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Priloga 1: Pretovor v Luki Koper po vrstah blaga
(Vir: SI-Stat, http:/ /pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp)
Priloga 2: Blagovni tokovi v Luki Koper leta 2011
(Vir: Jože P. Damijan, 2012, Ocena bodočih blagovnih tokov pristanišča Koper in narodnogospodarskih učinkov različnih variant 
transportnih povezav pristanišča z zalednimi državami. Ljubljana Institute of Finance and Economics) 
131
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Priloga 3: Avtomobilski terminal
Luka Koper je druga največja avtomobilska luka v Sredozemlju, večja je 
le v Barceloni. Po količini pretovorjenih avtomobilov je med morskimi 
terminali EU na enajstem mestu. Zanimivo je, da je razmerje med 
naloženimi in razloženimi avtomobili v Luki Koper 59 : 41. Rekordno 
leto Luke na področju pretovarjanja avtomobilov je bilo leto 2008, ko so 
odpravili več kot 560 tisoč vozil v obe smeri – z morja in na morje. Med 
znamkami, ki gredo skozi Luko Koper, so Citroën, Ford, GM, Honda, 
Hyundai, Kia, Mercedes-Benz, Mitsubishi, Renault, Subaru, Suzuki, 
Toyota, Volkswagen (štiri znamke), občasno pa pretovarjajo rabljena vozila, 
avtobuse (tudi letališke), specialna vozila in podobno.
Slika 3: Avtomobili v luki koper  
(Foto: A. Polšak)
(Vir: http:/ /www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2015/08/rep_luka_koper_avtomobilski_pomol.aspx?format=json&mob= 
1&os=android&ver=2.4&hide_hf=1)
Sliki 4 in 5: Pogleda na kontejnerski terminal Luke koper (Vir: A. Polšak (zgornja slika) in https:/ /www.youtube.com/
watch?v=8BGZ4s5BVaE (spodnja slika))
Dokazila
132
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Dejavnost 3.2: Tretji pomol – da ali ne? Kritična uporaba virov
Navodila: Preberite merila kritične uporabe virov in analizirajte priložene vire. Nato naredite zapis, v katerem 
upoštevajte zapisana vodilna vprašanja.
Priloga 1: Kritična uporaba virov
Pri uporabi virov s spleta je treba kritično premisliti o njihovi vsebini in namenu. Pri tem vam lahko pomagajo 
spodnji napotki.
Slika 6: koper z obalne ceste (Foto: A. Polšak)
Uporaba verodostojnih in zanesljivih informacij
Ta veščina vključuje premislek o spodaj navedenih vprašanjih.
• Kdo in kakšen je vir informacije? Gre za tiskan vir, televizijo ali internet? Ali so navedeni avtor, datum in viri. Za 
televizijo je pomembna še vrsta oddaje (novice, film ali dokumentarna oddaja).
• Kdo je odgovoren za informacijo? Je oseba ali organizacija usposobljena za dajanje ustreznih informacij? Kako to 
vemo? Je možno z avtorjem stopiti v stik po telefonu ali e-pošti?
• Je informacija dovolj aktualna za naš namen? Poiskati je treba novejše informacije, tudi če gre za zgodovinske teme.
• Je informacija točna? Če je mogoče, primerjamo več virov in s tem potrdimo točnost.
• Je informacija poštena oz. pravilna? Je pogled na temo uravnotežen? Kakšen je namen informacije? Če nas skuša 
informacija o čem prepričati, ni nujno, da je nepristranska.
• Je informacija dovolj tehtna, gre dovolj v globino? Pogledamo, kakšne podrobnosti zajema informacija. Zanima nas 
tudi, ali so napisane povezave z drugimi viri oz. internetnimi stranmi.
Identifikacija okvira oz. zveze informacije
Za razumevanje okoliščin v zvezi z neko informacijo je pomembno: 
• Kaj je predmet razprave, članka? Pozorni moramo biti na jasnost mnenja, ki je izraženo.
• Kakšen je avtorjev pogled na problem? Gre za razlikovanje tega, v kar nekdo verjame, in dejstva, ki je dokazljivo.
• Kaj je v ozadju avtorja neke informacije? Gre za starost, osebnost, kulturo, nacionalnost, povezanost z informacijo, 
zgodovinsko dobo ipd.
133
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

• Kako je to ozadje vplivalo na avtorjevo prepričanje? Razmislimo, ali bi bilo izraženo mnenje drugačno, če bi avtor 
izhajal iz drugačnega okolja, države, zgodovinskega obdobja …
Razlikovanje dejstev od mnenj
Zamenjevanje dejstev in mnenj oz. stališč je pogosto, zato bodite pozorni na naslednje:
• Dejstva iščemo tako, da se sprašujemo, ali so pravilna ali napačna. Dejstva navadno odgovarjajo na vprašanja kdo, kaj, 
kdaj, kje in koliko …
• Vprašajmo se, kako bi lahko preverili, ali je dejstvo resnično. To lahko naredimo sami s preizkusom ali pa iščemo 
dodatne podatke ipd.
• Iščemo mnenja, v katerih iščemo stališča ali vrednostne sodbe avtorja. Ta vključujejo osebna mnenja (jaz mislim), 
razne pridevnike (lepo, grdo …) ali nakazujejo možnosti (lahko bi …). Mnenja ne moremo preveriti kot napačno ali 
pravilno.
• Premislimo, ali so mnenja podprta z dejstvi ali argumenti. Dobro argumentirana mnenja nam lahko pomagajo do 
lastnih mnenj, a so to še vedno mnenja in ne dejstva.
Z upoštevanjem zgornjih navodil napišite krajšo oceno naslednjih treh virov, ki se tičejo razvoja Luke Koper.
Članek 1: V LDS-u so prepričani, da je izgradnja tretjega pomola v Luki Koper izrednega pomena za gospodarski 
razvoj celotne Slovenije
Stranka meni, da je potrebno prisluhniti nekaterim pomislekom lokalnega prebivalstva, ki so povezani z možnimi 
negativnimi vplivi gradnje in obstojem pomola.
Vendar pa pomisleki nimajo legitimne pravice zavirati razvoja koprskega pristanišča, ki je pomembno za celotno 
Slovenijo. 
Po besedah poslanca LDS-a Marka Pavlihe namreč vsak ustvarjeni tolar v koprski Luki ustvari 13 dodatnih tolarjev, 
Luka pa je tudi del petega evropskega prometnega koridorja.
Več kot trideset let načrtov
O gradnji tretjega pomola se sicer govori že od začetka sedemdesetih let, ko so bili pripravljeni prvi načrti širitve 
Luke. Gradnja pomola, ki naj bi bil dokončan do leta 2008, naj bi po zdajšnjih načrtih stala okoli 100 milijonov evrov. 
Takrat bodo lahko v Luki Koper pretovorili kar 400.000 standardnih zabojnikov. V letu 2003 je pretovor v Luki znašal 
11 milijonov ton, lansko leto (2004, op. a.) pa 12,6 milijona ton.
(Vir: TV Slovenija, 11, januar 2005. Medmrežje: http:/ /www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_
id=63305 (cit. 4. 2. 2009))
Članek 2: Karel Erjavec: Ni možnosti, da bi v Luki Koper postavili plinske terminale
Minister za okolje in prostor Karel Erjavec je ob obisku Luke Koper poudaril, da bo za zagotovitev razvojnih možnosti 
luke treba pospešiti sprejetje državnega prostorskega načrta. Obenem je pojasnil, da gre pri umestitvi plinskih 
terminalov za okoljsko zelo občutljiv projekt in da ni možnosti, da bi se terminali umestili na območje Luke Koper.
V Luki Koper se je minister seznanil z načrti družbe. Izpostavil je, da bo treba pospešiti vse aktivnosti v zvezi s 
sprejemom državnega prostorskega načrta, saj ta dokument zagotavlja nadaljnji razvoj Luke Koper. »Luka Koper je 
strateškega pomena za Slovenijo, ne nazadnje je to naše okno v svet,« je prepričan Erjavec. Pri tem je opozoril, da je 
treba upoštevati tudi vse okoljske standarde.
Minister meni, da ni možnosti, da bi se plinski terminali umestili na območje Luke Koper, zlasti ker gre za okoljsko 
zelo občutljiv projekt. »Glede na to, da lokalna skupnost in okolje ne sprejemata tega projekta, mislim, da ni 
možnosti, da bi dejansko prišlo do umestitve plinskega terminala na tem območju in tudi po pogovorih s predstavniki 
Luke Koper sem dobil občutek, da jim to ni prioriteta,« je po obisku pojasnil Erjavec.
(Vir: Dnevnik, 3. 2. 2009. Medmrežje: http:/ /www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042241914 (cit. 4. 2. 2009))
134
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Članek 3: Odnos prebivalcev mestne občine Koper do Luke Koper
Srčika problema, ki smo ga želeli osvetliti, je odnos do načrtovane širitve Luke Koper. Podpira jo 63 % občanov, 
od tega 33 % brezpogojno. Proti širitvi je dobra petina vprašanih. Med 831 anketiranimi gradnji tretjega pomola 
nasprotuje 106 vprašanih, med njimi 37 Ankarančanov. Kakršna koli podpora je visoka na vseh obravnavanih 
območjih (Koper novi in stari del ter zaledje), razen v Ankaranu, kjer širitev podpira tretjina vprašanih.
Odnos Ankarančanov do širitve Luke Koper je v primerjavi z ostalimi območji izrazito drugačen. Kljub temu med 
vprašanimi Ankarančani nasprotovanje širitvi ne prevladuje izrazito, saj je to skoraj izenačeno s popolno in pogojno 
podporo širitvi. Razumljivo je, da Ankarančani na širitev gledajo drugače kot ostali občani, saj jih najbolj neposredno 
zadeva. Vendar negativni odnos do koprskega pristanišča in njegove širitve ni tako prevladujoč, da bi ga lahko, na 
podlagi opravljenih anket, posplošili na celotno območje krajevne skupnosti.
Tisti, ki so proti gradnji tretjega pomola, so najpogosteje kot razlog nasprotovanja navedli vplive pristanišča na 
okolje, ki jih do sedaj niso reševali v zadostni meri. Menijo tudi, da zaradi vse večje okoljske ozaveščenosti ljudje bolj 
zaznavajo negativne vplive na okolje.
(Vir: Pirc, M in sod., 2005, Odnos prebivalcev mestne občine Koper do Luke Koper. Dela 26. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 
Ljubljana, str. 240–241)
Vir 3: Odnos domačinov do širitve Luke Koper
(Vir: Pirc, M., Strmšnik, K., Dobnik. J., 2005, Odnos prebivalcev mestne občine Koper do Luke Koper. Dela 26. Filozofska fakulteta, Univerza 
v Ljubljani. Ljubljana, str. 238)
Naloge: 
Na medmrežju poiščite dodatno gradivo o gradnji tretjega pomola, npr. http://www.mladina.si/tednik/200452/
clanek/slo--obala-ursa_matos/, http://podgorica.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_07_vpg/docs/2011_-_
DPN_-_investicije_slo.pdf, in si oglejte videoposnetek na spletnem naslovu http://www.zivetispristaniscem.si/index.
php?page=static&item=17. Na podlagi dodatnega gradiva napišite krajši strokovni prispevek, ki naj vsebuje čim več 
argumentov za gradnjo in proti njej.
Pri tem razmislite:
• V čem se razlikujejo časopisni/internetni članki od znanstvenih? Kaj je v ozadju člankov in kateri dejavniki so vplivali 
nanje?
• Kje v virih so citirani primarni in kje sekundarni viri?
• Kateri problem je bil v ospredju l. 2005 in kateri l. 2008?
• Kako gledajo na problem širitve domačini, kako pa o tem pišejo različni viri oz. vpleteni?
• Obiščite na medmrežju stran http://www.geocities.com/sznslovenije/natura2000.htm. Kako bi ocenil ta prispevek:
135
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

• z vidika objektivnosti (podčrtajte ali izpišite iz vsakega članka objektivna dejstva);
• z vidika posredovanja kakovostnih in jasnih informacij;
• kaj je glavna ideja?
• Kaj oziroma katera problematika je skupna vsem člankom?
• V katerih vrstah pretovora in spremljajočih dejavnostih vidi Luka Koper svoj razvoj? Katere argumente ima za to? Kje 
bi lahko bile ovire za dosego načrtovanega? Argumentirajte.
• Ali se strinjate s trditvijo, da je širitev pristanišča nujna?
Utemeljite in podprite svoje argumente.
Dokazila (odgóvori na vprašanja in drugo gradivo)
Dejavnost 3.3: Razvoj luke Koper in drugi železniški tir
Slika 7: razvrstilni tiri železnice pred k oprom (Foto: A. Polšak)
Navodilo: 
V tej dejavnosti boste preučili dva vira in s sošolcem razmišljali o gradnji drugega tira. 
Sledite naslednjim korakom.
• Preberite priložene vire.
• Zapišite svoje mnenje.
• Izmenjate zapis s sošolcem, ki vam naj poda povratno informacijo.
136
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Vir 1:
Globlje morje − več prometa
Luka Koper je za večji pretovor primerna zaradi poglobitve morskega dna. Na začetku septembra lani so v prvem 
luškem bazenu dokončali poglobitev morskega dna na 14 metrov in s tem omogočili, da ob prvem pomolu ob največji 
oseki lahko pristanejo ladje s 13,5 metra ugreza. Poglobitev je že v lanskem zadnjem četrtletju precej izboljšala 
rezultat. Namesto 600.441 kontejnerjev leta 2013 jih je bilo lani 674.000 ali 12 odstotkov več. Junija letos načrtuje 
Luka Koper začetek poglabljanja prvega bazena na 15 metrov globine. Država (Uprava RS za pomorstvo), ki je imela 
nalogo, da poglobi vplovni kanal, je poglobitev na 14,7 metra dosegla v soboto. V prihodnjih dneh bodo opravili 
nadzor in verjetno še ta teden pridobili dovoljenja za plovbo v tem kanalu. Seveda pa približno meter globlje morje v 
vplovnem kanalu ni smiselno, dokler ne poglobijo še bazena ob pomolih.
Kdo brzda luške konje?
Seveda bi nadaljnje poglabljanje morja pripomoglo k še večjemu prometu, vendar so v Luki Koper neuradno že prejeli 
namig, naj ne hitijo preveč z vlaganji. Pa tudi da neubogljivi upravi lahko hitro vzamejo stolček. Kot bi se kdo bal, da 
bi luške pretovorne zmogljivosti presegle infrastrukturne ambicije slovenske države. Lani so v Luki naložili 145.984 
vagonov in razložili 105.448 vagonov, pred dvajsetimi leti so v Luki naložili in razložili okoli 80.000 vagonov. O tem, 
kaj lahko pomeni dodatni tir za posel, pove Matija Grmšek iz Transagent Ltd: »Zaradi omejenih kapacitet na železnici 
imamo že zdaj oportunitetno škodo. Naš ladjar je izgubil posel, ki bi Luki prinesel dodatnih 340.000 avtomobilov na 
leto, če bi lahko dvema velikima proizvajalcema avtomobilov zagotovili dodatne kapacitete na železnici. To je samo 
eden, sicer največji posel, ki smo ga izgubili zaradi omejenih železniških kapacitet.«
Luka Koper kar 60 odstotkov vsega blaga odpelje ali pripelje po železnici. A kaj bi bilo na cestah, če bi peljali več blaga 
s tovornjaki? Lani je v Luko Koper vstopilo 223.881 tovornjakov. Luka je lani ustvarila za okoli 163 milijonov evrov 
prihodkov in okoli 60 milijonov evrov EBITDA. Toda Luka Koper je predvsem pospeševalec logističnega posla, ki po 
nekaterih ocenah Sloveniji prinaša od dve do 2,5 milijarde evrov prihodkov, torej več kot turizem.
(Vir: http:/ /novice.najdi.si/predogled/novica/784ca7bb8e97a0e253648cd8e39075c2/Delo/Gospodarstvo/Gerda-Maersk-danes-
postavila-nov-rekord (27. 10. 2015))
Vir 2:
Simulacije kažejo, da naj bi se obseg pretovora v Luki Koper povečal s sedanjih (l. 2011) 16 mio ton (brez 
transshipmenta) na 28 do 39 mio ton do leta 2030. Najbolj realistični scenarij kaže podvojitev pretovora v Luki Koper 
do leta 2030 (na 33 mio ton) oziroma povprečno letno rast pretovora po 4 %.
Pri tem bo v naslednjih dveh desetletjih zaradi različne dinamike rasti pretovora posameznih blagovnih skupin prišlo 
do temeljitega prestrukturiranja blagovnega prometa v Luki Koper. Najbolj očitna sprememba je porast pretovora 
kontejnerjev s sedanjih 32 % na 53 % skupnega pretovora, predvsem na račun relativnega zmanjšanja pretovora 
sipkih in razsutih tovorov.
Do leta 2030 naj bi se okrog 62 % celotnega pretovora v Luki Koper prepeljalo na trge zalednih držav prek železnice. 
Natančneje, železniški prevoz tovora iz koprskega pristanišča naj bi se s sedanjih 10 mio ton do leta 2030 povečal na 
17 do 24 mio ton (realistično naj bi se podvojil na dobrih 20 mio ton).
Simulacije kažejo, da naj bi ob predvideni dinamiki pretovora v Luki Koper že do leta 2018 (po pesimističnem 
scenariju pa že do leta 2017) prišlo do saturacije zmogljivosti moderniziranega enojnega tira Koper–Divača, ki 
pomeni ozko grlo v dinamiki razvoja koprskega pristanišča. Če ne bo prišlo do izgradnje drugega tira na progi Koper–
Divača, bo po letu 2018 prišlo do preusmerjanja blagovnih tokov bodisi na italijansko železniško omrežje bodisi na 
slovensko avtocestno omrežje.
(Vir: Jože P. Damijan, 2012, Ocena bodočih blagovnih tokov pristanišča Koper in narodnogospodarskih učinkov različnih variant 
transportnih povezav pristanišča z zalednimi državami. Ljubljana Institute of Finance and Economics)
137
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

Vir 3:
Čeprav uradnih številk še ni, je že jasno, da se bo pretovor na najpomembnejšem – kontejnerskem terminalu še 
dodatno povišal, predvidoma za 15 odstotkov. V tem segmentu se bo tako številka gibala okrog 670.000 TEU, Luka 
Koper pa bo leto zaključila s predvidoma 19 milijonov ton pretovora, kar je skoraj milijon več kot lani.
Danes v Koper plujejo kontejnerske ladje s kapaciteto do 8.500 TEU (kontejnerskih enot). Z novimi servisi bodo 
lahko priplule ladje do 10.000 TEU. »Pričakujemo lahko, da bodo ladjarji zaradi obvladovanja stroškov prihajali z vse 
večjimi ladjami, zato je treba temu prilagoditi tudi pristaniško infrastrukturo in pretovorno opremo. Država, ki skrbi za 
plovne kanale zunaj pristanišča, v tem trenutku izvaja poglobitev vhoda v prvi bazen na 15 metrov. V začetku prihodnjega 
leta bo ob obali kontejnerskega terminala temu sledila tudi Luka Koper,« pojasnjujejo na Luki Koper. V teku je tudi že 
priprava dokumentacije za podaljšanje prvega pomola še za 100 metrov. Večina načrtovanih investicij do leta 2020 v 
višini več kot 200 milijonov evrov bo tako namenjenih predvsem kontejnerskemu terminalu, s katerim bodo v Luki 
letno zmogljivost terminala povečali s sedanjih 850 tisoč na 1,15 milijona TEU.
(Vir: http:/ /www.regionalobala.si/novica/luka-koper-naproti-novim-rekordom (novica z dne 14. 12. 2014))
Sliki 8 in 9: Posnetek iz zraka luke koper l. 2005 in 2015 (Vir: Google Earth in GERK – Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP)
Primerjajte stanje in zapišite ugotovitve.
Naloge:
• Zapišite svoje mnenje o virih 1–3 in ocenite potrebo po gradnji drugega železniškega tira na progi Koper–Divača. 
Razpravljajte s sošolcem. Po potrebi dopolnite mnenje z dodatnimi argumenti.
• Naredite predstavitev kot strokovnjaki, ki predlagajo ustrezno širitev pristanišča. Pri tem uporabite pridobljeno 
znanje.
Dokazila (oddana v Maharo)
138
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja

k aj dokazujem:
- k ako dobro znam napisati sestavek in trditve utemeljiti.
- k ako dobro znam oceniti ustreznost virov.
- k ako dobro znam narediti PPt, kako dobro vključim geografsko vsebino in s tem 
medijem sporočim bistveno.
Dokaz(-ila):
- izdelek ocene potrebnosti drugega tira
- PPt -predstavitev
- Sestavek
Povratna informacija učitelja (oddana v Maharo)
Dejavnost 4: Samoevalvacija
Na koncu dela opravite samoevalvacijo dela.
Samoevalvacija (v Mahari)
k ako ocenjujem svoje delo? k aj mi je uspelo? k aj bi v prihodnje spremenil?
Viri in literatura
1. Black, Paul in Wiliam, Dylan, 2001, Inside the Black Box. [https:/ /weaeducation.typepad.co.uk/files/blackbox-1.pdf] London : king’s 
c ollege London School of education.
2. Dumont, Hanna, istance, David in Benavides, Francisco, 2013, O naravi učenja : uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana : Zavod 
republike Slovenije za šolstvo.
3. Hattie, john, 2009, Visible learning: a synthesis of over 800 meta-analyses relating to achievement. London ; new York : r outledge.
4. Učni načrt. Geografija – splošna, klasična, ekonomska gimnazija. ZrS š in Ministrstvo rS za šolstvo. Ljubljana. Medmrežje: http:/ /
portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/geografija_spl_gimn.pdf (28. 5. 2009).
139
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
širimo obzorja