YU ISSN 0040-1978
;
Ste-j
i
sm
LETO XXXV.f ŠT. 42
Ptuj, 28. oktobra 1982 cena 8 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
VARČEVANJE IN ZAVZETO DELO NA VSEH PODROČJIH
Priprave na šesto sejo zborov skupščine občine Ptuj, zlasti še razprave o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj za obdobje do leta 1985, problematika energetske bilance v občini in predlogi ukrepov, spremembe odloka o delovnem času v trgovinah in ustrezna priporočila drugim delovnim organizacijam in skupnostim, so sovpadale z nizom ukrepov zveznega izvršnega sveta, ki so logično nadaljevanje sklepov sej CK ZKS in CK ZKJ. Poleg sej delegacij in konferenc delegacij, so bile tudi seje občinskih družbenopolitičnih organizacij, predvsem predsedstva OK SZDL Ptuj, območna posvetovanja najodgovornejših predstavnikov krajevnih skupnosti, ki sta jih skupno sklicala komite OK ZKS in OK SZDL in vrsta drugih delovnih dogovorov, kjer so delovni ljudje in občani oblikovali svoja stališča do predlaganih ukrepov, sprememb in dopolnitev, ki so nujni za obvladovanje največjih gospodarskih težav v državi do konca leta, enako velja za občino in ustvarjanje perspektive za popolnejše uresničevanje politike, gospodarske stabilizacije v prihodnjem letu.
Vsemu temu so delovni ljudje in občani z našega območja dali polno podporo, za sicer neprijetne ukrepe pokazali veliko mero razumevanja s prepričanjem in zahtevo, da tokrat resnično gre zares, da bodo besedam sledila stvarna dejanja.	<*
Celotna akcija ne izraža le širino fronte, temveč tudi sočasnost in usklajenost, vse to nam je doslej često primanjkovalo. Ta enotnost akcije in podpore najširših slojev prebivalstva nam tudi vliva upanje, da bomo do cilja resnično prišli, da bodo vsi za sprejete in nakazane naloge odgovorni dejavniki, izpolnil^ in opravičili zaupanje delovnih ljudi in občanov, skratka najširše javnosti. Prav zato morajo vse subjektivne sile v okviru Socialistične zveze kot frontne organizacije, kar najbolj dosledno vztrajati v prizadevanjih, da hitro in sprotno odstranjujemo ugotovljene slabosti.
To je potrdila tudi razprava delegatov na sejah vseh treh zborov skupščine občine Ptuj, zlasti še družbenopolitičnega zbora, kjer seje večina delegatov vključila v razpravo, vsak delegat je dal svoj posebni ton tej razpravi in
uveljavljal se je ustvarjalni dialog. Upraviče no lahko pričakujemo, da bomo s tako prakso nadaljevali tudi za naprej, da bomo redno pregledali, kaj smo se na zadnji seji ali delovnem posvetu dogovorili, kaj smo od tega uresničili in kako, česar nismo in zakaj ne, predvsem pa, da bomo tiste, ki nalog niso izpeljali tako kot smo se samoupravno dogovorili, tudi poklicali na odgovornost.
Le s tako prakso, s stalnim podpiranjem in stimuliranjem najboljših, ki vlečejo voz naprej in tistih, ki nosijo breme stabilizacije, vse to bo prav gotovo pomagalo, da bodo stabilizacijska prizadevanja rodila zaželjene sadove.
Ob tem pa moramo stalno imeti v vidu, da so predlagani in sprejeti administrativni ukrepi le začasni, ki imajo namen doseči tako stanje v gospodarstvu, ki bo omogočilo, da bo v prihodnjem letu lahko storjen korak v nujne globlje spremembe v celotnem gospodarskem življenju države, vsake republike in občine.
Ta pot pa je lahko edino pot socialističnega samoupravljanja.
FF
KM ETIJCI SO BILI USPEŠNI
Ni še tako dolgo, ko smo pisali, da so letošnji plani jesenskih kmečkih opravil ogroženi zaradi slabega vremena. Če izzvamemo manjše padavine v začetku tega tedna, je bilo vreme kmetijcem končno le naklonjeno. Podatki, ki smo jih dobili z obeh sektorjev pričajo, da so zelo dobro pripravljeni čakali na lepo vreme in ga tudi maksimalno izkoristili. Da so delali takorekoč dan in noč ni potrebno posebej poudarjati. V zasebnem kmetijstvu je le še malo površin neposejanih, tudi pridelek je v glavnem pospravljen, razen tistega seveda, ki še lahko malo počaka.
V družbenem sektorju, torej v kmetijskem kombinatu Ptuj so imeli v torek neposejanih le še 350 hektarov od 1132 planiranih. V kratkem času so posejali torej pšenico kar na nekaj manj kot 800 hektarih. Od 800 imajo peso še na 270 hektarih, koruzo morajo pospraviti še s 100 hektarov. Vse to ne predstavlja več nobenega problema, če bo na voljo le še nekaj lepih dni. Tudi v vinogradih je bilo opravljeno veliko dela. Zunaj je le še okoli 20 do 30 vagonov grozdja.
Če smo bili še pred dnevi zaskrbljeni, smo danes že lahko večji optimisti. Kmetijci bodo, kot izgleda, naloge uresničili. Nedvomno si ob tem zaslužijo vso priznanje.
/	JB
•'	-*	i	:
■, ■ - ■ ■
" v"V -- v-'. • r: Še nekaj lepih dni in setev bo končana
foto: I. kotar
MORALNO VZGOJNI POMEN VARČEVANJA
Pogosto v pogovorih o varčevanju slišimo, da danes ni mogoče varčevati in prihraniti pomembnejših zneskov, ker so prejemki prebivalstva nezadostni in da komaj spremljajo rast cen in življenskih stroškov. Podatki o gibanju sredstev prebivalstva (hranilnih vlog vseh vrst itd) kažejo nasprotno. V takšnih pogojih se varčevanje le upočasni, gledano na daljši rok pa vendarle narašča. Trditev o nesmiselnosti varčevanja v pogojih nestabilnega gospodarstva ima še manjšo podlago, če imamo v mislih varčevanje v širšem smislu, ki zajema porabo surovine, energije, družbenih sredstev in dela. Prav racionalna poraba proizvodnih tvorcev in poraba
denarnih sredstev (investicije, zaloge!) pa med drugim predsatavlja bistveni pogoj za stabilno gospodarstvo. Prav to bomo lahko dobro spoznali v naslednjih nekaj letih, ko bomo morali plačevati račune za nerazumno obnašanje z družbenimi sredstvi in razpoložljivim fondom dela v polpreteklosti.
Menimo, da je pri nas bil močno zapostavljen moralno vzgojni pomen varčevanja. Tega pomena seveda ne moremo meriti s konkretnim zneskom prihranka pri surovini, energiji ali z višino hranilne vloge. Tak pomen varčevanja lahko merimo le z odnosom ljudi do družbene imovine in skozi zavest človeka do varčevanja
kot koristnega družbenega pojava. Tisti, ki se je naučil varčevati s svojim premoženjem in denarjem, bo lahko varčeval in dobro gospodaril tudi z družbeno lastnino. Mar ne pomislimo nehote, ko preberemo v časopisu primere nevestnega ravnanja in razmetavanja z družbenimi sredstvi, da to delajo ljudje, ki kot osebnosti niso vzgojeni v duhu dobrega gospodarja in razumevam nega ravnanja ozžroma varčevanja. Zgodovinska resnica je namreč, da je človeka ustvarilo delo, z delom se ustvarja vrednost, z varčevanjem pa se ustvarjena vrednost ohranja in povečuje.
F. LUKMAN
KONČAN 11. KONGRES ZSMS
Na sobotnem plenarnem zasedanju v športni dvorani Marof je sodelovalo 743 udeležencev. foto: M. Ozmec
Za dosledno uresničevanje
življenjskih
interesov
mladih
V Novem mestu je v nedeljo, 24. oktobra zaključil z delom 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Na njem so mladi delegati iz vse Slovenije ocenili razmere v štiriletnem obdobju po 10. kongreu ZSMS v Novi gorici, zastavili pa so si številne nove naloge. Značilnost vseh 210 razprav dela po komisijah je poudarek odločnosti mladih za dosledno uresničevanje življenjskih in družbenih interesov mladih ljudi. Samostojnost, odprtost, demokratičnost, množičnost in fron-tnost mladine so temeljne usmeritve zaključkov 1L kongresa.JVeč o kongresu na zadnji strani. QM
Poročila z zborov SO Ptuj (stran 2 in 3) Mladi za večjo pridelavo hrane (stran 3) Zgodovinska pričevanja (stran 4)
Trdne vezi z domovino (stran 6)
Šport (stran 9)
Mladinska vprašanja niso le mladinska
To ugotovitev so na prvi seji novoizvoljenega predsedstva občinske konference ZSMS v Ptuju minulo sredo večkrat ponovili in jo tudi argumentirali. Sicer pa je ta trenutek med mladimi kopica nerešenih problemov in vprašanj. Čim prej in čimbolj resno se je treba z njimi spoprijeti in napeti vse sile za njihovo odpravljanje.
Ko so uvodoma razpravljali o gradivu za sejo družbeno političnega zbora — ta seja je bila v četrtek — so precej besed namenili vzgoji in izobraževanju mladih. Slednjega je po njihovih besedah skoraj preveč, prvega pa očitno premalo. Očitno je vzgoja mladih za delo in življenje nekoliko zapostavljena, v CSUI Ptuj manjka politične aktivnosti in koordiniranega dela. Rezultati nedavne ankete so pokazali, da posamezni dijaki ne razlikujejo samoupravnih organov od družbeno političnih organizacij. Vprašujejo se kje je strokovnost kadrov. Sicer pa znan je podatek, da kar 35 odstotkov 'učiteljev CSUI nima ustrezne strokovne izobrazbe. Odnos do mladih na šolah ni zadovoljiv, še slabše pa je na osnovnih šolah, kjer ni ustrezne povezave z osnovnimi organizacijami v KS.
Kot gost je na seji sodeloval tudi Stanko Lepej, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, kije mladim osvetlil nekatere zadeve in dal napotke pri delu. V nadaljevanju razprave so člani predsedstva ugotovili, daje še zmeraj prevelik vpliv staršev na usmeritev učencev po končani osemletki ali Srednji šoli. Prizadevati si je treba, da bo usmerjeno izobraževanje zares zaživelo, usmerjati pa je potrebno predvsem v proizvodne poklice. Seveda ni prav, da so ocene letnikov posameznega dijaka pogoj za vpis v eno od usmerjenih šol.
Vse bolj pereč problem je tudi brezposelnost mladih. V ptujski občini je po podatkih zavoda za zaposlovanje trenutno brezposelnih 1032 občanov, od tega več kot polovica mladih. Zanimiv je podatek, da je na drugi strani v ptujski občini mnogo preveč pogodbenega dela, baje toliko, da bi lahko ob odpravi tega dela zaposlili kar 250 občanov.
Člani predsedstva so na seji potrdili tudi tri razprave, s katerimi so ptujski delegati razpravljali na XI. kongresu ZSMS v Novem mestu. Dogovorili so se tudi o poteku kviza znanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Občinsko tekmovanje v tem kvizu bo 19. novembra v CSUI, potekalo pa bo kot do sedaj v dveh delih: v pisni in ustni obliki odgovarjanja na zastavljena vprašanja.
Ko so razpravljali o proslavi 25-letnice klubov OZN v Sloveniji, ta bo od 29. do 31. oktobra v Ptuju, udeležilo pa seje bo prek 800 delegatov iz vseh klubov OZN v Sloveniji, so se podrobneje ddgovorili o organizaciji posameznih prireditev, ki bodo v teh dneh praznovanja. Najmnožičnejši bo pravgotovo protestni mirovni shod mladih.
Ob koncu so se dogovorili še o organizaciji komemoracije ob dnevu mrtvih — ta bo v nedeljo, 31. oktobra ob 9. uri, zbor vseh udeležencev pa bo pred Klubom mladih v Ptuju, od koder bodo v sprevodu krenili k spomeniku padlim v NOB na starem mestnem POM*«".	M.	Ozmec
Razgrnjena zdravstvena problematika
Preteklo sredo je občinsko zdravstveno skupnost in zdravstveni center Ptuj—Ormož obiskala delovna skupina, ki stajo vodila Tatjana Kosovel, predsednica skupščine zdravstvene skupnosti SR Slovenije in Borut Miklavčič, predsednik komiteja za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije. Ob tej priložnosti se je seznanila z uspehi ptujskega zdravstva in nekaterimi njegovimi razvojnimi problemi. Posebej je bilo poudarjeno, daje zdravstvena skupnost v resnici zaživela kot mesto za sporazumevanje in dogovarjanje med1 uporabniki in izvajalci. Poleg tega je ptujsko zdravstvo v zadnjih letih kakovostno zelo napredovalo, doseglo pa je tudi nekatere pionirske korake na področju organizacije dela. Uspešno je bilo tudi pri uresničevanju zakona o zdravstvenem varstvu in sporazuma o delitvi dela, zataknilo pa se pri organizaciji malih kirurških storitev. Prenesti bi jih morali v TOZD Osnovno zdravstveno varstvo.
Največji problemi pa so še vedno pri planiranju in pri zagotavljanju solidarnosti, kije sicer še vedno potrebna, vendar bi bilo nujno, da dosežemo realno solidarnost. Naj jo dobi tisti, ki jo resnično potrebuje. Ker se bilančna sredstva zdravstva znižujejo, je potrebno doseči, da se potrebe in možnosti uskladijo. V obdobju ekonomske stabilizacije pa bi morali zagotoviti tudi bolj sprotno dogovarjanje. Tudi sistem participacije bi se naj spremenil, ker v sedanji obliki ne pomeni ničesar. Odgovorni delavci v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj so postavili tudi vprašanje glede vrednotenja zdravstvenega dela.
Poleg tega so delovni skupini predstavili uspehe pri staležu, zmanjšanju oskrbnih dni in podobno. Slabosti pa so še vedno pri zdraviliškem zdravljenju, pri zagotavljanju ortopedskih pripomočkov, čakalni dobi.
Poseben problem pa predstavlja delitev dela med nižje in višje organiziranimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami.
Na pogovoru v zdravstvenem centru — TOZD Bolnica dr. Jožeta Potrča pa so delavci centra zlasti razpravljali o svojem družbenoekonomskem položaju, ki je bistveno slabši od delavcev drugih centrov, uporabi sredstev ‘solidarnosti, deficitarnosti specialistov, o skupnem prihodku v delovnih organizacijah zdravstva, potrebah po obnavljanju medicinske opreme in o pobudi, da se v Ptuju organizira slovesnost ob 80-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča, znanega ptujskega revolucionarja, priznanega zdravnika in ptujskega rojaka.
MG
V nedeljo osrednja komemoracija
V ptujski občini bomo počastili sj. min na umrle v nedeljo, 31. oktobra na osrednji komemoraciji ob spomeniku padlim na starem mestnem pokopališču. Zbor vseh udeležencev bo ob 9. uri dopoldne na Trgu mladinskih delovnih brigad, od koder bomo v oovorki krenili proti Dokor>ališču. Komemorativni j>ovor bo imel Rudi Kupčič,, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov obcme Ptuj, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali člani komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja ter pionirji PS Tone Žnidarič.
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI, POČASTIMO SPOMIN NA UMRLE, UDELEŽIMO SE TE KOMEMORACIJE!
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. oktober 1982 — TEDNIK
Za večjo aktivnost komunistov
V	zadnjem času je bila v tovarni glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem vrsta sestankov tudi v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, na katerih so obravnavali trenutno stanje v delovni organizaciji ter razpravljali o nekaterih drugih aktualnih zadevah. Eden takih sestankov je bil tudi v osnovni organizaciji ZK v TOZD tovarna glinice, na katerem so v dveurni razpravi obravnavali pomembne točke, predvsem o akciji NNNP »A2«, kije potekala v soboto 16. oktobra v DO TGA in KS Kidričevo. Člani ZK'so se seznanili s potekom te akcije in sklenili, da morajo biti člani ZK v tej akciji prisotni. Največ razprave pa je bilo o programu idejno-političnega izobraževanja za leto 1982/83. Ko so se seznanili s programom, so po daljši razpravi z nekaterimi dodatnimi predlogi le-tega tudi v celoti potrdili. Seveda pa še sklenili, da bi naj predavanja bila enotna za celotno članstvo ZK v TGA. Nadalje so v razpravi sklenili, da bodo poleg tega programa, ki je predviden za celotno članstvo ZK v DO TGA, sprotno obravnavali vse tekoče probleme, ki bi se pojavljali v sami proizvodnji ali na področju družbeno politične aktivnosti. Tako bi med drugim enkrat mesečno obravnavali najpomembnejšo temo iz družbeno-politične aktivnosti, ki bi se predvsem nanašala na delo v TOZD-u oziroma v delovni organizaciji in v okviru SOZD UNIAL. Ko so se v razpravi dotaknili ocene komunistov in njihovega dela v samoupravnih organih TOZD-a, DO in SOZD, so menili, da morajo prav komunisti biti tisti, ki bodo aktivneje posegali v delo teh organov in jim pri njihovem delu in vsakodnevnih nalogah tudi aktivno pomagali, ne pa tako, kot se je dogajalo, da so se prav komunisti izmikali kar je seveda v največji meri škodovalo OO ZK v TOZD. Ker dosedaj ni bilo nobenega pregleda o aktivnosti članov ZK, ki delujejo v raznih SIS ali v kakršnihkoli drugih organih v KS ali v občinskem merilu, je sklenjeno, da v bodoče dobivajo konkretne podatke o udeležbi in predvsem aktivnem vključevanju in delu komunistov v raznih organih. Tako bo moč mnogo konkretneje ocenjevati aktivnost komunistov, tako da bi v bodoče izpadli razni izgovori, kot je to bil že večkrat problem dosedaj, ko komunist ni hotel v DO oz. TOZD sprejeti nobene zadolžitve ali funkcije, češ daje preobremenjen v krajevni skupnosti v kateri živi, prav obratno pa je v kraju kjer živi zavračal razne akcije in zadolžitve z izgovorom, da je preobremenjen v delovrii organizaciji. Seveda so to le izjeme, ki pa še kako vplivajo na ostale člane ZK, ki so vpreženi na raznih zadolžitvah. Nekateri namreč menijo, da so svojo dolžnost komunista opravili s tem, da so poravnali članarino. Tudi izgovori »nisem za to sposoben« se pri komunistih ne smejo pojavljati. Vsak naj dobi zadolžitev, ki ji bo kos, vsekakor pa mora biti njegova aktivnost prisotna povsod kjer dela in živi.
Spregovorili so tudi o nekaterih notranjih težavah v proizvodnji in še o nekaterih drugih problemih, ki trenutno ovirajo normalno delo tako TOZD, kot tudi DO. Pri vsem je bilo izrečeno, da dokler ne bodo komunisti v Do oz. iz vseh TOZD enotni in ne bodo enotno nastopali ter zagovarjali in tudi izvrševali enotno sprejetih sklepov, ni moč govorki o uspehih. Če bo tudi v naprej vsak član ZK v svojem TOZD-u zagovarjal le stališča svojega TOZD-a ne meneč se za probleme ostalih, potem ni pričakovati vidnejših uspehov. Tega pa v taki DO, kot je TGA, komunisti ne bi smeli dovoliti. Neurejeni medtozdovski odnosi morajo čimprej izginiti. Priti mora do enotnosti na vseh področjih dela predvsem pa še posebej odgovorno v vrstah članstva zveze komunistov. Člani ZK v OO ZK TOZD glinica so tudi menili, da je prav v sedanjem težkem trenutku nujna odločnost in polna angažiranost v raznih akcijah, kajti ne sme se dogajati, da ni čutiti aktivnosti komunistov v sindikatu, da ni tiste pomoči pri delu mladine in podobno, za kar smo najbolj odgovorni prav komunisti, so menili nekateri v svojih razpravah. In resje tako. Že na dveh problemskih konferencah je bilo več kot prisotno dejstvo, da ni prave akcijske enotnosti med komunisti v DO, kar pa, kot smo že dejali, mnogo več škoduje kot pa koristi.
Na dnevnem redu je bila tudi točka o ugotovitvi in sklepih seje TOZD-a Proizvodnja aluminija o odstopu od samoupravnega sporazuma o delitvi skupnega prihodka, vendar bomo o tej zadevi podrobneje poročali drugič, ker je prav o tem bil sklican izredni sestanek OO ZKS TOZD tovarne Glinice, na katerem so sodelovali tudi glavni direktor DO TGA ter vsi sekretarji OO ZK iz TOZD ter iz DSSŠ. Ta trenutno najbolj aktualni in problem, s katerim se ukvarjajo komunisti v TGA, ni več neznan, vsekakor pa bo zanimivo kaj konkretnega izvedeti prav na tem skupnem sestanku. Eno pa je že sedaj gotovo in sicer, da je nujno potrebna veliko večja aktivnost in povezanost vseh komunistov v DO, če želimo nekoliko lažje prebroditi vsaj del težav v katerih se nahajamo. Iz nezavidljivega položaja nas lahko reši le enotnost, akcijska borbenost ter dosledno in enotno izvajanje dogovoijenega.
France Meško
S seje zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj
Na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj, ki je bila v petek, 22. oktobra so se delegati aktivno vključili v obravnavo dnevnega reda, pri čemer so podali mnogo pobud in predlogov. Tako so ob osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 predlagali, da vsi nosilci planiranja pregledajo in tako popravijo svoje plane, da bodo ti obdržali realnost gospodarskih gibanj. Zavze-
li	so se tudi za odpravo honorarnega in nadurnega dela.
Ob obravnavi problematike energetike so se strinjali s stališči izvršnega sveta SO Ptuj gflede začetka delovnega časa ob 7. uri, enoizmenskih šol ob 8. uri ter, da tudi vrtci prilagodijo svoj delovni čas novim potrebam. Delegati so bili mnenja, da se morajo avtobusna podjetja bolje dogovoriti glede posameznih avtobusnih prog in voznega reda. Delavcem, študentom in dijakom, ki se dnevno vozijo v Maribor, predlagajo, da se pri prevozih poslužujejo tudi vlaka, da se zmanjša gneča na avtobusih. V zvezi z ukrepi ZIS pri uvedbi bonov za pogonsko gorivo so delegati predlagali, da se ne obravnava enako, pri gorivu za traktorje kmetov intenzivnih pridelovalcev hrane in ostalih lastnikov traktorjev.
Glede odpiralnega časa trgovin so se delegati strinjali, da so trgovine z^ gradbenim materialom odprte do 16. ure, predlagali pa so, da bi prej odprli nekatere prehrambene trgovine zaradi terenskih delavcev, ki si zjutraj kupujejo malico. Konkretno so predlagali, da bi ob pekarnah in trafikah to bila osrednja prodajalna Perutnina.
Ob obravnavi osnutka družbenega dogovora o uresničevanju kadrov ske politike v občini Ptuj so delegati predlagali, da se črtajo členi, ki zavezujejo delovne organizacije, da morajo za vsakih 200 zaposlenih organizirati strokovnega delavca kadrovske službe, saj jim ne moremo predpisovati načina, kako morajo izpolnjevati določila dogovora.
Glede razlastitve na območju zazidalnega načrta Toplic so se delegati strinjali z razvojem te kombinatove temeljne organizacije^ predlagali pa so, da se k razlastitvi pristojni po stopnjah kot se bodo gradili posamezni objekti rekre.acijsko-zdraviliškega kompleksa.
Predlagali so tudi, da se ponovno prouči zazidalni načrt v zvezi stanovanjsko izgradnjo, zaradi očuvanja kmetijskih površin. Predlagali so, da se za gradnjo uporabi manjvredne kmetijske površine.
Ob poročilu o izvajanju Zakona o usmerjenem izobraževanju so se delegati zavzeli za več praktičnega pouka posebno kmetijske šole in za ustrezne usmeritve, pri čemer so izrazili dvom glede števila usmerjenih dijakov v trgovske in administrativne kadre.
Ob sprejemanju sklepov o potrditvi lovskogospodarskega načrta so delegati te sklepe sprejeli za vse lovske družine razen ža družino Juršinci. Sklep bodo sprejeli, ko se bodo uredile razmere med juršinskimi in vitomarskimi lovci.
Kako ublažimo neugodne posledice kasne setve ozimne pšenice
Med dejavniki, ki pomembno vplivajo na pridelek ozimne pšenice, je zelo pomemben tudi čas setve. Ozimno pšenico naj bi posejali v tistem časovnem obdobju, da se do začetka zime razvije na mladih rastlinicah 4 do 5 listov. V tej razvojni fazi je posevek najbolj odporen proti zimskem mrazu, hkrati pa tudi ni prebujen. zaradi česar ni nevarnosti, da bi ga v večjem obsegu napadla plesen. Že ob manjših otoplitvah konec zime se tak posevek, ki smo ga ob-koncu zime primerno dognojili, normalno razraste.
Najprimernejši čas setve je predvsem odvisen od podnebnih oziroma od konkretnih vremenskih razmer, delno pa tudi od sorte in lastnosti tal. Kasnejše srednje intenzivne sorte posejemo nekoliko raneje kot rane zelo intenzivne sorte. Na težjih, običajno nekoliko vla-žnejših in hladnejših tleh so kalitev, vznik in nadaljnji razvoj pšenice nekoliko počasnejši kot na lahkih plitvih tleh, zato setev opravimo najprej na težjih tleh.
Cas setve izbiramo predvsem glede na podnebne razmere. V Sloveniji pridelujejo ozimno pšenico v podnebno zelo različnih razmerah — od višjega predalpskega do obmorskega podnebnega območja. V teh območjih je zelo različna ne le dolžina jesenskega rastnega obdobja, temveč tudi toplota, ki je jeseni posevku na voljo. Ob upoštevanju dolgoletnih vre-
menskih razmer je najprimernejši čas setve ozimne pšenice naslednji:
— v višinskih območjih Slovenije zadnje dneve septembra in prve dneve oktobra,
— v višjih območjih osrednje Slovenije v prvi dekadi oktobra,
— v nižinskih območjih srednje Slovenije med 5. in 15. oktobrom,
— v vzhodni Sloveniji v drugi dekadi oktobra,
— v nižinski Primorski zadnje dneve oktobra in prve dneve novembra.
V	najprimernejšem (optimalnem) času setve posejemo zelo intenzivne sorte v gostoti okoli 600 kalivih zrn na m2, srednje intenzivne pa 500 do 550 kalivnih zrn na m2. S tako gostoto setve zagotovimo — ob upoštevanju normalnega dejanskega vznika semena in normalnega spomladanskega razraščanja rastlin — normalno gostoto dobro izoblikovanih klasov (t. j. 550 do 650 klasov na m2).
Pri zakasneli setvi je zaradi manj ugodnih toplotnih razmer dejanski vznik ne le počasnejši, temveč tudi slabši kot pri pravočasni setvi, razen tega pa se kasneje posejani posevek tudi slabše razrašča. Te pomanjkljivosti kasnejše setve delno ublažimo z gostejšosetvijo in z izdatnejšim dognojevanjem ob koncu zime. Za vsak teden zakasnitve pri setvi povečamo količino semena za 10 do 15 kg na ha oziroma
povečano število posejanih kalivih zrn za 5 do 8%.
Letošnje vremenske razmere v obdobju optimalnega časa setve ozimne pšenice so izredno neugodne; skoraj neprekinjeno deževje onemogoča ne le pravočasno setev, temveč tudi pospravilo poljščin, za katerimi naj bi sledila pšenica, prav tako pa tudi pripravo zemlje za setev pšenice. Posledica takih razmer je zakasnela setev pšenice in torej obvezno povečanje količine posejanega semena. Na vprašanje, kako kasna setev je še sprejemljiva oz. še ekonomsko upravičena, je zelo težko odgovoriti, ker ne vemo, kakšna in kako dolga bo jesen ter kakšna bo zima.*
Izkušnje iz preteklih nekaj let kažejo, da setev ozimne pšenice v Sloveniji v novembru ni več priporočljiva, ker se hektarski pridelek preveč zmanjša; izjema je le nižinska Primorska, kjer je setev možna še tudi do sredine novembra.
Če bi se konec oktobra in v začetku novembra močno otoplilo, s čemer bi bil zagotovljen hiter vznik semena (v fazi vznika je namreč posevek dobro odporen proti mrazu), bi veljalo s setvijo nadaljevati, sicer pa ozimni pšenici namenjene njive spomladi posejati bodisi z j aro pšenico (kar velja za hladnejša višja območja) ali kako drugo j aro poljščino.
Zadružna zveza Slovenije
S SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Zastavljene cilje moramo uresničiti
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj za to srednjeročno obdobje prinaša vrsto sprememb, ki jih narekuje predvidena nižja rast dohodka v naslednjih letih. Delegati družbenopolitičnega zbora so na seji, ki je bila prejšnji četrtek, opozorili, da prinaša precejšnje zmanjšanje rasti sredstev za skupno porabo posledice, ki jih ne bi smeli nositi le delavci v družbenih dejavnostih. Ne bi smeli dovoliti tolikšnega znižanja sredstev za družbene dejavnosti, da bi izgubili pravico do solidarnostnih sredstev, ki predstavljajo kar 20 odstotkov vseh sredstev za te dejavnosti. Zato se bo potrebno v široki in poglobljeni javni razpravi dogovoriti, katerim nalogam v programih posameznih interesnih skupnosti se lahko odpovemo, ne da bi s tem povzročili stagnacijo ali celo nazadovanje na posameznih področjih*
Delegati so tudi opozorili, da v osnutku sprememb in dopolnitev ni konkretno opredeljeno zaposlovanje pripravnikov v družbenih dejavnostih in zagotavljanje sredstev za plačilo njihovega dela. Opozorjeno je bilo tudi na probleme na področju zdravstva — očitna je nujna potreba po gradnji ustreznega ginekološkega in porodnega oddelka, ki deluje v nemogočih pogojih. Na področju izobraževanja pa se je treba dogovoriti ali pomeni manjša rast sredstev za vzgojo in izobraževanje ukinjanje oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole ali pa
se da tudi z manjšimi sredstvi obdržati sedanji nivo.
Delegati so se strinjali, da se moramo v občini ustrezno organizirati za uresničevanje zastavljenih ciljev. Najnovejši ukrepi zveznega izvršnega sveta so tesno povezani z dolgoročnimi cilji ekonomske stabilizacije, Zato pa je treba konkretno identificirati tako negativne pojave, ki vplivajo na njihovo neuresniče-vanje kot pozitivnih, ki naj služijo ža njihovo neuresničevanje kot pozitivnih, ki naj služijo za vzor in spodbude.
Delegati so soglasno podprli in sprejeli stališča izvršnega sveta skupščine občine, ki jih je podal k predlogu modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo in menili, da mora ostati naložba kljub postopni modernizaciji prednostna tako v občinskih kot v republiških okvirih.
Ob obravnavi energetske bilance so delegati razpravljali predvsem o uresničevanju ukrepov zveznega izvršnega sveta in poslušali natančno informacijo izvršnega sveta o problemih z gorivi, električno energijo in o oskrbi z nekaterimi živili. Podprli so predlagane ukrepe o premiku delovnega časa na /. oziroma 8. uro povsod kjer je to mogoče in predlog, da Certus in tozd Avtopark uporabita za prevoz delavcev tudi tiste avtobuse, ki so sicer namenjeni za turistične vožnje. Podatek, da je MIP v tem letu prodal okrog 30 odstotkov več pralnega praška kot celo lansko leto
zgovorno priča, da imajo nekateri občani doma neupravičene zaloge in tako umetno povzročajo pomanjkanje pralnega praška. Podobno se dogaja tudi s kavo in oljem, zato ju prodajajo v omejenih količinah in tako poskušajo zagotoviti enakomernejšo oskrbo. Vseh osnovnih živil je za nemoteno oskrbo dovolj, zato je vsaka nakupovalna mrzlica z ustvarjanjem nepotrebnih zalog odveč. Ob tem so delegati opozorili, da morajo v akciji nemotene in enakomerne oskrbe sodelovati tudi potrošniški sveti. Delegati tega zbora so se seznanili tudi z odlokom o novem delovnem času trgovin in ga podprli, podprli so tudi predlog za sprejem po hitrem postopku.
Živahna je bila tudi razprava o osnutku dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, saj smo ena tistih občin v Sloveniji, ki ga sprejema med zadnjimi. Poleg nekaterih načelnih pripomb so delegati menili, da dogovor ne sme pomeniti zgolj dodatnega zaposlovanja kadrovskih delavcev, temveč predvsem pripomoček za kakovostno delo na tem doslej bolj ali manj stihiji prepuščenem področju.
Prav tako živahna in vsebinsko dobra je bila razprava tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu seje. S stališči, predlogi in sklepi je družbenopolitični zbor seznanil delegate zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, ki sta se sestala naslednji dan, to je v petek.	N.	D.
IZVOZ DO AGIS V LETU 1982
V	poslovno politiko DO AGIS smo zapisali, da sei>omo v letu 1982 maksimalno angažirali za čimvečjo realizacijo izvoza. To pa iz razloga, da si naša DO pridobi čimveč deviznih sredstev za uvbz reprodukcijskega materiala in surovin ter za pokrivanje obveznosti do tujine. Naša proizvodnja je na žalost še precej odvisna od uvoza (cca 60 %) tako da ne vidimo drugje izhoda za zagotovitev deviz za uvoz reproma-teriala kot v povečanju deviznega priliva.
Delovna organizacija AGIS je za tekoče leto planirala izvoz na konvertibilno področje (zahodna Evropa in Egipt) v višini 47,000.000. din ali 1,146.342 dolarjev, na klirinško področje 16,320.000.- din ter na Madžarsko 5,148.000.-din.
Realizacja izvoza na konvertibilno področje sicer poteka po predvidevanjih (letni plan realiziran v višini 75 %), vendar bi le-ta lahko bila, glede na prejeta naročila, še večja (za 3,765.000 din). Realizacija izvoza na kliringje 20,569.000 din in na Madžarsko (izvozsedežev) 8,177.000 din. Vzroki, da naročila niso bila v celoti realizirana, so objektivni in subjektivne narave. Poleg problema pomanjkanja kvalitetnega repromateriala, so se pojavljali še problemi kapacitet, orodij, obdelave, rehomologacij itd.
V	letošnjem letu zapažamo spremembo v strukturi izvoza. Prvič se pojavljajo kot izvozni izdelek zavorni valji in nekateri gumarski proizvodi. Vse manj pa so zastopane v izvozu okenske dvigalke (Opel, Vauxhall) zaradi opuščanja proizvodnje določenih tipov vozil pri naših dolgoletnih tujih kupcih.
Pri sami realizaciji izvoza smo se srečevali s številnimi problemi. Tuji partnerji zaradi recesije na tržišču od nas zahtevajo kvalitetno blago, točne — pravočasne dobave in seveda izdelke po čim nižji ceni. Tem zahtevam smo v veliki meri ugodili, čeprav s težavo.
Glede kvalitete naj omenim, da ni bilo lahko še posebej, kar je kvaliteta repromateriala, ki smo ga v zadnjih letih dobivali z domačega tržišča, izredno padla. Zato smo bili v večjih primerih prisiljeni material intervencijsko uvoziti, da bi lahko zadostili zahtevam tujega kupca. Vse to pa je zahtevalo od nas dodatno trošenje deviznih sredstev in zaradi pomanjkanja le-teh smo včasih kasnili z uvozom, kar je imelo za posledico nepravočasno dobavo v inozemstvo. Ker so kupci iz tujine še posebej izpostavljali naše izdelke kontroli, smo v naši delovni organizaciji kontrolo izvoznih proizvodov poostrili, da bi zmanjšali število reklamacij in se s tem izognili dodatnim stroškom dodelav, transportnih stroškov.
Glede plačevanja izvoženega blaga naj omenim, da naši kupci svoje obveznosti dokaj dobro pokrivajo, vendar se nam zdi, da je čas pri prenosu deviznih sredstev med bankami na devizni račun TOZD izvoznika predolg.
Ob tej priliki naj^omenim, da ves izVoz po dohodkovni plati za*našo delovno organizacijo ni nezanimiv. To se posebej kaže pri izvozu gumarskih proizvodov, kjer prodajna cena komaj pokriva cčno surovin. Vendar smo kljub temu prisiljeni izvažati že zaradi pridobitve fizičnih pravic uvoza, ki so v zadnjem letu spet aktualne.
Del izpadlega dohodka sicer pokrivajo izvozne stimulacije, vendar le-te ne morejo nadomestiti dohodka, ki bi ga lahko ustvarili, če bi te izdelke plasirali na domače jugoslovansko tržišče. Kljub temu pa so za nas zadnji sprejeti ukrepi za pospeševanje izvoza še kako dobrodošli.
Na splošno lahko rečemo, daje povpraševanje po naših proizvodih v tujini še vedno prisotno, vendar so povpraševanja v giavnem za tiste proizvode, ki so materialno intenzivni, ali
pa se povpraševanje nanaša na proizvode, za katere izdelavo bi potrebovali stroje za zahtevno tehnologijo, kar pa je za nas težko s sprejemljivo, saj imamo zastarelo strojno opremo. Zaradi tega se v zadnjem času odločamo tudi za posle predelave uvoženega materiala, da bi si vsaj na ta način dodatno zgovotili prepotrebna devizna sredstva. V letošnjem letu teh poslov ni bilo veliko, vendar obstajajo možnosti že v naslednjem letu za povečanje le-teh.
V	zadnjem času smo' si pri nas veliko obetali tudi od sklenjenih kooperacijskih pogodb in sicer s firmo Graubremse za dobavo zavornih agregatov in njihovih delov ter s firmo Kienzle za dobave delov 'tahografa TCO 15. Po prvi pogodbi nismo realizirali niti polovico prijavljenega letnega prometa zaradi potrebne ponovne homologacije nekaterih zavornih agregatov.
Izvoz oz. uvoz na osnovi kooperacijske pogodbe s firmo Kienzle, kljub homologaciji 13 pozicij delov za merilni instrument, ni stekel zaradi recesije v tujini. Vendar upamo, da bomo v prihodnjem letu lahko bistveno oživeli zunanjetrgovinsko menjavo po teh pogodbah.
Na koncu naj dodam, da je izvoz za našo delovno organizacijo življenjskega pomena, zato smo sprejeli že v začetku tega leta dodatne interne ukrepe za realizacijo izvoza. Ti so:
— .uvoz repromateriala in surovin zaradi izvoza ima absolutno prioriteto pri uvozu;
— da je delo vezano na izvozne aktivnosti pravočasno opravljeno, se mora le-to opraviti, če je to potrebno v popoldanskem času, v sobotah in nedelajh;
— pri izdelavi in popravilu orodja ima absolutno prioriteto orodje zra izdelke za izvoz;
— uvesti 100 odstotno kontrolo pri izdelkih za izvoz.
Cvetka PAPST
TEDNIK — 28. oktober 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
LANI PREK 86 MILIJONOV DINARJEV IZ SAMOPRISPEVKOV
Naša solidarnost se kaže v raznih oblikah, med njimi pa je samoprispevek tista, ki jo najpogosteje uporabljamd bodisi v krajevni skupnosti, na enem njenem delu ali pa v občinskem merilu, ko gre za pomembnejše objekte, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane in katerih brez take solidarnosti ne bi mogli dobiti. Samoprispevek ima svojo utemeljitev v 74. členu ustave SR Slovenije inje tudi na prvem mestu med oblikami samoupravnega združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Redni samoprispevki so uvedeni v vseh krajevnih skupnostih ptujske občine in so v razponu od enega do treh odstotkov od čistega osebnega dohodka delavcev, od 0,5 do 3 odstotke od pokojnin, od dveh do osem odstotkov od katastrskega dohodka ter 1,5 do 5 odstotka od dohodka obrti in intelektualnih storitev. Poleg rednih pa imamo še skupen samoprispevek za izgradnjo šolskega prostora, ki se bo iztekel 31. decembra 1986 leta.
Preteklo leto se je v občini Ptuj zbralo iz naslova samoprispevkov 86.305 tisoč dinarjev. S tem denaijem smo pomembno prispevali za zadovoljevanje skupnih potreb na področju urejanja cest, naselij, vodovodov, telefonskega omrežja, elektrifikacije, ljudske obrambe in družbene samozaščite, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture ter drugih dejavnosti.
Ob tem pa ugotavljamo, da so nekateri programi pred sprejemanjem sklepov o uvedbi samoprispevkov preveč splošni in da mimo načrtovanih akcij v srednjeročnih programih
ne bo moglo več iti. Potrebna bo tudi še večja solidarnost združevanja sredstev oziroma posojanja, zlasti med tistimi mestnimi krajevnimi skupnostmi, ki imajo potrebe širšega družbenega pomena, ravno tako pa med krajevnimi skupnostmi na območju občine Ptuj.
KS TRNOVSKA VAS: »IMAMO DVA KRAJEVNA SAMOPRISPEVKA«
V tem območju Slovenskih goric združujejo sredstva za gradnjo doma krajanov in za vzdrževanje krajevnih cest iz katerega financirajo tudi vzdrževanj a pokopališča in nekatere druge naloge v krajevni skupnosti. Letno zberejo skupaj okrog 650 tisoč dinarjev.
Ta že tretji redni samoprispevek so uvedli po temeljiti razpravi na zborih krajanov na katerih so dorekli tudi višino obremenitve delavcev, kmetov in drugih občanov v Krajevni'skupnosti. Ljudje se zavedajo, pravijo na krajevni skupnosti, da ne bodo dobili ničesar poklonjenega in daje le njihov delež merilo tistega kar bo primaknila družbena skupnost.
Brez samoprispevka danes v kraju ne bi imeli novega doma krajanov, niti šole, še manj pa nove pošte s telefonsko centralo na katero so se priključili tudi naročniki iz sosednjih Vito-marc.
Samoprispevek v Trnovski vasi se izteče z letošnjim decembrom, zato že sedaj razmišljajo, da bi ga kazalo podaljšati in tako nadaljevati z akcijo »telefon v vsako naselje.« O tem bodo spet odločali krajani sami, zlasti pa novo vodstvo krajevne skupnosti, ki bo moralo
akcijo temeljito pripraviti in tudi izvesti na najbolj demokratičen in samoupravni način.
KS VITOMARCI: SAMOPRISPEVEK SE IZTEČE 1985 LETA
V tej slovenskogoriški krajevni skupnosti so priprave na glasovanje o novem samoprispevku tekle dobro leto, ko so se končno dogovorili o akcijah in ga tudi izglasovali. Iz programa so sicer izpustili dvorano za kulturne prireditve, čeprav so nekaj denarja oddvojili tudi v ta namen! Kot kaže pa ga bodo morali preusmeriti v druge namene, kerjirn še danes ni uspelo najti skupnega jezika v krajevnem središču. Potreb je sicer več — denarja pa malo, zato se bodo občani morali sami izreči kateri investiciji ali nalogi bodo dali prednost.
Že doslej pa so denar skrbno nalagali v popravilo cest, ki so v tej krajevni skupnosti težava zase, obnovili so staro šolo za potrebe pošte, krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Veliko so tudi dobili iz solidarnostne blagajne in danes ima stara šola že bolj spodobno podobo in ni več v sramoto kraju.
Take ali podobne ugotovitve bi lahko zapisali tudi za druge krajevne skupnosti in kraje v občini. Brez samoprispevkov bi bili danes si-romašnejši za marsikatero pridobitev, zlasti pa za veliko kilometrov lepih asfaltiranih cest v katere so bili ljudje tudi najbolj pripravljeni investirati oziroma segati v žep. Ta oblika bo ostala tudi v prihodnje, načrtovana bo morala biti realno in premišljeno, da o tisti zgornji meji možnih obremenitev s samoprispevkom niti ne govorimo.	mŠ
' --a o
Mladi za večjo pridelavo hrane
V četrtek, 14. oktobra, so se na volilno programski konferenci sestali mladi iz ptujske občine. Po poročilu o delu občinske konference mladih v Ptuju, ki ga je podal Igor Galič, se je razvila živahna razprava. Mladi so nanizali svoje probleme v kmetijstvu, delovanju mladine v krajevni skupnosti, v združenem delu, v vzgoji in izobraževanju, hkrati pa nakazali smernice kako določene probleme tudi rešiti.
Janez Žampa. dosedanji predsednik področne konference mladih iz kmetijstva je menil, da se je potrebno za kmetijske površine boriti povsod, kjer je to mogoče. Seveda bi morali pri tem veliko bolje sodelovati tudi s konferenco mladih iz krajevnih skupnosti, saj bi mladina lahko prav v krajevni skupnosti na različne načine pomagala tistim, ki se ukvaijajo s kmetijstvom. Kmetijske površine bi bilo potrebno združevati, kajti razdrobljena zemljišča dajo veliko manjši učinek, kot združena. Kmetijstvo je v ptujski občini zelo pomembno in mlada generacija lahko prispeva velik delež k pridelovanju hrane in drugih kmetijskih pridelkov, če bodo znali svoje delo na kmetiji pravilno usmeriti in seveda kar je najpomembnejše, da zraven dela na kmetiji ne bodo hodili še v službo in tako živeli kot dvoživke.
Razpravi o kmetijstvu se je pridružil Franc Planinšek, ki prav tako veliko dela na področju kmetijstva, saj je zaposlen v KZ v Lovrencu na Dravskem polju. Menil je. da mladi, ki se ukvaijajo s kmetijstvom, ne bi smeli čutiti problema zaposlovanja. Veliko je že bilo rečenega o združevanju kmetov ali pa da kmetje postanejo kooperanti. Žal pa se ugotavlja, da ima kmet, ki ni kooperant sk<3raj boljše pogoje pri delu, nabavi in morda prav to odbija kmete, da bi bili združeni in kooperanti. Povdaril je, da bi le-ti morali imeti večje možnosti. Dalje tudi nekaj smernic kako bi naj mladi iz kmetijstva delali v prihodnje. Večji povdarek bo potrebno dati strokovnemu in družbenopolitičnemu izobraževanju in organizirati. Prav mladi pa bi se morali boriti za večjo pridelavo hrane. Žal se dogaja tudi to, da imajo nekateri velike kmetije, .ki so dobro opremljene z mehanizacijo, v hiši pa je samo edinec, ki raje poišče zaposlitev za strojem kot da bi delal na kmetiji, čeprav je dohodek na kmetiji dovolj velik. Morali pa bomo tudi zamašiti jašek, da bodo mladi ostali na kmetiji, saj se nam pripeti tudi to, da kmetije. ki so sicer v dobrem stanju in ljudje zaradi starosti ne morejo opravljati več del ha polju in v hlevu, propadajo, ker so si mladi poiskali > boljši kruh«.
Marica Lenari se je opredelila predvcem na krajevne skupnosti.'
V zadnjem času ugotavljamo, da množičnost mladih v osnovnih organizacijah pada. Vodstva v osnovnih organizacijah so mlada in neizkušena, čeprav jim nedela ah slabega vodenja ne moremo očitati. Dane so nam zelo velike možnosti delovanja. Bolj se bo-. mo morali zavedati naše prve naloge, da usposobimo kadre. Mladi niso organizirani tako kot bi morali biti, in samo pravilna organiziranost bo obrodila dobre plodove. Veliko osnovnih organizacij se vključuje v svoje delo in delo krajevne samouprave, poleg tega so mladi zelo aktivni v društvih. Vendar bo potrebno večje vključevanje v krajevno samoupravo. To sloni še vedno na aktivnosti posameznikov ali posameznih osnovnih organizacij. Mladi smo včasih vse preveč potisnjeni ob stran. Velikokrat mlade rabimo takrat, kadar je potrebno izvesti kakšno akcijo ali proslavo. Seveda pa smo za takšno početje krivi precej tudi sami, ker si nismo izborili ustreznega, mesta. Tudi ZK bi morala nositi del odgovornosti za delovanje mladih v krajevni skupnosti. Pomoč drugih družbenopolitičnih organizacij je mladim vse več kot dobrodošla. Da ne potrebujemo mentorstva, je zapisano v kongresnih dokumentih slovenske mladine, vendar je sedaj velik vprašaj, da ali ne?
Naloge, ki čakajo mlade v krajevni skupnosti so vsekakor zahtevne in da bo delo potekalo tako kot si to vsi želimo, bo potrebno prijeti za delo z vso resnostjo. Prva naloga, ki čaka mlade iz KMKS je utrditi akcijsko sposobnost. Vse preveč se dogaja, da v osnovnih organizacijah delajo tisti, ki so v osnovni šoli, kajti starejše mladince v OO težko najdeš. Seveda bo potrebna temeljita raziskava zakaj se prav kader, ki bi bil uspešen pri delu, kader, ki ima dovolj izkušenj, ne vključuje v delo. Večjo vlogo dela osnovnih organizacij bodo morali imeti tudi predsedniki OO. Mnogi ne znajo pravilno voditi dela mladih in morda prav to odbija nekatere, ki bi morda želeli delati v OO. V organe krajevne samouprave bo potrebno evidentirati več mladih. Seveda pa je potrebno evidentirati takšne, ki bodo zastopali mladinske interes^ in prinašali v OO povratno informacijo, kar pa se sedaj v veliki meri ne dogaja. Prav tako bi se v delo OO morali vključevati mladi komunisti, ki često stojijo ob strani ali pa se jim ne ljubi delati v OO in prav ti bi morali biti vodilna sila.
Milivoj Jankovič je menil, da so sicer poročila dovolj objektivna, da pa preveč povdarjamo slabosti OO, da pa malokdaj nakažemo rešitve oziroma smernice. V gospodarski situaciji v kakršni se nahajamo bi morali mladi odigrati večjo vlogo. Po-
gosto izvršujemo naloge, ki so sicer odlično zastavljene, dogajati pa se nam ne bi smelo, da moramo za izvrševanje določenih nalog nenehno nekoga opozarjati.
Čeprav smo kongresne dokumente že predelali,, saj se bomo kmalu sestali tudi na kongresu slovenske mladine, dokumentov ne smemo vreči vstran. V dokumentih najdemo veliko smernic in le z dobro voljo bomo po teh smernicah lahko delali in si zastavljali cilje, ki jih bomo seveda tudi dosegli. Žal pa je jezik, kije uporabljen v kongresnih dokumentih večini pretežak in srednje izobražen človek si nekatere stvari težko razlaga in predstavlja.
Milan Kuri, sekretar občinske konference mladih v Ptuju, se je omejil na problematiko brezposelnosti predvsem mladih, ki iščejo prvič zaposlitev. Menil je, da bo potrebno poiskati rešitev in da bi na dnevni red SO Ptuj morala priti tudi ta točka. Usposabljamo kadre, ki jih je v ptujski občini že več kot preveč, mnogih kadrov pa nam primanjkuje pa kljub temu, da je določenega kadra, kot ekonomskih tehnikov in upravno administrativnih tehnikov preveč, jih kljub temu na veliko usposabljamo. Tisti, ki so v združenem delu pa bodo morali čutiti večjo povezanost s temi, ki so brez zaposlitve, saj lahko le ti na določene stvari v veliki meri tudi vplivajo.
Zvone^Zinreich je povdaril, da bi morah dati večji povdarek SLO in DSZ. V akcijo NNNP in TO je vsekakor potrebno vključiti več mladih. Vključevanje mladink prostovoljk v teritorialno obrambo ne bi smel biti problem. Kajti vsi moramo čutiti odgovornost, braniti domovino, če je to potrebno in le usposobljen kader bo naloge zmogel. Neuki ljudje bi lahko naredili prej več škode kot koristi.
Diana Bohak je dve leti delala kot predsednik mladih v vzgoji in
izobraževanju> Spomladi je bila izvedena anketa kako se pionirji povezujejo s drugimi osnovnimi organizacijami in DPO, kakšen je samoupraven položaj, kje imajo možnost spregovoriti o svojih idejah in delu. Pri delu mladih pogrešamo mentorstvo, saj so nekateri mentorji premalo zavzeti za svoje delo. Na mladinskih urah sedijo zato,!, da jim mine čas, ne pa zato, da bi rešili probleme pionirjev ali mladincev. Čutiti je tudi premajhno povezovanje z Zvezo prijateljev mladine. Posvetiti bi morali več pozornosti samoupravnemu položaju učencev. Mladi imajo ideje, ki pa jih nimajo vedno možnosti povedati na pravem kraju. V srednjih šolah bi morali pri predmetu samoupravljanja več pozornosti posvetiti samoupravnim organizacijam in družbeno političnim organizacijam, saj mnogi teh besed ne ločijo. Tudi v okviru SIS bi morali razpravljati kako učitelji izpolnjujejo svoje obveznosti.
• Milan Čuček je povdaril, da so sama poročila zajela vsa mladinska področja. V naslednjem obdobju bo potrebno posvetiti večjo pozornost nekaterim področjem. Menim, da bo potrebno narediti vse tisto kar so razpravljala že povdarili v razpravi. Če bodo ideje, ki jih imajo mladi in če bodo našle pravo mesto, oživele, bodo tudi obrodile pravi sad. V tem obdobju nas čaka več nalog, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti srednješolcem in študeritom7 Ta šolajoča se mladina ima največje probleme. Zelo dobro pa je to, da se mladi danes pogovarjajo v jeziku, ki ga vsi razumejo.
in res, vedno bi moralo biti tako, da se najde pravi jezik in prava beseda, saj le ta najde potem tudi pravo mesto. Razprava je dala dokaj dosti idej in smernic za delo v bodoče. Toda prijeti bo za delo potrebno na pravem koncu, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo sad dobrega dela.	<■_
Iz razprave povzela Jana Hvalec
Odgovorni niso ie novinarji
V zadnjem, času so bili novinarji deležni precejšnjih bolj ali manj upravičenih kritik, da obveščajo javnost neobjektivno, površno in predvsem o nepravilnostih, ki se pojavljajo v gospodarskem in političnem življenju naše samoupravne socialistične skupnosti. Sekretarji psnovnih organizacij ZK. sredstev javnega obveščanja iz cele Slovenije. ki so se o tem pogovarjali na'skupnem sestanku s predstavniki predsedstva CK ZK Slovenije, so takšne kritike poskušali argumentirano zavrniti. Menili so, da so presplošne in poskušajo krivdo za marsikatero nepravilnost v naši družbi prevaliti le na sredstva javnega obveščanja.
Kotje dejal predsednik komisije za informiranje pri predsedstvu CK ZKS Jak Koprivc, so za objektivno, pravočasno in razumljivo informiranje odgovorni tudi tisti, ki informacijo dajejo. Niso samo novinarji oblikovalci javnega mnenja. Oni v pretežni meri igrajo vlogo posredovalca informacij, zatorej je odgovornost za informiranie tudi stvar virov informiranja.	.	i
Na sestanku je bilo govora tudi o idejnopolitični usposobljenosti in naravnanosti komunistov v posameznih redakcijah, o angažiranem novinarstvu^ ki naj ne bo ie opisovalec, temveč predvsem kritični opazovalec dogajanj, z veplastnim informiranjem pa naj prispeva tudi k razreševanju problemov in k uresničevanju ciljev ekonomske stabilizacije.	N.	Dobljekar
Podpora prizadevanjem delavcev TGA
Na seji zbora združenega dela, ki je bila v petek popoldne v delavskem domu Franca Kramberger ja v Ptuju je bila 75-odstotna udeležba. Razprava je bila nekoliko manj živahna kot na sejah družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti. Delno je vzrok prav gotovo tudi v tem, da je bil petek popoldne, povrh pa še zunaj lepo jesensko vreme, zato marsikateri delegat s poseganji v razpravo ni želel prispevati k podaljšanju seje, ki pa je kljub temu trajala več kot tri ure.
Največ razprave je bilo o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985, pa še to bolj po zaslugi delegatov in predstavnikov TGA Kidričevo. Problematiko in predlog modernizacije proizvodnje primarnega aluminija so delegatom zborov SO Ptuj predložili pisno, delegate zbora združenega dela pa so še ustno podrobneje seznanili s celovito problematiko fazne novogradnje elektrolize C za proizvodnjo 50.000 ton primarnega aluminija in potrebnih spremljajočih objektov. To. bi naj opravili do konca tega srednjeročnega obdobja; v drugi fazi, do konca leta 1990 pa bi obnovili elektrolizo B. Za tako pot se je odločil najpristojnejši del neposrednih proizvajalcev proizvodnje in predelave aluminija, ki jih je v Sloveniji čez 52.000, delavcev, ki so posredno vezani na predelavo aluminija pa je vsaj še petkrat več.
Zbor združenega dela je v celoti podprl ta prizadevanja delavcev v TGA ,,Boris Kidrič” Kidričevo. To podporo dajejo tudi stališča izvršnega sveta SO Ptuj, v sklepu pa so zapisali, da jih je treba dopolniti s predlogi delegacije TGA Kidričeva V stališčih izvršnega sveta je posebej poudarjeno, da mora TGA Kidričevo v okviru SOZD Unial vložiti maksimalne napore za čim hitrejšo izvedbo načrtovane investicije.
Nadalje so delegati opozorili na problem sočasnosti sprejemanja planov, saj zaradi neusklajenih stališč v okviru republike, zlasti še glede solidarnosti, kasnijo predvsem samoupravne interesne skupnosti. Največ materialne neusklajenosti pa je na področju infrastrukture. To še zlasti ve-Ija za lokalno skupnost za ceste, ki bo s 1. 1. 1983 morala prevzeti v vzdrže-vanje tudi regionalne ceste, vendar dodatnih sredstev pa ne bo dobila . . Delegat konference delegacij zavodov in ustanov s področja kulture je opozoril na nepopravljive posledice, če bo kulturna dejavnost, enako pa tudi druge družbene dejavnosti posebnega pomena morale krčiti obseg dejavnosti m se odpovedati nujnim vzdrževalnim delom.
K osnutku družbenega dogovora o uresničevanju kadtovske politike v občini Ptuj je več delegacij predložilo pisne pripombe in dopolnitve. K osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Ptuj in o ukrepih za zavarovanje voda je delegat konference delegacij komunale, gradbeništva in prometa predlagal nekaj utemeljenih dopolnitev.
,Q„sl?utek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za celovito graditev na območju zazidalnega načrta Toplice je bil po daljši in polemični razpravi sprejet z večino glasov, približno v enakem smislu kot na zboru krajevnih skupnosti, da se to območje zazida postopoma, čeprav je Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj pisno in po svojem predstavniku neposredno na seji, v interesu varovanja obstoječih kmetijskih zemljišč, nasprotovala sprejetju osnutka odloka v predloženem besedilu; s tem pa ne želijo ovirati nujno potrebno gradnjo kompleksa Ptujskih toplic.
V razpravi o poročilu o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju so delegati podprli stališča občinskega izvršnega sveta, zlasti glede uvedbe novih usmeritev elektrotehnike in veterine ter odločno podprli zahtevo, da je treba srednješolskemu centru za kmetijsko usmeritev čimprej zagotoviti zemljišča, ki so nujno potrebna za usposabljanje bodočih kmetovalcev, saj je to pogojeno tudi z verifikacijo šole.
Ostale točke dnevnega reda so bile sprejete brez bistvenih pripomb, med drugim tudi problematika energetske bilance v občini in predlogi ukrepov, ki jih je predlagal občinski izvršni svet, dopolnila pa družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti. Delegatskih vprašanj in pobud tokrat na seji ni bilo, razen že prej v razpravi o problemih modernizacije proizvodnje aluminija, ki je v tem, da bi naj skupščina občine Ptuj na eni prihodnjih sej pod posebno točko dnevnega reda obravnavala celovito problematiko proizvodnje aluminija v TGA „Boris Kidrič” Kidričevo.
FF
Naloge na področju
kmetijstva in sklepne aktivnosti NNNP
Prejšnji teden so bila na Območju ptujske občine območna posvetovanja najodgovornejših predstavnikov krajevnih skupnosti. Sklicatelja posvetovanj sta bila komite OK ZKS in občinska konferenca SZDL. Za območji Slovenskih goric in gornjih Haloz sta bili posvetovanji v četrtek, 14. oktobra, za območji Ptujskega polja in Vinorodnih Haloz v ponedeljek, 18. oktobra, za območje Dravskega polja in mesta Ptuja pa v sredo, 20. oktobra.
Na vseh posvetih so predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta seznanili predstavnike krajevnih skupnosti s težavno gospodarsko situacijo v občini in širše, z ukrepi, ki nujno morajo temu slediti, zlasti še na področju oskrbe z energijo in.nekaterimi živili in drugimi vsakdanjimi potrebščinami. Naloga subjektivnih sil v vsaki krajevni skupnosti je, da s temi problemi seznanijo občane in tudi sproti opozaarjajo pristojne organe na probleme, ki bi nastajali na posameznih področjih.
Precejšnji del razprave je bil namenjen nalogam krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih na področju kmetijstva. Gre za to, da plan jesenske setve kar najdoslednjeje izpolnimo in opravimo vse potrebno za spomladansko setev, s poudarkom na sladkorno peso. Podatki kažejo, da je KZ Ptuj že sklenila pogodbe o setvi pšenice za 93 odstotkov planiranih površin, KZ Lovrenc na Dr. polju pa le za nekaj nad 60 odstotkov. Jesenska setev v zasebnem sektorju pa je že opravljena nekaj nad 60-odstotno, dočim je v družbenem sektorju precej slabše in obstajk bojazen, da plana ne bodo v celoti izpolnili, poleg tega pa pozna setev zahteva tudi ve večjo potrošnjo semena.
Dobra letina po količini, precej slabša pa po kakovosti, je povaročila nemalo težav našim vinogradnikom. Se težje pa je z odkupom jabolk, Kmetijska zadruga je doslej odkupila 335 ton industrijskih jabolk, več pa ne gre, ker predelovalci jabolk ne prevzemajo, težave pa so tudi s transportom. Strokovnjaki menijo, da bo moč odkupiti in predelati le okoli polovico pridelka jabolk, doslej je odkupljenih za okoli 20 odstotkov. Do takrat, ko bo spet možno prevzemati določene količine jabolk pa je boljše, da le-te ostajajo na drevesih ali ležijo na tleh, ker jih bo manj propadlo kot pa, če bi bila nabrana in ležala na kupih.
Na posvetih so se tudi dogovorili o vsebini programskih konferenc SZDL, ki morajo biti v vseh krajevnih skupnostih opravljerfe v času med
5. in 25. novembrom. Precej razprave pa so tudi namenili sklepnim akti’ vnostim akcije NNNP-82, ki bodo v večini krajevnih skupnosti v soboto,
6. novembra. Nekatere KS (Pofenšak, Kidričevo, Cirkovce itd.) pa? so 2 letošnjo akcijo NNNP že končale.
Dogovorili so se tudi o izvedbi javne razprave o spremembah ii dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju te zakona o samoprispevkih. To javno razpravo bodo izvedli koncer novembra ietos.
’	.F
4 - ZGODOVINSKA PRIČEVANJA
28. oktober 1982 - TEDNIK
Na osrednji proslavi ob 35-letnici društva slepih in slabovidnih Ptuj, —Ormož, ki je bila 4. septembra ietos v Ormožu, so mešani pevski zbor društva slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož poimenovali po Francu Super ju, aktivistu NOB z območja Ptujske gore. O življenju in delu Franca Šuperja je na slovesnosti spregovorila prvoborka z našega območja TONČKA SA-
GA DlN-ŽENKA. Njen govor v celoti objavljamo, saj s tem predstavljamo našim bralcem zanimivo življenjsko pot delavca — proletarca Franca Super ja, ki si je ustvaril dom v Stogovcih pod Ptujsko goro in pri njem je od septembra 1944 do osvoboditve varno delovala Lackova tehnika. Tovarišica Ženka je o Francu Šuperju uvodoma povedala:
Franc Super - aktivist Očka
»Ko je oslepel in postal stoodstotni invalid, brez vsake invalidnine ali podpore, je s kitaro v roki, s prepevanjem slovenskih pesmi in tudi s poskočnimi melodijami, ki jih je izvabljal iz ustne harmonike preživlja sebe in svojo družino. T udi sam je bil neke vrste ljudski pesnik, saj je sam ^kladal in izvajal številne pesmj. Žal teh njegovih pesmi ni nihče zapisal, zato so utonile v pozabo. Njegov sin Franček se spominja le še nekaj besed ene njegovih pesmi, zaradi katere bi bil oče skoraj zaprt, ker jo je prepeval v nekem gostišču. Besedilo pesmi seje začelo takole:
Na sever in na vzhod se radi oziramo,
le zakaj, zato, ker naši bratje tamkaj se zbirajo
in boljše čase nam delavcem odpirajo .,.
Naprej se sin Franček besedila več ne spomni, ve le, da so očetu prepevanje te pešm! strogo prepovedali.	.
ZAČETEK TEŽKE ŽIVLJENJSKE POTI
Franc Super je bil rojen leta 1883 v revni delavski družini v vasi Železno-Velika Pirišnica pri Žalcu v Savinjski dolini. Zdrav, bister ih živahen fantje z odličnim uspehom končal osnovno šolo. Pri hiši je bilo malo kruha,., še manj denarja za šolanje, zato je mati rekla: za peka se naj izuči, vsaj kruha ne bo stradal. Tako se je Franc Super v Žalcu izuči) za peka. Komaj nekaj mesecev je kot -pekovski pomočnik delal pri mojstru, ga je ta že odslovil, češ, zakaj bi plačeval pomočnika, prehudi časi so, vajenca dobi zastonj, ga priuči io ne bo ga treba plačevati.
Tako seje Franc napotil iskat dela drugam, še! je, kot pravi rek »s trebuhom za kruhom«. Težko je bilo v tistih časih dobiti delo. Prepotoval in prehodil je skozi mnoge vasi in mesta in brezuspešno povpraševal po delu. Končno je le dobil delo v Ptuju, kjerje tudi spoznal mlado dekle Micko Šalamunovo, doma s Ptujske gore,'ki je čez nekaj let postala njegova žena. Micka je bila moja sošolka.
Po nekaj mesecih je Franc v Ptuju delo izgubil, moral se je napotiti naprej. Prišel je v Gradec, kjer je našel delo in kjer je takrat delalo, precej Slovencev, ki so imeli slovensko kulturno društvo »Domovina«. V tem društvu je Super začel sodelovati in postal njen član. Prepeval je v pevskem zboru, kar mu je pozneje prišlo zelo prav.
Ko je leta 1918 razpadla Av-stro-Ogrska monarhija, je Franc Šupei1 odpovedal delo in se napotil domov, kjer je nastajala takratna Jugoslavija. Toda tedaj je v Gradcu izbruhnil štrajk. ki se gaje kot pekovski pomočnik in solidaren z delavskim gibanjem tudi udeležil. Oblast je dala nalog policiji, da je na stavkajoče začela streljati. Nesreča je hotela, da je tudi Franca Šuperja zadela krogla
iz puške, zgrudil se je v krvi in obležal na ulici. Zavedel seje šele čez nekaj dni v bolnišnici, ves obvezan in v temi. Ob viziti je zaslišal glasove zdravnikov in eden od njih je rekel. seveda po nemško »ta bo ostal popolnoma slep«. Lahko si mislimo, kako je bilo ubogemu Šupeiju. ko je zaslišal te besede.
S KITARO IN USTNO HARMONIKO
Po šestih mesecih je bil Super odpuščen iz bolnišnice. S črnimi očali, kijih nikoli več ni odložil, se je napotil v domovino. Njegovi tovariši in prijatelji v Gradcu so kupili in mu podarili kitaro in ustno harmoniko. Svetovali so mu, da si naj s prepevanjem in igranjem pomaga skozi življenje, kar je Super tudi upošteval. Bilje varčen, zato se je vrnil domov z nekaj prihranjenega denarja. Lahko si mislimo s kakšnimi občutki, nesrečen in prizadet se je vračal v domovino.
Vso svojo nesrečo je delil s svojo drago Micko, skupaj sta naredila načrt, da se bosta kljub -vsemu poročila, si ustvarila dom in družino. Z njegovimi prihranki in njeno skromno doto sta si kupila v vasi Dobno pri Laškem malo hišico z vrtom. Kmalu je bila pri hiši tudi koza, ki jima jedajala mleko. Micka Šuparjeva se nikakor ni mogla privaditi življenja v novem kraju, .leklp jo je nazaj v svoj rojstni kraj na Ptujsko goro. Prodala sta hišico v Dobnem in si kupila malo staro hišico z njivo in sadonosnikom ob robu gozda y Stogovcih pod Ptujsko goro. Njen oče in bratje, ki so bili poklicni zidarji, so jima hišico povsem obnovili.
Franc Super ni dobil nobene invalidnine — ne z avstrijske in ne jugoslovanske strani. Utemeljevali so, da poškodbe ni dobil na delovnem mestu, temveč v stavki, kjer seje boril ža delavske pravice, kar pa tedanjim oblastnikom ni bilo prav ne na eni in ne na drugi strani. Dobival je le Kolmanovo podporo, ki pa je bila zelo skromna. Bogat trgovec Kolman iz Ljubljane je namreč zapustil svoje premoženje društvu slepih in iz te zapuščine je dobival Super podporo.
Toda Franc Super sije pomagal sam. Najprej v spremstvu žene, potem v spremstvu doraščujočega otroka, je vedno potoval v kraje, kjer so se zbirali ljudje. Tam je igral na kitaro in prepeval slovenske narodne pesmi ali pa igral na harmoniko, njegovemu spremljevalcu pa je padal v posodico drobiž, le tu in tam kak dinar. Ob tem je veroval v ljudski rek »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. Po letih seje na njegovi domačiji kozi pridružila že krava, nekaj svinj in seveda še njivica in travnik. Takoje Šuper preživljal sebe in svojo družino, ki je postajala vse številnejša. Z leti je v hišo privekalo sedem otrok, od teh je še danes pet živih, 4 dekleta
in 1 fant. na proslavi pa je navzoč sin. dve hčerki in vnukinja.
POTOVANJE DO GORENJSKE
Kot se spominja Šupeijev sin Franček, sta z očetom večkrat potovala s Ptujske gore v Ptuj. Med potovanjem je oče po vaseh in gostiščih igral na kitaro, prepeval slovenske pesmi in zaigral na ustno harmoniko. Najlepše je bilo. pravi Franček, če je vesela družba v gostišču povabila očeta k mizi. da je prepeval in igral po njihovi želji. V gostišču je postalo veselo, saj so očetu pritegnili tudi gostje, bera je bila dobra pa tudi jedi ni manjkalo. Gostje pa niso mogli razumeti Šupeija. zakaj je odklanjal vsako alkoholno pijačo. Nikjer se tudi ni predolgo zadrževal. Ko sta obredla ptujske ulice in gostilne, sta se z vlakom napotila v Maribor. Tudi na vlaku je Super prepeval in .igral na harmoniko in iz vagona v vagon zabaval potnike. Iz Maribora sla se potem peš vračala skozi vasi Dravskega polja domov na Ptujsko goro.
Vsaj enkrat letno, med šolskimi počitnicami, da ni svojega otroka
—	učenca oviral pri pouku, je Franček potoval s svojim očetom po Sloveniji. Na železniško postajo v Pragersko sta šla peš, od tam pa z vlakom do Celja. Ko sta prebredla celjske ulice in gostišča, sta se napotila skozi Savinjsko dolino proti Domžalam in naprej v Ljubljano. Med potjo je oče po vaseh igral in prepeval. Iz Ljubljane sta se napotila proti Kranju in Bledu. Franček se spominja, da jima je na Bledu nek gospod daroval papirnatega stotaka. Ko je fant očetu pošepnil, kaj sta dobila, se je oče darovalcu hvaležna zahvalil, ta pa mu je odvrnil: »Meni stotak mnogo ne pomeni, tebi pa bo gotovo prav prišel, saj si slep«. Ž Bleda sta potovala peš še naprej v Bohinj in Franček se spominja, kako dolgo je oče poslušal šumenje slapa ob izviru Savice. Obiskala sta tudi Jesenice, od tam pa sta se z vlakom vračala domov na Ptujsko goro.
Tako potovanje je navadno trajalo tri do štiri tedne. Med potjo. ko sta pešačila, sta spala največkrat kje na senu, jedla pri kaki hiši. ah pa si kupila kruh in juho v gostišču. Poklonjeni denar (drobiž) pa sta med potjo zamenjavala v kaki trgovini za papirnati denar. Tako sta se navadno zadovoljna vračala domov, kjer so ju že težko pričakovali, saj so vedno bili v strahu, da se jima ne bi med potjo pripetilo kaj hudega.
Med potjo sta doživljala tudi neprijetne stvari. Ponekod so ju zmerjali in žalili, da sta postopača in lenuha, metali za njima kame-, nje in ščuvali pse. Marsikaj sta spoznala na takih potovanjih, veliko doživela. Včasih je očeta Šuperja spremljala na poti tudi katera od hčera, ki je opravljala enake dolžnosti kot sin.
KITARA JE UTIHNILA. PESEM ZAMRLA
Okupacija, aprila 1941 je Šu-perjevo družino zelo prizadela. Prvič — v domovino je vdrl sovražnik. tisti sovražnik, ki mu je ob koncu svetovne vojne ob delavski stavki vzel vid in ga napravil za stoodstotnega invalida;
in drugič — strune njegove kitare, melodije njegove harmonike so utihnile, pesem na njegovih ustih •je zamrla, saj nihče ni smel več prepevali slovenskih pesmi. Povrh tega pa je živel še v stalnem strahu, da bodo. hitleijevci prišli ponj. saj so se širile govorice, dabo okupatorjev režim likvidiral vse stoodstotne invalide, onemogle in slaboumne ... Nadalje je že oktobra 1941 zapel zvon v cerkvi na Ptujski gori in oznanil ljudem, da •je okupator v zloglasnem taborišču Maelhaussen ubil Ivana Šu-peija. najstarejšega sina Franca in Marije, ki sta dobila sporočilo, da je »umrl za kapjo$.
Sin Ivan se je namreč na Jesenicah izučil za ključavničarja in se tam tudi zaposlil. Zvedeli so. da se je Ivan v juniju s kolesom vračal domov skozi Kranj in Kamnik. Utrujen je v Gornjem gradu stopil v neko gostilno, da bi se okrepčal, vendar mu niso hoteli postreči, ker ni govoril nemški. Zaradi tega seje Ivan sprl z gostilničarko in pri tem izrekel nekaj krepkih na račun okupatoija. Gostilničarka to sporoči gestapu. kije Ivana aretiral in ga zapri v celjski pisker. V prvem transportu iz Celja v Ma-uthaussenje bil tudi Ivan Super. Po osvoboditvi je nek interniranec, ki je bil takrat z Ivanom, pripove-
Franc Super
doval. da so' delali v nekem kamnolomu. Ivanje bil tako zdelan in slab daje onemogel, z zadnjimi močmi se je odplazil v barako, sledil mu je gestapovec, zaslišali so se trije streli in Ivana niso nikoli več videli.
PROSTOR ZA PARTIZANSKO TISKARNO IN TEHNIKO
. Leta 1944 je dobil okrajni odbor OF Ptuj nalogo, da najde na terenu varen prostor, kjer bi se nastanila in delala partizanska tiskarna in tehnika. Starejši se še prav gotovo spominjate kako krut ’ in krvav je bil okupator. Že za kos kruha, ki si ga dal partizanu, si lahko dobil strel v glavo, bil ubit kot talec, ali pa poslan v katero od zloglasnih taborišč smrti. Zaradi strahovitih okupatorjevih represalij in nasilja, so se ljudje bali partizanov in odklanjali sodelovanje. Za partizane, ki so se gibali po terenu, je še nekako šlo, mnogo težje pa je bilo za nastanitev teh-’ nike.; v kateri so tnorali biti stalno vsaj štirje partizani, zanje je bilo treba kuhati, jim prati in jim omogočati da so lahko stalno in nemoteno delali. Tako postojan-
ko je bilo zelo težko najti, za nekaj dni bi še kje šlo. toda tehnike ne moreš , Stalno seliti, prevažati stroje. Ljudje so se tega branili, imeli sto izgovorov, eni so se izgovarjali na številne družine, otroke, drugi na hudobne nem-čurske sosede, tretji na bolehno ženo. ki ne bi zmogla vseh naporov. četrti, da imajo pri hiši premalo hrane, nadalje, da še boje izdajstva, če katerega dobijo Švabi in še in še je bilo izgovorov. Z lučjo ob belem dnevu bi namreč lahko takrat iskal družino, ki bi tvegala in si upala vzeti pod streho partizansko tehniko. Res pa je tudi. da v primeru, če bi bil ge-stapo zvedel, bi zgorela hiša in še ljudje v njej.
Toda. ko smo v temni noči potrkali pri stoodstotnem invalidu Francu Šupeiju na okno in povedali. dasmo slovenski partizani, so nam na stežaj odprli vrata. Vstopili smo. Šuper je skrbno zaklenil vrata, se z nami veselo pozdravil in rokoval.- Po glasu smo spoznali, daje bil ganjen. Ko smo mu povedali namen obiska in da bi bil prostor za tiskamo v njegovi hiši primeren, je takoj prikimal in brez izgovorov rekel naravnost, da bo srečen in zadovoljen, če lahko pomaga borcem, ki se bore za svobodo domovine. K razgovoru je poklical še ženo Micko, ki nas je tudi sprejela z veseljem, le ko smo povedali, da bodo v tehniki stalno delali in živeli po štirje partizani, je rekla: v Joj, kaj jim bom pa kuhala, ko pa še za nas večkrat ne vem, kaj naj dam v lonec?« Ko smo ji povedali in obljubili, da bo oskrbo partizanov. ki bodo delali v tiskarni prevzel okrajni odbor OF, je Šu-perjeva Micka pristala brez ugovorov. Takoj je biia~pripravljena sodelovati, kuhati, prati in skrbeti za partizane v tehniki.
OČKAŠUPER
Franc Šuper je tedaj dobil ilegalno ime Očka. Pri hiši je bilo pet šoloobveznih otrok, toda očka Šuper je tako dobro poznal svoje otroke, da se ni bal, da bi kje kaj povedali o tem, da so pri njih partizani. Prav ti otroci so postali pravi pomagači in zvesti prijatelji partizanov, ki so delali v tehniki Lacko.
Očka Šuper je bil res slep, pred njim je bila vedno tema. a neverjetno občudovanja vredno je bilo, kako je ta mož imel dober sluh. Sam se je ponudil partizanom, ki so kopali prostor za bunker pod njegovim gospodarskim poslopjem, da bo na straži in pazil, če se bi kdo približal hiši. Ce je zaslišal ali zaslutil, da se kdo približuje, je začel oponašati psa in s tem opozoril partizane na nevarnost.
Prostor za tehniko Lacko so kopali trije partizani. Izkopano zemljo so morah skriti, da je mimoidoči ne bi opažih in kaj zasumili. Zato so zemljo v temni noči odnašali na Šupeijevo njivo in jo tam raztrosili. V to teža|ko delo se je vključilo vseh pet Šupeijevih otrok. t*o hiši so zbrali vse cekarje, košare in vreče, vanje nalagali izkopano zemljo, jo nosili na njivo in trosili pozno v noč. Tudi čez dan si katerega videl, kako pomaga materi na njivi ravnati zemljo, da je ja zabrisala vse sledovfe.
Bunker za tehniko Lacko je bil
izkopan pod Supetjevin* gospodarskim poslopjem. Bil je tako
prostoren, da so v njem lahko delali se gibali in spali štirje partizani. V tehniki Lacko so. tiskali časopis, s katerim so ljudi sezna-; njali z dogajanji v svetu. Vesti so črpali iz dnevnih radijskih poročil. jih spravljali na papir, ki je potem po kurirskih poteh romal od vasi do vasi ter obveščal in osveščal ljudi Najzanimivejša so bila poročila o izgubah in porazih okupatorja na bojiščih ter o zmagah partizanov in zaveznikov. V tehniki Lacko so tiskali tudi razne brošure, parale, partizanske pesmarice in drugo literaturo, kat vse je potem prihajalo po kurirskih poteh v roke ljudem in se razširjalo po naši slovenski zemlji.
TEHNIKE LACKO OKUPATOR NIKOJJ NI ODKRIL
Zaradi že omenjenega okupatorjevega nasilja, je morala biti tehnika zelo zakrita in delati v naj večji tajnosti Za kraj tehnike j e vedelo le par ljudi V tehnikisobili posebno, iznenadeni neko noč, ko jih je v spremstvu partizana Tineta (Zvonko Sagadin) obiskal tovariš Sergej Kraigher, ki se je zanima! za njihovo delo. Tov. Kraigher seje takrat kot sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko udeležil seje okrajnega odbora OF. ob tem pa je obiski tudi tehniko Lacko.
Vodja tehnike je bil Miha Ko-larič-Kostja. njegovi pomočniki pa so bili Gabriela Sme-Breda, 'Neža Korpar-Nežika in kurir Miran Sagadin-Jožek. Miha Kolarič rad pove. da če je bil Očka Šuper razpoložen (to je bilo Obi* čajno takrat, če so bile radijske vesti za okupatorja porazne), j e v temni noči ko so prišli tovariši iz bunkerja. da sc nadihajo svežega zraka, jih je povabil vsobo. skrbno zagrnil okna, otroke pa podal na oprezanje okrog hiše, da jih kdo ne bi presenetil- Sam je tedaj vzel v roke kitaro, zabrenkal in zapel slovenske narodne pesmi, zaigral je tudi na ustno harmoniko, češ, da bo partizane malo razveselil in razvedriL ker je bilo njihovo delo in življenje v bunkerju vedno le ob petrolejki toliko bolj težavno in naporno. Elektrike takrat v teh krajih še ni bilo.
Od poletja 1944 do osvoboditve maja 1945 je bila tehnika Lacko pri Očku Šuperju in njegovi ženi Micki Odkar je dobila Micka v hišo partizane, je skrbela za 11-člansfco družino. Za vse je kuhala, prala in jih oskrbovala ih to oF petih šoloobveznih otrocih in ob slepem možu — stoodstotnem invalidu. To prav gotovo ni bila lahka stvar, posebno še, ker pri hiši ni bilo dovolj hrane, skromna zemlja ni dajala dovolj niti za domače. Kritično je bilo zlasti takrat, ko sp se zaradi nemških hajk kurirske vezi pretrgale in se je s tem ustavila tudi oskrba's hrano. Takrat seje morala Micka znajti sama kakor je vedela in znala. Če ob tem pomislimo na nevarnosti in posledice, ki bi jih lahko družina imela, če bi gestapo zvedel za partizansko tiskarno, lahko stvarno ocenimo, da sta Očka Šuper in njegova žena bila hrabra, odločna in domoljubna človeka. Zato je prav, da nosi njegovo ime mešani pevski zbor društva slepih in slabovidnih ob-_ čin Ptuj in Ormož.
V	sredo, 20. oktobra, se je pred mestnim stolpom v Ptuju zbralo več kot sto članov Zgodovinskega društva in drugih ljubiteljev zgodovine, da bi prisluhnili razlagi dr. Jaroslava Šašla. Predavanje je bilo načrtovano že leta 1980, pa je bilo potem preloženo zaradi daljše študijske odsotnosti dr. Šašla. Kljub temu pa je bil tudi ta sestanek ljubiteljev zgodovine posvečen 150. obletnici Povodnovega muzeja, prvega muzeja na prostem, ki je seznanjal domačine in obiskovalce z zgodovino tega starodavnega mesta. Leta 1830 je namreč ptujski kurat in zgodovinar Simon Povoden zbral in dal vzidati v mestni stolp neurejene kamnite antične spomenike in jih tako rešil pred propadanjem in izginotjem. Takšen način ohranjevanja kulturne dediščine je bil takrat vsepovsod v navadi in narekovala so ga v prvi polovici prejšnjega stoletja že močno živa spomeniškovarstvena načela. Dandanašnji so ta načela že precej spremenjena in uveljavljajo drugačne pristope. Nenazadnje je temu vzrok t idi dejstvo, da danes
kamnito gradivo, ki je izpostavljeno vsem vremenskim razmeram, prehitro propada. Tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki upravlja s tem muzejem, se nenehno: ubada s težavami pri ohranjevanju Orfejevega spomenika in kamnov, vzidanih v mestni stolp. Idealna rešitev bi seveda bila, da bi originale nadomestili z odlitki, prve pa premestili pod streho. Takšno rešitev je dolgoročno gotovo potrebno načrtovati, saj Povodnov muzej nepogrešljivo dopolnjuje podobo našega mesta in je navsezadnje tudi sam na sebi spomenik.
Da smo povabili na predavanje prav dr. Jaroslava Šašla, ni naključje. Dr. Šašel se je v svojem raziskovalnem delu, ki ga opravlja v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, posveča predvsem proučevanju napisov na ohranjenih kamnitih antičnih spomenikih in drugih pisanih virov iz obdobja rimske civilizacije. Obilo
gradiva je našel prav v Ptuju, kjer je večina kamnitih spomenikov shranjenih v muzejskem lapidariju,
nekaj pa jih je Povoden vzidal v mestni stolp. Tako si nismo mogli ždeti boljšega razlagalca, ki je iz
Dr. Jaroslav šašel pri tolmačenju sfeaplis latinska* besedil, vrezanih v kamne, ki so vzidani v mestni sto^t.	Foto:	S.	Kosi
skopega latinskega besedila, vrezanega v kamen, znal pričarati poslušalcem lep kos življenja antične Poetovione. Ne bilo p® bi prav, če ne bi v tem zapisu povedali tudi to, da je imenitno predavanje motil hrup, ki se razlega po Slovenskem trgu in ga povzročajo avtomobili pa tudi najtežji tovornjaki. Tudi Zgodovinsko društvo je že opozorilo, teh apelov pa je bilo več tudi z drugih strani, da bi bilo potrebno naj ožje središče starega mesta 'zapreti za motorni promet. Ne le da vozila kvarijo estetsko podobo tega kulturnozgodovinskega prostora, še huje je, da ga tudi fizično ogrožajo.
Po zanimivem vodstvu, za katero so se prisotni zahvalili z aplavzom, se je skupina poshišalcev.z dr. Šaš-lom umaknila v učilnico Osnovne šole Olge Meglič, kjer smo se zadržali na prijetnem klepetu. Dr. Šašel je pri svojem delu v dolgih letih odkril mnogo zgodovinsko
muzeju
pomembnih in zanimivih dejstev iz antične preteklosti Ptuja. Razkril nam je široko obzorje svojega znanja in sprožil med prisotnimi vrsto vprašanj ter se dotaknil tudi problemov raziskovanja v antičnem obdobju enega najpo-membnejah mest na področju današnje Jugoslavije.
Ob koncu naj velja naša javna zahvala dr. Šašlu, ki se je ljubeznivo odzval našemi povabilu in nas obiskal, ter vodstvu Osnovne Sok Olge Meglič, ki nam je omogočilo razgov or v svoji Stavbi, ter vsem delavcem te ustanove, M smo jih do pozne ure zadržali na delovnem mestu. Množičen obisk pa mina biti članom Zgodovinskega društva v spodbudo, da še organiziramo podobna -srečanja, saj so prav gotovo lepa priložnost, da člani izvršujemo eno svojih glavnih nalog, širimo zanimanje za preteklost domačega mesla. -
Marjeta Ciglenečki
TEDNIK — 28. oktober 1982
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
I
Sprejetje republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti
V	mesecu aprilu letošnjega leta je skupščina SFRJ sprejela novi zvezni zakon o splošni ljudski obrambi. Na zasedanju zborov republiške skupščine, 28. septembra pa je bil sprejet predlog zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
\
O tezah za izdajo zakona in o osnutku zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je bila organizirana široka javna razprava, kije dala vrsto predlogov za nadaljnji razvoj in pravno ureditev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot enotnega in sestavnega dela samoupravne socialistične družbene ureditve. Na področju obrambnega in samozaščitnega delovanja je bil v zadnjih letih dosežen hiter razvoj in je izvajanje nalog v praksi že presegalo normativno ureditev. Prav zaradi tega je bilo možno v velikem obsegu upoštevati predloge iz javne razprave, ker so bili že preverjeni, potrjeni ali odklonjeni v /praksi. Prav tako je bilo potrebno to področje urediti z idejnopolitičnimi izhodišči in zaključki 8. in 9. kongresa Zveze komunistov xSlovenije in 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Sprejem republiškega zakona je bil povezan s predhodnim sprejemom zveznega zakona, ki je v nekaterih poglavjih določil le osnove posameznih delov sistema splošne ljudske obrambe, podrobneje pa se ta področja urejajo v republiških zakonih v skladu z ustavnim položajem republik, in avtonomnih pokrajin. V tem času je z enim zakonskim predpisom urejeno področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (leta 1976 sta bila dva zakona), saj se obe področji medsebojno prepletata. S sedanjo zakonsko ureditvijo se v procesu podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite želi doseči večje možnosti za vključevanje delovnih ljudi in občanov ter drugih struktur v krepitev obrambne in samozaščitne pripravljenosti in preraščanje obrambnega in samozaščitnega delovanja v množično gibanje.
Osnovne novosti zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti so zlasti naslednje:
1. V temeljnih določbah zakona je opredeljen sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot neločljivi del socialistične samoupravne družbene ureditve, ki se organizira za delovanje v posameznih razmerah v katerih se lahko znajde naša družba. Že v tem poglavju je povdarjena pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, da se pripravljajo in organizirajo za splošno ljudsko obrambo ter uresničujejo in razvijajos družbeno samozaščito.
2. Posebej je opredeljena vloga an mesto komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih ustanovijo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične skupnosti kot svoje koordinacijske in politične operativne organe kateri odločajo o posameznih obrambnih in samozaščitnih ukrepih v različnih razmerah. Z zakonom ni zaključena sestava komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ampak se lahko upoštevajo specifične razmere v posamezpih sredinah. Člani komi-
■ tejev so nosilci hajodgovomejših funkcij v posameznem okolju, nosilci funkcij splošne ljudske obrambe iri družbene samozaščite ali občani, ki imajo izkušnje s svojega področja.
Komiteji so pristojni, da skupaj z drugimi samoupravnimi organi sprejemajo obrambne in varnostne načrte. Prav tako pa v skladu s svojo funkcijo komiteji usmerjajo in vodijo splošni ljudski odpor. V samoupravnih organizacijah, skupnostih in državnih organih, kjer se ne ustanavljajo komiteji, se ustanovi odbor za
splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
3. V poglavju o temeljnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi in občanov so za področje splošne ljudske obrambe povzete pravice in dolžnosti po zveznem zakonu o splošni ljudski obrambi s tem, da je materialna dolžnost razširjena na potrebe narodne zaščite in organov za notranje zadeve. Posebej pa so razčlenjene pravice in dolžnosti občanov pri uresničevanju družbene samozaščite.
4. Na področju pravic in dolžnosti krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti so jasnejše razčlenjene določbe, ki govorijo o obrambnih pripravah in uresničevanju družbene samozaščite. Pri tem so zlasti razčlenjene naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občanov in sveta krajevne skupnosti ter delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in njihovih delavskih svetov. Zakon razčlenjuje pravice in dolžnosti samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (poslovne skupnosti, gospodarske zbornice, kmetijske zadruge, druge oblike združevanja kmetov, obrtne zadruge itd.) na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
5. V posebnem poglavju so opredeljene naloge in vloga družbenopolitičnih organizacij ter družbenih organizacij in društev na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem je povzeta odločba iz zveznega zakona o posebnih odgovornostih zveze komunistov za vspostavljanje in obnavljanje delovanja družbenopolitičnega sistema v primeru, če bi bilo njegovo delovanje onemogočeno zaradi vojnih razmer.
6. Zakon opredeljuje temeljne naloge občin kot družbeno-političnih skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, občinske skupščine ter sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Z zakonom so medsebojne naloge organov dokaj dobro razčlenjene tako, da pri izvajanju teh nalog ne bo prišlo do podvajanja dela, vendar bo potrebno tesnejše medsebojno sodelovanje in usklajevanje. V sedanjem zakonu je tudi opredeljena funkcija in vloga pokrajin, ki se ustanovijo ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni zaradi usklajevanja in vodenja obrambnih priprav in splošne ljudske obrambe za območje več občin.
7. Teritorialno obrambo opredeljuje zakon kot najširšo obliko organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov za oborožen splošni ljudski odpor in je kot taka sestavni del oboroženih sil SFRJ. Zraven ustanavljanja enot in štabov v občini se lahko enote in zavodi teritorialne obrambe ustanovijo tudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, vendar bo te naloge v večini primerov prevzela narodna zaščita kot najširše organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog družbene samozaščite v miru in za vključevanje v oborožen boj v vojnih razmerah. Ža opravljanje teh nalog se delovne ljudi in občane v narodni zaščiti usposablja za izvajanje določenih nalog družbene samozaščite in za oborožen boj v vojnih razmerah, ko postanejo pripadniki teritorialne obrambe.
8. Civilna zaščita je najširša oblika priprav delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, ob vojnih
akcijah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah. Kot taka je sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zakon daje velik povdarek zlasti njeni množičnosti ter osebni in vzajemni pomoči delovnih ljudi in občanov, ki si morajo medsebojno pomagati v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti. Med posameznimi ukrepi ni več ukrepa reda in va-mosti in enot za izvajanje tega ukrepa, ker to nalogo lahko opravljajo pripadniki civilne zaščite pri izvajanju nalog družbene samozaščite ali kot pripadniki narodne zaščite. Glede na sedanjo zakonsko opredelitev pa se lahko štabi za civilno zaščito ustanovijo tudi v mestih, ki niso posebne družbenopolitične skupnosti.
V	tem primeru štab ustanovijo in imenujejo sveti krajevnih skupnosti na območju mesta.
9. Glede, delovanja sistema opazovanja in obveščanja, ki ga sestavlja služba za opazovanje in obveščanje ter dopolnilno opazovalno omrežje je zakon usklajen z zveznim zakonom in v glavnem povzema njegove določbe.
V	poglavju o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju se zraven obrambnega in samozaščitnega usposabljanja mladine, delovnih ljudi in občanov, pripadnikov teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in službe za opazovanje in obveščanje še posebej razčlenjuje usposabljanje delavcev za delo na področju splošne ljudske obrambe.
Izvajanje ukrepov za varovanje tajnosti po-datkov#plošne ljudske obrambe ter varovanje materialnih in drugih dobrin se načrtuje in uresničuje na osnovah družbene samozaščite tako, da delovni ljudje in občani v posameznih sredinah organizirajo in izvajajo te ukrepe ter sodelujejo pri odkrivanju in preprečevanju dejavnosti, ki bi lahko škodovale obrambi in varnosti države.
10. Za uresničevanje načrtov in programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljajo delovni ljudje in občani sredstva na enak način kot za zagotavljanje in uresničevanje drugih skupnih potreb oz. splošnih potreb v družbenopolitični skupnosti. Z zakonom je opredeljeno, da se za naloge splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije zagotavljajo sredstva po načelu vzajemnosti ter v skladu z materialnimi pogoji posameznih občin. Za uresničevanje programov razvoja splošne ljudske obrambe in družbene -samozaščite, ki so skupnega pomena za območje občine, se zagotavljajo sredstva s prispevkom za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek z obveznostmi iz osebnega dohodka. Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko s posebnim samoupravnim sporazumom dogovorijo za vzajemno pokrivanje nadomestil osebnega dohodka delavcev, če so na obrambnem usposabljanju v delovnem času.
Pri obravnavi predloga zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ptuj sprejel sklep, da se oblikuje posebna delovna skupina; ki bo izdelala program aktivnosti in nalog, kijih bo potrebno izvesti v posameznih strukturah na območju občine. Pri tem gre zlasti za noveliranje samoupravnih aktov — statutov krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti," občine, priprava in sprejem podzakonskih predpisov in usposabljanje posameznih nosilcev obrambnih in samozaščitnih priprav za izvajanje zakona.
S.	MEGLIČ
BOGOMIR KOSTANJEVEC
Pravice in dolžnosti mejašev nepremičnin
(nekaj določb iz sosedskega in drugih vrat prava)
PRI NAS V KLUBU
Sprejeli smo prispevek našega bralca, za kar se mu zahvaljujemo, saj je vidno, da dokaj[ dobro pozna mlade in njihove težave.
Želimo, da bi sprejeli čimveč vaših prispevkov. Zato pišite! Pričakujemo mnenje mladih, staršev in učiteljev . . .
ODGOVOR:
Zakaj se m (jogi mladi danes opijajo?
Vzrokov, dafmed današnjo tudi ptujsko mladino ni tako malo tistih, ki preveč pijejo, jr vsekakor veliko. Po daljšem, tudi pismenem pogovoru s skupino mladihžsem prišel do prepričanja, da drži trditev, da se žal otrok na nepravi način z alkoholom sreča že vdomači hiši. Prav v zadnjih letih se razširjajo najrazličnejša praznovanja rojstnih dnevov med višjimi letniki osnovnošolsketmladine, ki niso tako nedolžna” kot je videti na prvi pogled, saj brfez alkohola ,,niso ta prava”. Pa tudi sicer, vsaj v našem ptujskem okofišu, otroci tolikokrat vdihavajo domače družinsko ozračje, ki žal ni ozračje razumevanja in ljubezni med starši, marveč pogosto ozračje neskladja med očetom in materjo, ki je pogosto zalivano s pretiranim alkoholom.
Nov problem nastane, kot je neki fant lepo dejal, ko se mladostnik poslovi od osnovne šole. Saj v začetku srednje šole trči na nove mike za vstop v družbo ,,veselih” in zasvojenih prijateljev. Tudi danes pa ostaja veljaven stari pregovor: ,,Povej mi s kom se družiš in ti povem kakšen si!”
Zapita družba mladostnikov pa ni sposobna nuditi mlademu fantu in dekletu drugega kakor, ob finančnem izkoriščanju, uvajanje v popivanje.
In mlad člofvek, ki bi rad bil odrasel, se jim kaj rad pridruži, posebno, če je družba vinfckih bratov pri mladih' v kraju, naselju ali vasi „ugledna”. Tako je tudi pogosto posledica popivanja in včlanjevanje med skupino,,pijočih” vrstnikov različna objestnost. Žal potem jsledi kar sledi in sicer to, da alkohol ne trpi tekmeca. Kdor se spoprijatelji z alkoholom ne more več biti pravi prijatelj z drugim kakor le z vinskim bratom. Mladi tudi pristavljajo, da so odlični pogoji za začetek popivanja takrat, ko se voziš vsak dan v šolo v drugo mesto in moraš v zasmrajenih bifejih čakati dalj časa na avtobus, ker družba ni omogočila mladim primernejših prostorov. Seveda pa mnogi mladi niso kos, da bi zaostajali za drugimi in zato, kar pogosto
sledijo tekmovanju kdo prenese več piv, šilčkov in ,,špricarjev”. Kdor pa začne tu tekmovati predobro vemo kdaj bo prenehal. Žal preveč velja stari pregovor: ,,Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne”. Seveda pa s tem ne zanikam koristnost klubov, ki so še kako potrebni.
Verjetno popivanje tudi dejstvo, da se je v zadnjih desetletjih preveč poveličeval zgolj materialni napredek, standard kot pogosto najvišji cilj odraslega človeka, kar pa je mlade in kritične fante ter dekleta razočaralo. Ob tem razočaranju nad ,,standardnimi” starši so se v bogatih deželah njihovi otroci začeli zatekati k mamilu, pri nas pa vse pogosteje v alkohol. Premalo je bila verjetno navzoča v sredstvih javnega obveščanja (televizija, radio, revialni tisk) in najbrž tudi pri izobraževanju in vzgajanju duhovna komponenta človeka, ki bi globinsko osmišljevala in motivirala življenje mladega človeka. Ta pogosto zanemarjena razsežnost bi naj pomagala mlademu človeku, da bi bolje ovrednotil pomembnost družbe, posebno sočloveka za katerega se splača zavzeti. Zanemarjen je bil tudi zdrav humanizem, ki bi odkrival mlademu človeku pomembnost biti človek. Tako bi mladina odkrivala, da ni vrednost človeka v tem da čimveč poješ in popiješ ter imaš, temveč v nečem drugem. Problem pa je tudi v tem, da so starši v zadnjih desetletjih pozabljali na pomembnost čustvene plati v odnosih f svojimi otroki in so mislili, da bodo ob lastnem hlastanju za denar tudi otroke zadovoljili z večjo ali manjšo ,,žepnino”, to je z denarjem. Otroku pa denar ni dovolj, mladinec rabi starševsko srce in ljubezen, kar se z denarjem ne da nadomestiti. Zato so že otroci, posebno pa še mladinci, iskali nadomestek za čustveno povezanost s starši in pogovor v družbi vrstnikov, ki so podobno kot sami razočarani nad ,,prezaposlenostjo” staršev. Starši pa so svojo prezaposlenost odplačevali z denarjem. MLAD ČLOVEK PA NI ZADOVOLJEN S TEM, DA NEKAJ IMA, ŽELI BITI NEKAJ. OD ODRASLIH ŽELI DOBITI ODGOVOR NA VPRAŠANJE „ČEMU ŽIVI”, ČEMU NAJ TAKO ŽIVI? ČEMU NAJ PIJE ALI NE PIJE?
Vesel sem, da se je o tem problemu tudi v ptujskem Tedniku pričelo pisati. V enem dnevu problem ne bo rešen, toda, če se bodo odgovori iskali, je upanje, da se bodo našli. Dokler pa resnici ne upam pogledati v oči in odgovorov na probleme ne iščemo, tako dolgo se ne bomo premaknili z mrtve točke. Zdrav način življenja bi naj starši in družba skušali z vseh strani osvetljevati in najti motivacijo za človeka vredno življenje. BREZ POGOVORA MED STARŠI IN MLADINO PROBLEMOV NI MOGOČE REŠEVATI.
Peter Horvat
3.	nadaljevanje in konec
Za zasilno pot se praviloma da odškodnina. Dovoljena zasilna pot, ki jo zakon opredeljuje kot služnost se po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi poti vpiše v zemljiško knjigo in torej bremeni vsakokratnega lastnika zemljišča preko katerega gre. Obstoječa zasilna pot se lahko tudi razširi. Če pa postane zasilna pot nepotrebna, se lahko z odločbo sodišča odpravi.
MOTENJE POSESTI NA NEPREMIČNINA H
Ker med mejaši dostikrat pride do sporov zaradi motenja posesti na nepremičninah in ker lastnik nepremičnine često tak spor celo izgubi, zato bo morda za nekatere bralce koristno, če motenje posesti na nepremičninah nekoliko obrazložim.
Najprej moram povdariti, daje potrebno razlikovati med pojmoma »lastnina« in »posest«, česar pa mnogi ne razlikujejo. Ne da bi se spuščal v obravnavanje številnih predpisov o lastnini in posesti, želim samo opozoriti na sledeče: lastnik ima na neki stvari lastnino, kar pomeni da ima pravico imeti svojo stvar v posesti, jo uporabljati in z njo razpolagati v mejah, ki jih določa zakon. Vsak se mora vzdrževati kršitve lastninske pravice drugega (3. čl. ZTLRR).
Čl. 70 ZTLPR govori o neposrednem in posrednem posestniku oz. o neposredni in posredni posesti. Neposredni posestnik je tisti, ki ima nad stvarjo neposredno posest, kar pomeni, da ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo, dočim pa posredni posestnik ima nad stvarjo posredno posest, kar pomeni, da izvršuje dejansko oblast preko koga drugega, kateremu je na podlagi kakega pravnega posla na primer na podlagi zakupa, posodbe, itd. dal stvar v neposredno posest.
Posest stvarne služnosti ima, kdor dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti.
Če pa kdo iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti.
V	praksi so često sledeči primeri.
Ne glede na meje, ki pa so recimo med travniki, pašniki, gozdovi, itd. komaj spoznavne, en mejaš iz najrazličnejših vzrokov kot v. pr. iz neznanja, kje je prava meja, ali iz lakomnosti itd. kosi na tujem svetu, grabi listje, podira drevje, vozi, pase živino itd. Lastnik neposredni in posredni posestnik ima pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti (75 čl. ZTLPR) in se lahko:
a) posluži do samopomoči zoper tistega, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je da je nevarnost neposredna, da je samopomoč nujna in da način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstoja nevarnost. Na primer: posestnik lahko drugega vsiljivega soseda, ki protipravno dela na njegovem svetu (kosi, orje, zbira suhljad itd.) in s tem moti njegovo posest spodi s primernimi sredstvi s svojega sveta.
b) obrne v roku od 30 dni ko je zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v 1 letu od dneva, ko je motenje nastalo, na sodišče in pokrene spor zaradi motenja posesti. V večini primerov bo spor zaradi motenja posesti pokrenil posestnik, ki sije pridobil posest z veljavnim pravnim naslovom (s pogodbo, s priposestvovanjem itd.). Tu pa tam pa bo pokrenil tak spor nekdo, ki si posesti ni pridobil na tak način, n. primer: mejaš je po toleranci drugega mejaša že več let kosil tudi preko meje in vozil po sosedovem svetu. To je hotel nadaljevati tudi po smrti starega mejaša. Novi pravni naslednik umrlega mejaša pa je podvzel ukrepe kot n. pr. postavil ograjo s katero je preprečil košnjo in vožnjo po svojem svetu. Ovirani mejaš pa je vložil tožbo zaradi motenja posesti in glede na čl. 78 ZTLPR, kije sličen 441 čl. Zakona o pravdnem postopku bo v takem sporu tudi uspel, kajti omenjena člena določata, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Tb pomeni da je v sporu zaradi motenja posesti izključeno pretresanje o pravici do posesti o pravni podlagi in o dobro-vemosti posestnika.
Že v času ko teče pravda zaradi motenja posesti ali pa pozneje ko sodišče izda sklep, s katerim uredi dejansko posestno stanje, lahko tisti, ki ima lastninsko pravico ali pa zakonito pravico do posesti vloži lastninsko tožbo ali pa tožbo iz naslova pravice do posesti) elei čl 81 ZTLPR in čl. 443 ZPP).	.
ODŠKODNINSKI ZA H TE V KI
Med mejaši pride često do odškodninskih sporov. Škodo lahko povzroči tik ob meji rastoče drevje, preblizu meje stoječa oz. rušeča se stavba, po sosedovem vrtu brskajoče kokoši, sosedova žival zaide na sosedovo njivo ali travnik itd.
V	tem sestavku ne bom pisal o mnogoštevilnih določbah o škodi kijih vsebuje Zakon o obligacijah (Ur. 1. SFRJ št. 29/78), temveč naštel bom le nekaj škodnih primerov, ki jih je vseboval že ODZ. O drevju zasajenem tik ob meji oz. na meji sem pisal že zgoraj. V praksi pa seje pojavilo vprašanje odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo senca takega drevja povzroči na posevkih soseda. V sodbi Vrhovnega sodišča BiH GZZ 87/68 z dne 15. 5. 1969 (glej Zbirko sodnih odločb XIV — 3 273) je zavzeto sledeče stališče: lastnik zemljišča, kije zasajeno z drevjem, katero dela senco posevkom na sosedovem kmetijskem zemljišču ni odgovoren za škodo, ki nastane v obliki manjšega donosa kot posledica manjkajoče sončnosti, razen če je drevje zasadil, da bi sosedu delal škodo.
Dostikrat pa škodo povzroči sosedova domača žival, bilo koni govedo, pes itd. in prepiri so tu. Po pravnem pravilu (glej 1320 ODZ) je odgovoren za škodo, ki jo povzroči žival tisti, ki žival redi (to bo največkrat njen lastnik) ako ne dokaže, daje poskrbel za njeno varstvo in nadzorstvo. Odgovoren pa je za nekatere primere zlasti za telesne poškodbe, ki jo povzroči žival, tisti kije žival k temu izpodbodel ali pa dražil. Zato pravilno vzgajajo svoje otroke tisti starši, ki otroku dopovedujejo. da naj ne dražijo psov in drugih živali.
Interesantno je tudi pravno pravilo § 1321 ODZ, ki določa, da lastnik, ki na svojem zemljišču zaloti tujo živino sme to živino prepoditi s primerno silo, ni pa je upravičen pobiti. Če pa mu je živina napravi-la škodo, sme sam zarubiti toliko glav živine, da zadostuje za njegovo odškodnino. Vendar pa se mora v 8 dneh pogoditi z lastnikom glede škode ali pa vložiti tožbo. Če tega ne stori mora vrniti zarobljeno živino. '	,	J
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
28. oktober 1982 - TEDNIK
MALA ŠOLA ZA VSE MALČKE?
Da , če bodo za to dane možnosti. Ne gre samo za denar, temveč tudi za ustrezne prostore. Že letos se je v ptujskem vzgojno varstvenem zavodu pojavil ta problem, saj so morali za predšolsko skupino iskati ustrezen prostor izven vrtca. »Hvaležni smo krajevni skupnosti Bratje Reš, ki nam je odstopila ustrezne prostore v domu krajanov. Prostor sicer zadošča le za 20 otrok, pa vendar so nam pomagali izzagate, saj v naših enotah ni bilo dovolj prostora zanje,« je povedala ravnateljica vrtca Boža Bratuž. »Pogodbo za uporabo prostorov smo sklenili za deset mesecev torej za tolko časa, kolikor traja mala šola kot ji pravimo. Težave so
nastale, ker je bilo nekaj otrok zavrnjenih ob vpisu v osnovno ' šolo, nekaj pa je otrok zdomcev, ki so se vrnili v domovino in mislimo, daje tem otrokom še posebno potrebna dobra priprava na šolo.«
V	ptujski občini je v tem šolskem letu v VVZ deset oddelkov male šole, 38 oddelkov pa je skrajšane priprave na osnovno šolo, to je tako imenovani 120-umi program. V bodoče, bi naj zajeli v pripravo na šolo vse otroke že od tretjega leta starosti, kar prinaša kup prostorskih in drugih težav. Kako se v VVZ Ptuj pripravljajo nanje?
»Že v prihodnjem šolskem letu bodo težave, saj je malo ustreznih prostorov. Pričakujemo seveda
STOPNJEVANJE AKTIVNOSTI
Če je bila aktivnost v mestnih KS v poletnih mesecih pičla, pa jesenska sunkovito narašča. V nekaterih zaključujejo z volitvami novih organov krajevne samouprave, spet v drugih pa hitijo z uresničevanjem planskih nalog za letos. Ymes je seveda aktivnost v pripravah na sklepne akcije letošnje akcije NNNP 82. Po ugotovitvah sodeč, so ptujske KS z vsebinskimi pripravami na akcijo zaključile, sedaj se lotevajo nekaterih tehničnih nalog.- Med 5500 gospodinjstev-bo potrebno razdeliti posebne informacije: navodila požarne preventive in varnosti v stanovanjskih zgradbah, ki jo je pripravila požarna inšpekcija. V vseh KS pa so imenovali tudi že ulične odbore, ki bodo vodili aktivnosti.
Planske naloge po posameznih KS se izvajajo skladno s sprejetimi programi, za njih uresničevanje pa se v glavnem porabljajo sredstva samoprispevka. Tako v tem obdobju v KS Turnišče delajo na ureditvi krajevnih cest in ureditvi novega športnega igrišča, v KS Ivan Spole-njak nadaljujejo dela pri gradnji kanalizacije (to je naloga iz skupnega programa KŠ), v KS »Olga Meglič« zbirajo sredstva za predvideno gradnjo sekundarne kanalizacije, v KS Bratje Reš delajo na pripravah za odprtje trgovine v domu krajanov, v KS Spuhlja prav tako asfaltirajo krajevne ceste, v KS Budina so na višku dela v domu krajanov, KS Dušan Kveder bo še v tem mesecu pričela z gradnjo pločnika, ob Rajčevi ulici in z gradnjo avtobusnega postajališča pred nekdanjo ekonomsko šolo, KS Jože Potrč bo v prihodnjem mesecu ponovila akcijo ozelenjevanja okolja in sicer ob Osojnikovi ulici, KS Boris Ziherl ureja pločnike v Peršonovi ulici, KS »Franc Osojnik potekajo aktivnosti glede razsvetljave in ureditve posameznih naselij. MG
Kako z odkupom kostanja?
Kmetijska zadruga Ptuj je letos začela odkupovati domači kostanj po 20 din za kilogram. Cena je bila ugodna in ljudje, od otrok do napol onemoglih starejših, so po gozdovih pridno pobirali te rjave, žlahtne plodove. V desetih dn^h je kmetijska zadruga v svojih poslovalnicah odkupila nad 400 ton Kostanja, ki so ga v celoti izvozili na Madžarsko. S tem je bila pogodbena količina izpolnjena, drugega tržišča ni bilo, zaradi pomanjkanja goriva so nastopile tudi težave s prevozOm, zato so morali, 18. oktobra, na veliko razočaranje nabiralcev žlahtnega gozdnega plodu, odkup ustaviti za nedoločen čas.
Pri KZ Ptuj si prizadevajo najti ustrezno tržišče za nove količine kostanja, zato je upanje, da bodo z odkupom spet začeli, vsaj tako so zatrjevali ob koncu prejšnjega tedna.	.	FF
' - :	" - • • \
Odprta prva mladinska hranilnica
V ptujskem srednješolskem centru je bila 21. oktobra krajša priložnostna slovesnost ob otvoritvi prve mladinske hranilnice v ptujski občini (prva izven banke), ki bo poslej združevala mlade varčevalce vseh temeljnih organizacij v okviru centra. Ob tej priložnosti je zbranim mentorjem in mladini spregovoril Franc Lukman, vodja PE KBM v Ptuju. Mlade je seznanil z zgodovino varčevanja in poudaril, da je pri mladih ljudeh predvsem pomembno razviti varčevalsko zavest. To je prvi pogoj, da bodo pozneje znali ravnati z družbenimi sredstvi. Pomembno pa ni samo denarno varčevanje, temveč druge oblike, ki zagotavljajo varčevanje z energijo, surovinami in podobno..
V ptujski občini je okrog 75 tisoč varčevalcev, y 29 pionirskih hranilnicah pa bilo v šolskem letu 1981/82 6626 mladih varčevalcev. Tem pa sp bodo sedaj pridru-
žili še mladi v srednješolskem tru v Ptuju.
cen-
MG
Franc Lukman govori mladim v centru
pomoč krajevnih skupnosti, saj bodo v teh oddelkih zajeti otroci iz krajevnih skupnosti, ki bodo dale na voljo prostore. Novi vzgojni programi bodo te težave prinesli predvsem v zunanjih krajevnih skupnostih, kjer so ustrezni prostori le v osnovnih šolah, ki so že tako zasedene. Zato bi bilo prav, da bi 0 tem pravočasno razmislili in skupaj reševali te težave. Vzgojno varstveni zavod je že pričel z akcijo. Krajevne skupnosti smo prosili, da nas obvestijo, če imajo razpoložljive prostore. Večina je odgovorila.da so prostori v osnovni šoli, nekateri ponujajo kulturne domove, pa gasilske do-
move ... kaj drugega ni na razpolago. Tam, kjer imamo svoje enote, pa bomo prostorske težave reševali sami.«
Koliko otrok bo prihodnje šolsko leto obiskovalo pripravo na osnovno šolo?	s
»Glede na število rojstev bi naj bilo prihodnje leto 50 oddelkov, od tega 9 rednih v okviru našega zavoda.«
Skupščina skupnosti otroškega varstva je dala pobudo, da bi v občini opustili 80-urni program cicibanove šole in sedanji 120-umi program priprave na šolo povečali na 200 ur. Kako je s tem? »Ta predlog želimo uveljaviti
predvsem zato, ker je odmev na cicibanovo šolo izredno majhen. Starši po zakonu niso obvezni vključevat svojih otrok v to'šolo. Obvezno pa morajo otroci obiskovati pripravo na šolo. Morda podatek, da predstavkja 120 ur le 48 dni po dve in pol uri vzgojnega dela, 200-urni program pa bi trajal 80 dni po dve in pol uri. Starši vedo, da otroci ta' program priprave na solo morajo predelati in osvojiti, ker sicer ne prejmejo potrdila o opravljeni mali šoli brez katerega otroka ni mogoče vpisati
v	osnovno šolo.«
Že sedaj pesti VVZ Ptuj precej težav — denarnih, prostorskih in
organizacijskih. Kako bo, ko bomo morali zagotoviti vsem otrokom resnične' enake pogoje priprave na osnovno šolo najbrž danes nihče ne ve. Bolj nas skrbi, od kod. dobiti denar za izvajanje priprave na malo šolo od tretjega leta. Zal ostaja bojazen, da teh načrtov zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev, ne bo mogoče uresničiti kaj kmalu. Prav paje, da o njih razmišljamo, se pogovarjamo in poskušamo dovolj zgodaj razjasniti tiste dileme, kijih ne povzroča pomanjkanje denarja — torej prostorske in organizacijske.
N. Dobljekar
NoVju mladinska hranilnica
foto: mš
Spodbudna pričakovanja pri zagotovitvi premoga
Če' je verjeti napovedim trgovskih organizacij, ki v občini Slovenska Bistrica oskrbujejo gospodinjstva z gorivi, predvsem premogom in drvmi, bodo gospodinjstva v tej občini letos pravočasno oskrbljena s potrebnimi količinami teh goriv.
V	Slovenski Bistrici potrebujejo za široko potrošnjo okoli 15'tisoč ton rjavega premoga in lignita. Glavni dobavitelj je Kurivo TOZD Planika, ki je; zagotovila nekaj manj kot 7 tisoč ton premoga. Za področje Poljčan in širše okolice skrbi za nabavo premoga TOZD Maloprodaja Poljčane, ki bo zagotovila okoli 3500 ton premoga. Vse uspešneje pa se vključuje v zagotavljanje premoga pa tudi drv
? t
• s' " ■' *
. .
Ugodna lokacija in prizadevni člani kolektiva Smreka postajajo vse uspešnejši tudi pri zagotavljanju drv te premoga bistriškim občanom.
trgovski kolektiv Smreka. Letos bo ta kolektiv zagotovil okoli 5 tisoč ton premoga za porabnike na območju celotne občine.
Do sredine septembra so trgovine s trdimi gorivi dobavili porabnikom v občini, predvsem velja to za gospodinjstva, že blizu 6 tisoč ton premoga, kar predstavlja prek 40 odstotkov vseh potrebnih količin. Pričakovati je, da bodo v naslednjem obdobju trgovine pravočasno zagotovile še preostali največji možni del potrebnih količin premoga in s tem pokrile potrebe bistriške občine.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Trdne vezi z domovino
S skupino 19 otrok, ki obiskujejo ■ šolo dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Frankfurtu v ZR Nemčiji, je bila tudi prva slovenska učiteljica v tej deželi Dragica NUNČIČ—TURK, ki je s svojimi varovanci obiskala staro mesto ob Dravi že tretjič. 9. aprila je bila tudi med podpisniki listine o pobratenju med šolo dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Frankfurtu in osnovno šolo Tone Žnidarič v Ptuju, ki je letos v lednu med 2. in 9. oktobrom gostila 19. mladih, željnih domovine, rodnih krajev svojih staršev, torej tistih v katere se bodo nekoč vrnili.
S tem se je uresničila obljuba, dana ob slovesnosti v Ptuju, da bo do te izmenjave prišlo še letos.
Tovarišica Nunčičeva se je odpravila v Nemčijo pred devetimi leti. Takole razmišlja ob vprašanju
—	kaj jo je gnalo po svetu?
,,Ja, kaj me je gnalo po svetu? To je želja mnogih naših prosvetnih delavcev, želja, da nekaj doživiš, da spoznavaš svet in pri mojem delu še želja, da pomagaš našim otrokom v tujini ohranjati materinsko besedo in da jim privzgajaš duh pripadnosti narodu v katerem si pognal svoje korenine.”
Kaj bi moral učitelj znati, kakšen mora biti, da se lahko odloči za tako pot?
,,Predvsem mnogo dobre volje, široko srce, biti mora zdrav in obvladati tuji jezik, da se lahko neštetokrat bori s tujimi šolskimi oblastmi za pravice, ki nam pripadajo v tujini. Predvsem pa veliko pedagoških izkušenj, dela v razre-'* du in tudi društvenega dela, ki ga nam — učiteljem nalagajo društva, ki so v tujini vzcvetela v zadnjih letih.”
Kje in kako dolgo ste opravljali delo učiteljice doma, v Sloveniji?
,,Pred odhodom v ZRN sem poučevala 28 let na OŠ Jurij Dalmatin v Krškem in od tam me je tudi pot peljala med otroke staršev, ki so na začasnem delu v Nemčiji. Moje prvo delovno mesto je bilo v pokrajini Baden Wurten-berg. Tam sem poučevala v Stuttgartu, Reutlingenu, Nagoldu in še v nekaterih drugih krajih. Tam so bili moji začetki bitke za obstoj mladih Slovencev, za razcvet slovenskega rodu v tujini. Naša in moja želja je, da ga pripeljemo domov.”
Tam ste torej začeli orati ledino in verjetno je bilo zato potrebno toliko več naporov, kajti danes je tudi več razumevanja s strani nemških oblasti, ki so spoznale kaj želite, kaj delate. Vseh teh izkušenj
vi	niste imeli.
,,Takrat, ko smo začeli so bili razredi prazni. Imela sem le dve ali tri učenke. Zvečer, ko so bili starši doma, sem hodila z zemljevidom
V	..
mesta v roki in trkala na vrata kjer so mi dobre družine, dobre družine pravim, odprle ali pa ne. Tako sem pridobivala slovenske otroke v slovensko šolo. Od, prvih dveh, treh so se oddelki začeli polniti in
12	jih je potrebno, da ima oddelek pravico obstoja po nemških šolskih zakonih. No in danes jih je po naših razredih skoraj po 30. Zato že prosimo, da se nam oddelki razdelijo v dva, za kar imamo pogoje vendar z realizacijo te zahteve težko uspemo.”
Če bi primerjala prvo in sedanje vaše delovno mesto. Kakšno je bilo sodelovanje oziroma sama pomoč šolskih oblasti v teh pokrajinah?
,,V pokrajini Baden Wurtenberg je bilo delo mnogo lažje. Tam so
morali pridobivati v slovensko šolo. Kako pa je organiziran dopolnilni pouk slovenskega jezika, kako poteka in kolikokrat na teden se srečate?
,,V Ptuj sem pripeljala otroke, ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk v Frankfurtu. To so naše skromne družine, ki se zavedajo svoje odgovornosti do mladega rodu, domovine in slovenskega jezika. Ne morem pa se pohvaliti, da so vse naše družine vključile svoje otroke v dopolnilni pouk. Tako še danes ne morem razumeti očeta ali mame, ki ne pošilja otroka k slovenski besedi, čeprav se družina morda ne bo več vrnila domov. Materinski jezik se mi zdi bogastvo, ki ga ne more nado-
Tovarišica Nunčičeva govori zbranim v OŠ Tone Žnidarič
nam bile tudi šolske oblasti bolj naklonjene in tudi delo v naših društvih smo nekako svobodneje razvijali in uveljavljali. V pokrajini Hessen je režim mnogo strožji. Vse naše prireditve moramo dosledno prijavljati in tudi šolski nadzor nad samim poukom in našim pedagoškim delom je dosledno nadzorovan. Morda se mi bodo moje tovarišice-kolegice v ožji domovini smejale, če bom rekla, da nisem nikoli delala tako temeljitih priprav kot prav tu v Nemčiji. Vse mora biti zapisano s črnilom, v nemškem jeziku, vse izpolnjeno po pedagoških normah in dan prej oddano ravnateljstvu šole. Prav tako tudi ves polletni in letni načrt dela. Gospa ravnateljica pride vsak dan v razred, da pregleda naše deio in ugotovi, -če smo po vpisanem številu vsi na svojih mestih.”
Rekla sva, da je bil začetek težak in da je danes d^o vendarle nekoliko lažje. Danes je že čas, ko starši poiščejo vas, ne let vi njih in~ njihove otroke, ki ste j^jh včasih
(foto L. Kotar)
mesti ti noben drugi jezik. V pokrajini Hessen trikrat tedensko poučujem od dveh do šestih 76 učencev v Frankfurtu. V četrtek dopoldan se vozim v 50 kilometrov oddaljeni Kranchstiein kjer poučujem 17 naših romčkov iz okolice Niša. Popoldne se odpeljem v Darmstadt, kjer me čaka 16 Slovencev iz okolice Slovenske Bistrice in Poljčan. V petek poučujem v predmestju Frankfurta, kjer so zbrani največ Slovenci iz okolice Celja, Šentjurja, Grobel-nega in Ponikve. Ob sobotah pa zbiram okrog sebe v prostorih slovenskega društva Sava najprej cicibane in jih vključujem v malo šolo, nato pa pridejo po skupinah šolski otroci k folklornim in pevskim vajam, k ritmiki. Zvečer pa imam še vaje s starši, da se pripravljamo na naše narodne in državne praznike, ki jih nikoli ne prezremo, čeprav delamo težko in utrudljivo iz dneva v dan. V soboto pa se najdemo in večkrat nam je lepo že samo zato ker smo skupaj. Na teden sem na poti prek sto
kilometrov, vozim pa se v glavnem z vlakom.
Bistvo našega ptfuk&-je predvsem maletfinski jezik, ki mi^ dodajamo še predmet Moja domovina, kar pomeni pouk zgodovine in zemljepisa v nižjih razredih, v višjih pa je ta pouk ločen za oba predmeta. Lahko rečem, da se naši otroci radi učijo, čeprav so že obremenjeni ,z redno nemško šolo in številnimi športnimi aktivnostmi v klubih. Prihajajo radi in kar žarijo, ko pripovedujejo, da imajo narejeno nalogo in da so se obravnavano snov tudi naučili. To mi je tudi spodbuda za moje nadaljne delo, zlasti pa še to, da imam ob sebi toliko staršev. Starši vedo, da se bo počasi treba vrniti v domovino kjer jih čakajo domovi, dograjene hišice in mladi slovenski rod morajo vrniti zemlji od koder so starši prišli. Tesno sodelujejo z menoj in rada bi se jim v zahvalo še razdajala ves ta čas kolikor bom še med njimi in njihovimi otroki. Ko bom nekoč v domovini slišala kako pojejo naše
— slovenske pesmi in kako ti mladi vzgajajo že zopet novi rod v duhu v katerega verujem in v katerega naj verujejo tudi moji učenci, takrat bo ta tovarišica srečna med srečnimi.”
Tovarišica Nunčičeva — velikokrat omenjate Savo. Kaj vam to društvo pomeni pri vašem delu?
,,Res je. Sava je naš drugi dom, naša šola. Sava je košček naše domovine. Šolarji se tam zbiramo vsako sobotno popoldne, starši pa se dobimo večkrat tudi med tednom, obvezno pa ob sobotah, ko pripravljamo razne programe za naše kulturne in zabavne prireditve.
V	odboru Save so starši naših otrok, v njem sem tudi jaz in tako nekako skupno orjemo ledino in vključujemo še ostale Slovence kjer nato skupno delamo in prek tega našega dela tvorimo nekak most z domovino, da skupno doživljamo tisto malo lepega kar nam daje tujina.
Lahko rečem, da je slovensko društvo Sava na področju šolstva veliko naredilo. Društvo je bilo tisto, ki je poskrbelo za razpošiljanje vabil in v vsaki okrožnici opazimo tudi vabilo, da starši pripeljejo otroke k vajam, v šolo . . . Tudi . na sejah samih je stalno čutiti skrb nekakega mentorja nad našim šolskim delom saj je društvo vedno tisto, ki nam prvo pomaga bodisi z nasvetom ali pa tudi materialno, če to le zmore,” je svojo pripoved sklenila prva slovenska učiteljica med našimi otroki v tuiini Dragica Nunčič
— Turk.
mŠ
TEDNIK - 28. oktober 198Z
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
LJUBIČA ŠULIGOJ
redvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo
(32. nadaljevanje)
Iz narodnoobrambnih razlogov so se ptujski skojevci povezali z mariborsko mladino in se na medsebojnih srečanjih dogovarjali o akcijah. Omenjala sem že, da so bili ptujski skojevci tudi organizacijsko povezani z mariborskim skojevskim okrožjem in da je njegov sekretar Maks Gasparič večkrat prihajal v Ptuj. Tudi po ustanovitvi skojevskega ptujskega okrožja so bili mariborski tovariši v stiku s Ptujem. Skojevka Tatjana Belopavlovič iz Maribora se spominja, da je dvakrat odnesla pošto k Sagadinovim v Ptuj (134). V letih 1938—1940 je bilo več skojevskih konferenc mariborskega okrožja na Pohorju, katerih so se udeleževali delegati iz Ptuja (Mirko Bagar, Zvonko Sagadin, Mitja Vošnjak, Korošec Jože-Pepek), Celja, Maribora in Murske Sobote.
■ '•
Albin Vernik se npr. spominja skojevskega sestanka na Pohorju 1939. leta, na katerem so bili navzoči tudi tovariši iz CK SKOJ. Govoril je Miloš Zidanšek, sekretar mariborskega okrožja KP. Spominja se, da je tja prispel iz Ptuja s kolesom Zvonko Sagadin. (135).
Za ptujsko območje je bila zlasti pomembna konferenca na Pohorju spomladi 1940. leta, na kateri je bilo sklenjeno, da se formira OK SKOJ za Ptuj. Konferenco je vodil Maks Gašparič. Iz Ptuja so se je udeležili Pepek Ko’rošec, Zvonko Sagadin in Mitja Vošnjak, ki je poročal o delu na ptujski gimnaziji. Po spominskih pričevanjih so mariborski tovariši čakali ptujske delegate na koncu Ptujske ceste in pri kolodvoru, kjer je bila javka. (136)
Zvonko Sagadin naj bi poročal o sklepih pohorske konference partijskim tovarišem — dr. Potrču, Mirku Koželju in Rudiju Žnidariču, ki so bili zbrani v Ilčevem stanovanju. Novoustanovljeni OK SKOJ za Ptuj je poslej vodil Zvonko Sagadin, njegovi člani pa naj bi bili še Mitja Vošnjak in Pepek Korošec, ki je med vojno izginil v nemškem taborišču (po nekem podatku tudi Miha Grabnar). (137).
Jasne podobe o sestavi skojevskega komiteja, o njegovem formiranju in podrobnejšem delu zaradi pomanjkanja virov ni mogoče podati. Iz znanih dejstev o dejavnosti Skoja na Slovenskem in iz njegove aktivnosti na našem območju je možno sklepati le po domnevah.
Doslej smo povedali, da je bil Ptuj do formiranja partijskega okrožja organizacijsko povezan z Mariborom. To velja tudi za SKOJ. Čeprav govore nekateri viri o formiranju ptujskega skojevskega okrožja že 1938, potem 1939, je gotovo, da tega ni moglo biti pred formi/anjem OK KP za Ptuj, se pravi pred oktobrom 1939. Znano je nadalje, daje bila junija 1940 slovenska pokrajinska konferenca SKOJ nad Zalogom, kjer se je govorilo o razširitvi skojevskega delovanja, potrebi po masovnosti in antifašističnem gibanju v času vojne nevarnosti. Tej konferenci naj bi sledile mestne in okrožne konference. (138)
Izhajajoč iz pričevanj Mitje Vošnjaka in njegove knjige »Naša velika matura«, bi bilo mogoče zgoraj omenjena dejstva povezati z navedeno pohorsko konferenco, ki bi naj bila ob koncu šol. leta 1939/40, se pravi v juniju mesecu. Glede na pomembna vprašanja o katerih so razpravljali na tej konferenci, je mogoče sklepati, da je to bila okrožna konferenca. Po sklepih konference v Zalogu je zato povsem mogoče, da so na Pohorju govorili tudi o razširitvi dejavnosti in s tem o novi organiziranosti. Tako je povsem gotovo, da seje nato formiralo skojevsko okrožje za Ptuj.
Menim, daje to okrožje v poznem polenu 1940 že delovalo, ker je bila v tistem času sklicana skojevska konferenca pri Vošnjakovih na Mestnem vrhu. Žal o njej nimamo veliko podatkov in tudi udeleženci se maločesa spomnijo. Glede na to, da se je konference udeležil sekretar PK SKOJ Viktor Stopar in ker se je na ptujskem območju na prehodu, 1940/41 pričenjalo široko narodnoobrambno gibanje, v katerega je bila množično vključena mladina, menim, daje bila konferenca na Mestnem vrhu okrožna konferenca in da so mogli razpravljati o nalogah mladine po zaloški pokrajinski in pohorski okrožni konferenci.
Trdnost in širina mladinskega gibanja tik pred vojno je bila v Ptuju nekaj edinstvenega. Zastavlja se vendar še eno vprašanje: od kod mladini ta pogum, polet? Mislim, da to predanost niso narekovali le objektivni pogoji — družbenoekonomske razmere, temveč tudi dejstva, da so imeli mladinci svoje velike vzornike v prekaljenih starejših komunistih — kot so bili dr. Jože Potrč, Jože Lacko, dr. Franjo Žgeč, Ivan Spole^jak, Franc Kramberger, Kazimir Koželj, Olga Meglič, Rudi Žnidarič itd. Na njihove domove so prihajali tudi skojevci. Bilo je to mnogokrat pri Francu Krambergerju v Novi vasi pri Ptuju in prav tam tudi v Lackovi domačiji. Ta hiša je bila sploh kraj srečevanj mnogih komunistov od blizu in daleč. In prav tuje bil ob začetku druge vojne pomemben dogovor med komunisti.
VI. ZADNJE OBDOBJE PRED OKUPACIJO I. Organizacijsko utrjevanje KP — novi pregoni komunistov
Bližajoča se druga vojna je narekovala komunistom organizacijske predpriprave. Po spominih Zvonka Sagadina, ki jih hrani Muzej narodne osvoboditve v Mariboru, j.e Maks Gašparič 1939. prišel v Ptuj zaradi priprav na partijsko konferenco. O tem vprašanju seje pogovor ril z njim in Mirkom Koželjem.
Kmalu nato — septembra 1939 — je bila v Lackovi spodnji hiši pokrajinska partijska konferenca, katere so' udeležili zastopniki iz Ptuja, Maribora in Prekmurja. Med udeleženci konference so bili iz Ptuja Jože Lacko, Mirko Koželj, Rudi Žnidarič in Zvonko Sagadin. Dr. Potrč se konference zaradi službene zadržanosti ni mogel udeležiti, toda Tone Tomšič in Mira Svetina sta po sestanku prenočila pri Potrčevih pri Sv. Urbanu. Po vrnitvi v Ljubljano je Tomšič poročal Francu Leskošku o organiziranosti Partije na severnem Štajerskem. (139)	.
Iz Maribora so prišli na konferenco, Miloš Zidanšek, Lojze Fajdiga, Verner Breznik, Leon Novak, medtem ko sta Prekmurje zastopala Mima Kovač in Mirko Bagar. Sestanka sta se udeležila člana CK KPS Tone Tomšič in članica PK SKOJ Mira Svetina. Na posvetu so razpravljali o nalogah KP v sindikatih, med mladino, ženami. Zlasti je bilo poudarjeno, v zvezi z naraščajočo vojno nevarnostjo, delo komunistov v vojski.
Na konferenci so izvolili okrožne komiteje KP za Ptuj, Maribor in Prekmurje. Sekretar ptujskega okrožja je postal dr. Jože Potrč, njegovi člani pa Mirko Koželj, Rudi Žnidarič, Olga Meglič in Zvonko Sagadin, kije odgovarjal za SKOJ. Člani komiteja so se poslej sestajali dvakrat tedensko in razpravljali o organizacijskih zadevah, o problematiki v okraju in o svetovnih političnih dogodkih v svetu. O pomembnih vprašanjih je ponavadi poročal dr. Potrč. V zadnjem letu pred okupacijo se je vseljudsko, protifašistično, narodnoobrambno gibanje, ne glede na politično pripadnost in svetovni nazor, tudi v Ptuju manifestiralo v okviru zDLS; podpisa dr. Potrča in Lacka na razglasu »Kaj hočemo« sta to samo potrjevala, saj sta v bistvu izražala hotenja demokratičnih množic.
(se nadaljuje)
137) Arhiv CK ZK.S; PMP, fas. Gimnazija;
138) dr. M. Vas č: SKOJ 1929/41
139) Alenka Nedog: Tone Tomšič, Ljubljana 1980
STOPERCE
Trdno vez tkemo šestlet!
In še naprej jo bodo tkali, so zagotavljali s ponosom in posebnim žarom v očeh stoperški mladinci, pa tudi tisti, ki so prišli na obisk le pobratinom. Za cel avtobus jih je bilo, Slovencev in Hrvatov, ki žive na Reki, druži
živim že 22 let. Dosti Slovencev nas živi tam in združujemo se prav v tem našem društvu. Res je, da se tudi mi srečujemo s precejšnjimi finančnimi in kadrovskimi težavami, pa jih z dobro voljo in entuziazmom kar
Janez Lorber
pa jih skupno navdušenje za ljubiteljsko pevsko, dramsko in folklorno dejavnost v slovenskem kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Povedali so, da jim vsakoletna srečanja v Stopercah in na Reki predstavljajo nepozabna doživetja, da uh bodo uresničevali tudi v bodoče in se jim v nobenem primeru ne bodo odpovedali.
»Za prijatelje, ki smo jih željno pričakovali, smo pripravili naslednji program: pekli bomo kostanje in se sladkali z moštom, se pomerili.v prijateljski nogometni tekmi in si nocoj ogledali njihov kulturni program,« je povedal predsednik OO ZSMS Stoperce Janez Lorber. »Letošnje srečanje smo organizirali v počastitev 11. kongresa ZSM Slovenije in mu tako zaželeli uspešno delo. Seveda pa si želimo, da bi po kongresu prav tako uspešno uresničevali tudi
Vitomir Vitaz
uspešno premagujemo. Naša sekcija ima zelo pisan repertoar, najraje pa segamo po delih, ki razveseljujejo občinstvo.* Lahko se pohvalimo, da so naše predstave zelo dobro obiskane. Vedno igramo pred polno dvorano. Problem ie, ker ni podmladka. Dokaj dobro pa uspevamo uresničevati našo osnovno nalogo — gojiti lepo slovensko besedo. Pohvalimo pa se lahko tudi z več nagradami, ki smo jih prejeli na raznih srečanjih in tekmovanjih ljubiteljskih dramskih skupin.«
Predsednik slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica Drago Rizman je povedal, da društvo dobi nekaj sredstev za svojo dejavnost od slovenske in hrvaške zveze kulturnih organizacij, precej sredstev pa zberejo z lastnim delom. »Trudimo se, da opravičimo naš obstoj in težimo k še večjim uspehom. Povedal bi rad, da nam sodelovanje s Sto-
Nastop članov dramske sekcije društva Bazovica.
sprejete "naloge. Povedal bi še, da smo nocojšnje srečanje pripravili skupaj z našim kulturno prosvetnim društvom.«
V vrvežu tik pred nastopom gostov, ki je bil pred skoraj štirinajstimi dnevi v domu krajanov, smo za kratko izjavo zaprosili tudi predsednika aktiva mladih kulturno prosvetnega društva Bazovica Vitomira Vitaza: »Veseli smo, ker smo spet tukaj, med ■svojimi dobrimi prijatelji. Naše sodelovanje je sicer-.omejeno bolj na kulturno in športno področje, vendar mislim, da se bomo v pogovorih vse bolj dotikali tudi nekaterih problemov s katerimi se srečujemo mladi ne glede na to, kje živimo. Še to bi dodal, da je v društvu precej mladih in da z
perčani ogromno pomeni in da bi radi pokazali še več naših dejavnosti. Tokrat gostujemo ie z dramsko in folklorno sekcijo.
Moram reči tudi to, da naše društvo ne zapira Vrat nikomur. Vsak, ne glede na narodnost, se nam lahko pridruži, če le želi aktivno sodelovati . v sekcijah. Tako je sedaj včlanjenih okrog 500 članov, aktivnih pa je okrog polovica.
Lahko se pohvalimo tudi s tem, da smo eno redkih društev v Reki, ki združuje toliko mladih. Radi prihajajo m zelo aktivni so v folklorni in dramski sekciji, medtem ko je v pevskem zboru več starejših. Mislimo, da je pobratenje s Stoperško mladino tudi ena od tistih potez, ki je
Alojz Usenik
veseljem delamo v sekcijah že več let. Zato so tudi naše prijateljske vezi z mladimi Stoperčani tako tesne.«
Med pripravami na nastop smozmotili vodjo dramske sekcije Alojza Usenika, ki je brez obotavljanja natresel kjip zanimivosti o delu sekcije.« Že sedem let delam v sekciji, na Reki pa
Drago Rizman
mlade še bolj pritegnila v naše vrste. Veste, sploh si ne moremo predstavljati, da bi kdaj lahko
Erišlo do tega, da srečanj ne bi ilo več. Vsako leto se jih znova veselimo. Ogromno nam pomenijo.«
Tekst: N. Dobljekar Slika: M. Ozmec
IZ
MUZEJSKE FOTOTEKE
Razmerje med kartonistom in tkalcem, katerih vloga je bila nekako do 16. stoletja uravnotežena, se je močno spremenilo z uvedbo manufakturne proizvodnje. Tkalci so se v teh velikih obratih specializirali za izdelavo posameznosti (napr. za tkanje obraza, rastlinja, živali itd.). Da bi dosegli enotnost celotne stvaritve, so se morali tkalci povsem podrediti kartonu. Tudi kartonisti so bili običajno specialisti, mnoge manufakture so v ta namen zaposlovale svoje slikaije, velikokrat pa so naročali predloge pri najuglednejših mojstrih čopiča.
V 16. stoletju lahko opažamo vse večjo težnjo, da bi bila tapiserija čimbolj podobna sliki. Na ta način sicer nikoli niso mogli odvzeti tapiseriji njene osnovne značilnosti — mehkobe v linijah in svojstvene topline. Vendar je tapiserija počasi izgubljala svojo prvotno funkcijo — vse manj je služila za pregrinjala, zastore in blazine. Raje so jo obešali na stene kot sliko in jo tako tudi vrednotili. Vplivu slikarstva se
Detajl flamske tapiserije »Odisej se poslavlja od kralja Fejakov in Nausikae« (IJO 490 T) iz Pokrajinskega muzeja Ptuj; fototeka kulturnozgodovinskega oddelka F1517, foto Mišo Koltak 1982
je tapiserija podrejala tudi v izbiri motivov. Tkalci so se spremenili iz kreativnih ustvarjalcev v specializirane mojstre, ki so tehniko tkanja privedli do vrhunca in pretanjenosti, ta pa je popeljala to zvrst umetnosti do dekadence. V 19. stoletju je bilo v Evropi le še malo velikih manufaktur, ki so živele takorekoč le še od stare slave.
V 19. stoletje pa datirajo tudi začetki moderne umetnosti, ki je revolucionarno posegla na področje umetne obrti, in s tem tudi na področje tkanja tapiserij. Tapiseriji so umetniki vrnili njene osnovne značilnosti in prvotno funkcijo — praktično uporabo v obliki zastorov, pregrinjal — in poudarjeno dekorativno,st.	Marjeta	Ciglenečki
¥ Lendavi se j® sestal koordinacijski odbor bratskih občin SRH in SRS
Na seji Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, bila je v Lendavi, so ocenili izvai an i e nrogra m a medrej?ubliškega sodelovanja v okviru 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — PTUJ ’82. Ugotovili so, da je bila večina skupno dogovorjenih nalog uspešno izvedena. Sklenili so, zaradi varčevanja, da bo predvideno srečanje delavcev bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki je bilo za 23. oktober v Ptuju, združeno s prireditvijo ob 9. Kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in zaključkom 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva v Ptuju, 12. novembra. Tega dne bodo delavci obiskali delovno organizacijo AGIS PTUJ, si ogledali ptujske kulturne in zgodovinske znamenitosti, zvečer na sodelovali na rmreHitvL »Pozdrav 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije«. Kulturni program bodo izvajali člani: »Ogranak Seljačka sloga« Nedelišče, DKUD »Slo-boda-Vis« Varaždin in DPD »Svoboda« Ptuj, ki že 20 let sodelujejo v programu medrepubliškega sodelovanja v okviru delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili najvišja priznanja — zlato in srebrno plaketo bratstva in prijateljstva.
Na seji so tudi obravnavali organizacijska in kadrovska vprašanja. Sklenili so, da bo imela v prihodnje vsaka sodelujoča občina v koordinacijskem odboru po 2 člana (do sedaj 3 člane), v vsakem odboru pa po 1 člana. Predsedujoča občina v letu 1983 bo občina Pregrada. Sedeži posameznih odborov bodo v občinah: za gospodarstvo v Maribor-Tezno, za sodelovanje Zveze socialistične mladine v Pregradi, za kulturo v Varaždinu, za obveščanje in dokumentacijo v Ptuju ter, za delavske športne igre in rekreacijo v Čakovcu. Naloge dosedanjega odbora za sodelovanje Zveze sindikatov pa prevzame koordinacijski odbor, v katerem so stalni člani predsedujoči' oziroma predsedniki občinskih svetov SSH in ZSS. Kandiat za novega predsednika koordinacijskega odbora je Vjekoslav ŠOLMAN iz občine Pregrada.
Po seji so si ogledali delovno organizacijo INA-NAFTA LENDAVA — TOZD PETROKEMIJA.
Občina Ptuj je tako pred zaključno nalogo po programu medrepubliškega sodelovanja v letu 1982 in predajo sedeža koordinacijskega odbora občini Pregrada.	FB
8 - NASI DOPISNIKI
28. oktober 1982 — TEDNIK
Se več pozornosti kraškemu ovčarju
Pred 25 leti so v Slovenski Bistrici postavili temelje kinološkemu društvu, ki je poskrbelo, da je kraški ovčar postal uveljavljena in iskana pasma slovenskega psa, ko je že kazalo, da bo izumrl ali se izgubil v množici drugih pasem.
Predvsem požrtvovalnosti vnetih posameznikov se je zahvaliti, da je društvo tako dobro zaživelo. Njegovo dejavnost pa je danes čutiti v širšem slovenskem prostoru za vzrejo domačih pasem psov, kjer ima kraški ovčar najvišje mesto. Sedaj društvo šteje že preko 150 članov, ki pa niso samo iz bistriške občine. Precej članov je iz občin Maribor, Ptuj in Slovenske Konjice, pa tudi nekaterih drugih občin.
V	društvu, ki se lahko pohvali z lepo urejenim prostorom za šolanje psov, vsako leto izšolajo vrsto psov od katerih večina uspešno opravi tudi A tečaj. V zadnjem obdobju so pri društvu nekoliko zastali na področju udeleževanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih so še pred leti beležili lepe uspehe in osvajali tudi mnoga odličja. To pomanjkljivost pa nameravajo že v prihodnjem letu odpraviti, saj so si v tem času ustvarili ugodne pogoje za delo, v KS IMPOL so uredili posebni prostor za urjenje psov. Zelja članov društva je, da bi si na tem prostoru uredili še posebno zgradbo, v kateri bi lahko organizirali vzrejo, preglede psov in druge aktivnosti, med njimi tudi razstave ali tekmovanja psov za domače in mednarodne pogoje. Vprogram prihodnjih aktivnosti so si zapisali še pridobivanje novih članov in kot eno najpomembnejših nalog, usposabljanje psov za potrebe SLO.
Trenutno je v Slovenski Bistrici že 25 kraških ovčarjev, pri zasebnikih pa so tri rodovniške psice. Prav od takšnega števila si v društvu v prihodnjem obdobju obetajo še hitrejši razvoj kraškega ovčarja na bistriškem in širšem slovenskem prostoru.
Viktor Horvat
Je problemska konferenca v srednješolskem centru uspela?
V	ponedeljek, 18. oktobra je v CSUI potekala problemska konferenca pred XI. kongresom ZSMS. Razprava, ki sta jo vodila predsednica Občinske konference ZSMS Diana Bohak in sekretar Milan Kuri, je bila namenjena problemom mladih v osnovnih organizacijah ZSMS, na šoli in o povezovanju med TOZD-i. Za smernice razpravi je Diana Bohak navedla rezultate ankete, ki je bila izvedena med dijaki ob koncu prejšnjega šolskega leta in je vsebovala vprašanja o delovanju mladih na področju interesnih dejavnosti, o sodelovanju dijakov pri pouku, o odnosu učitelj-učenec, skratka o šolskih zadevah. Rezultati ankete pa so bili zelo različni na posameznih TOZD-ih. Vredno je omeniti, da TOZD Gospodarsko upravnih šol še vedno ni vrnil izpolnjenih anket zato tudi ni analize vprašalnikov na tej šoli.
Problemska konferenca je potekala v žal nemogočih pogojih, saj menim, da knjižnica ni tak prostor, kjer bi lahko bila razprava, vedno namreč nastaja nemič (če ne v sami medioteki, pa na hodniku) in s tem moti predavanje. Dogovorjeno je bilo, da bo problemska konferenca v sejni sobi Centra (zakaj ni, menda ni neznanka) kjer so boljši pogoji za delo in bi s problemsko konferenco dosegli to, kar je bilo zaželjeno. Da ne bo pomote! Ta očitek ,,leti” na mentorje tako mladinske organizacije kot seveda šolske skupnosti na Centru, ki tudi tokrat niso svoje naloge izpeljali, kot bi bilo potrebno (kdo je v tem primeru vzel stvar resno res ni težko ugotoviti, saj je bilo 46 dijakov in le 4 profesorji). In kaj smo izvedeli , . .?
Mladi so nakazali mnogo problemov — od sodelovanja z razredniki (nekateri pač ne opravljajo vseh svojih dolžnosti), o prostovoljnih akcijah, o nezainteresiranosti mladih za delo, o slabih urnikih, o dvoizmenskem pouku, o krožkih ... Za nedelo, je bilo rečeno, bi naj bili krivi predvsem prenatrpan urnik in oddaljenost dijakov od šole, saj je več kot polovica dijakov vozačev. Postavljena so bila še druga vprašanja, ki so še navezovala na delovanje razrednih skupnosti, na sodelovanje med razredi, pa o delu posameznikov v razredih.
Zanimiva so bila tudi vprašanja o ZK na SŠC, o njihovem delovanju, ^.članstvu, o problemih mladih komunistov, ki imajo interes do dela, žal pa ni dosti članov.
Ker pa ves čas govorimo o reševanju problemov mladine bi rad omenil naslednje. Kje so mentorji — profesorji, ki bi naj pomagali mladini pri premagovanju težav (vsaj tistim, ki še imajo voljo do dela)? Kaj naj mladina aktivno dela brez mentorjev? Lahko že, vendar bodo skoraj vedno pripombe mentorjev na njihove akcije in delo.
Marsikaj bi še lahko rekli o življenju na šoli, o prehrani dijakov, o povezovanju z OK ZSMS. Če bi delali tako kot je treba, bi verjetno kdaj pa kdaj kak problem rešili. Upajmo, da se bo v bodoče stvar obrnila — na bolje seveda!	,
Robert Kodrič OCMK Ptuj
PIONIRSKE DELOVNE BRIGADE
V	ptujski občini smo že nekaj let beležili občuten porast zanimanja mladih iz osnovnih šol za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Kolikor je bilo mogoče, smo jih vključevali v ptujske mladinske delovne brigade, ki so sodelovale na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Ker pa so delovni pogoji za mladince nedvomno težji kot za pionirje, pa tudi zgodnje vstajanje (ob štirih ali ob pol petih) ni najprimernejše za dvanajst, trinajst let stare, učence, smo pred dvema letoma za mladinske delovne akcije pri Republiški konferenci ZSMS predlagali, da Ptujčani organiziramo pionirsko delovno brigado. Prošnji so le delno ugodili in sicer smo bili organizatorji pionirske delovne brigade skupaj z občino Maribor. Leta 1981 seje PDB »Bratov Šarh« udeležila republiške mladinske delovne akcije Brkini, v brigadi pa je bilo 30 pionirjev (šestnajst iz ptujske občine) in štiije mentorji (dva iz ptujske občine). Brigada seje na akciji, na delovišču in še posebej na področju intere-
snih dejavnosti dobro odrejala, saj so bili pionirji pri urejanju stenskili časopisov in biltenov delovni in domiselni, zato tudi ni naključje, da so bili bilteni pionirjev najboljši. Uspehi v lanskem letu so nas vodili k odločitvi, da v letošnjem letu ponovno organiziramo pionirsko delovno brigado. Zaradi velikega zanimanja občin v Sloveniji za organiziranje pionirskih delovnih brigad so se v centru za MDA pri ZSMS odločili, da bodo PDB regijske oziroma bosta organizatorici PDB vsaj dve občini.
Letos smo PDB organizirali z občino Slovenska Bistrica. Brigada »Vanček Šarh« je sodelovala na mladinski delovni akciji BRKINI, v brigadi pa je bilo 47 pionirjev (23 iz ptu jske občine) in štirje mentorji (dva iz Ptuja). Brigad ^ je bila na akciji zelo uspešna. Ne le zaradi traka akcije, ki ga je prejela za uspešno delo na delovišču in na področju družbenih dejavnosti, temveč tudi zaradi odnosa med brigadirji in samoupravnega delovanja. Kljub mladosti so
pionirji z resnostjo in vnemo opravljali vse naloge ■ (komandant brigade, predsednica Zbora brigadirjev, referenti posameznih komisij...).
Dosedanje delo pionirjev na akcijah potrebuje pravilno odločitev pred leti, ko smo začeli z organiziranjem pionirskih delovnih brigad. Že res, da je norma PDB zmanjšana in da je ekonomski doprinos pionirjev manjši, ne smemo pa pozabiti, daje tritedensko življenje na akciji izrednega pomena za slehernega mladega človeka, za njegovo osebnostno zorenje. njegov odnos do vrstnikov ter spoznavanja vrednosti dela.
Pionirji so se ob zaključku akcije razšli z brigadirskim ZDRAVO in z obljubo, da se prihodnje brigadirsko poletje ponovno snidejo v pionirski delovni brigadi. Prepričana sem, da se bomo v ptujski občini za organizacijo PDB nedvomno zavzeli!
I. HUNJET
Kolesarski trim na Gomilo .
Dne 29. septembra smo se planinci naše šole s kolesi podali na Gomilo. Takoj po končani pionirski konferenci smo sedli na kolesa in se odpeljali proti Juršjncem. Dolga kača seje vila po cesti in nekateri ljudje so spraševali, kam neki mahamo v lepem jesenskem dnevu! Res, vreme nam je bilo naklonjeno in z opremljenimi kolesi, malicami, slaščicami, predvsem pa s kopico dobre volje, smo trimčkali proti cilju. Pred nami je bila več kot dvajset kilometrov dolga pot, ki nas je vodila skozi Borovce, Dornavo, Pacinje, Mostje in skozi Juršince na Gomilo, zato se nismo preveč »zagnali«. •
Včasih smo se morali tudi ustaviti. Bodisi zaradi kolone, ki ni bila več kolona, zaradi prednostne ceste ali kaj podobnega. Pa tudi kolesa so rada ponagajala: odvil se je pedal, nagajale so verige, prazne zračnice. Vse okvare smo brez panike popravili. Za našo varnost so skrbeli nekateri učitelji, ki so navdušeni trimčkarji in pionirji prometniki.
Kmalu smo prepoteni prispeli do Juršinc. Tu smo imeli počitek. Nekateri so šli v trgovino, drugi v gostilno. Pa ne na »špricar«, temveč na topel čaj! Nekateri pa so posedli po stopnicah trgovine, počivali in čakali, da krenemo naprej. Res smo kmalu spet odpeljali. Bližali smo se cilju, zato smo s podvojenim elanom pritiskali na pedale. To nam je koristilo, saj je bila pot vedno strma in napornejša.
Toda premagali smo vse ovire in zadovoljni posedli na vrhu Gomile. Iz torb in nahrbtnikov smo vzeli malico, soke in bombone. Po okrepčilu smo se nekaj časa zalagali, nato pa v skupinah odpeljali strmo navzdol, nazaj proti Juršincem. Tu smo zopet počili, fantje, ki pa so imeli ob 15. uri nogometno tekmo, so se odpeljali kar naprej. Pot nazaj je bila bolj kratka, vsaj zdelo se nam je tako in nekaj čez drugo uro popoldan smo bili v Markovcih. Dobili smo nalepke in trim značke, ter se vprašali: »Seje izplačalo? Da!«
Janja Pičerko, 8/c, OŠ Markovci
Na vsakem koraku se srečujem z jesenjo
Pred enim mesecem se je pričela jesen. Narava se pripravlja na zimo. Tudi živali si iščejo hrane za mrzle zimske dni.
V	soboto smo imeli trgatev. Ko smo grozdje pobrali, smo odšli v gozd po kostanje. V gozdu smo se razdelili v skupine. Vsak je odšel v svojo smer. Zavila sem navkreber in iskala kostanj. Našla sem ga zelo malo, zato me je volja do iskanja kmalu minila. Sedla sem na posekano vejo in opazovala majhnega ježka. Premikal seje zelo počasi in plaho opazoval okolico. Počasi sem se mu približala in ga hotela dregniti. Ježek seje hitro zvil v klopčič in me zbodel v dlan. Precej meje zaskelelo, zato sem se hitro oddaljila. Ježek seje valjal po listju tako dolgo, 4okler se ni prikotalil v majhno votlinico, v kateri sta bila še dva majhna ježka. V votlini si je očistil bodice in zavaroval mladiča, zato sem se raje oddaljila od votlinice in odšla v vinograd. Tam so že pekli kostanje. Tudi jaz sem se jim pridružila. Bratcu pa sem pripovedovala o ježji družini.
Želim si, da bi se vse živali dobro pripravile na zimo.
Darja Kumer, 7. b OŠ Velika Nedelja
Nabirala sem kostanj
V nedeljo popoldan sva z bratom odšla v gozd po kostanj. Domenila sva se, da bova tekmovala, kateri ga bo več nabral. Ko sva ga začela nabirati, sva ugotovila, da ga je zelo malo in bova morala prehoditi večji del gozda, če ho-
Bo kulturna dediščina ostala žrtev naše generacije?
SLOVENSKA BISTRICA
S takšnim vprašanjem se obiskovalci enega zelo zanimivih mestnih parkov na Štajerskem, mestnega parka v Slovenski Bistrici, sprašujejo ob pogledih na žalostno podobo propadajočih dveh kulturno zgodovinskih spomenikov. Tako kužno znamenje kot tudi znano grajsko uto zaskrbljujoče nagriza zob časa. Ne bi mogli zavreči tudi prepričanja, da propadanju teh edinih kulturno zgodovinskih spomenikov v bistriškem parku ob gradu dodajajo svoj delež nekateri občani, ki ju tako ali drugače skrunijo.
Spoznanje, da samo z obljubami ne bomo uspeli ohraniti že kar maloštevilnih kulturnozgodovinskih spomenikov, je že dolgo prisotno. Žal so vse bolj prisotne tudi njegove posledice. Iz n&še res-
Ostanki kužnega znamenja v mestnem parku
ničnosti odhajajo v pozabo mnogi objekti preteklosti, nemalokrat tudi zaradi prevelike neodločnosti, da bi jih popravili takrat, ko so
popravila še majhna. Za velika pa nam že dolgo primanjkuje denarja!
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Čeva nabrati polno vrečko. Nabirala sva že ves popoldan imela sva že precej polne vrečke. Začelo se je že mračiti in postajalo je vse bolj mrzlo in temno. Odšla sva na rob gozda, ker se v gozdu kostanji niso več videli. Potem pa sva se vrnila domov in vsak svojo vrečo stehtala. Jaz sem nabrala sedem kg kostanja, brat pa šest. Mamica pa naju je pohvalila in rekla, naj ga zjutraj odneseva v šolo, da bova vsak nekaj prispevala za šolo v naravi, kamor bomo odšli meseca februarja učenci petih razredov.
Aler Lovrencija, 5/a, literarni krožek OŠ Edvarda Kardelja, Poljčane
Razmišljanje o varčevanju
Učitelji nas že zgodaj navajajo na varčevanje^. N a šoli imamo pionirsko hranilnico. Skoraj vsi učenci jo obiskujemo. Že v prvem razredu sem dobila hranilno knjižico in začela varčevati. Vsak mesec sem pridno vlagala, saj sem se veselila nagrade, ki sem jo dobila, če sem pridno varčevala. Se sedaj redno obiskujem hranilnico, vendar ne samo zaradi nagrade, temveč zaradi spoznanja, daje varčevanje zelo pomembno in koristno. Imam že kar precej privarčevanega denarja. Za svoje prihranke sem si kupila že vetrovko, kolo in smuči. Na te predmete sem zelo ponosna, ker sem jih sama kupila za svoj privarčevani denar. Varčevanje je zelo pomembno, zlasti sedaj. Povsod kamor se ozremo ležijo odpadne steklenice, papir in železo. To so drage surovine, ki jih naše tovarne kupujejo v tujini za devize. Mislim, da bi sedo vsega tega morali obnašati bolj odgovorno. Pobrali bi lahko ves odpadni papir, steklenice in železo in s tem očistili okolje in koristili naši družbi, ki bi privarčevala dragocene devize.
Na naši šoli se vrstijo razne akcije zbiranja papirja in steklenic. Z vztrajnostjo smo doslej vsako akcijo uspešno izvedli. Denar, ki ga zaslužimo, vlagamo v hranilnico. Z njim si plačujemo izlete in ekskurzije.
Vsi radi varčujemo, saj se zavedamo, da ne koristimo samo sebi, temveč vsej družbi.
Suzana Menoni, 6/a, OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava
0 VARČEVANJU
31. oktober je dan varčevanja. Tudi jaz varčujem. Doma imam hranilnik. Lani sem postala član šolske pionirske hranilnice. Tja pridno zahajam. Vanjo vlagam majhne prihranke, kijih dobim doma. Vsakega dinarja sem vesela, da ga lahko vržem v hranilnik ali odnesem v hranilnico. Vedno bom varčevala.	Katja	Zupanič
Oktober je mesec varčevanja, prav pa jd, da varčujemo povsod. Mi najmlajši varčujemo skromne prihranke denarja, zvezke in svinčnike, da jih ne uničujemo. Zbiramo star papir, železo in steklenice. Le z varčevanjem bomo pripomogli tudi mi najmlajši k lepšemujutri.
Matjaž Kukovec
Varčujem vse šolsko leto. Denar nosim v hranilnico. Ne kupujem slaščic. Vsi moramo varčevati z elektriko, gorivom in denarjem.
Mojca Leber
Pri nas vsi varčujemo. Skrbimo, da po nepotrebnem ne gorijo svetilke, z denarjem ravnamo skrbno, sama pa prihranke nosim v pionirsko hranilnico.	Karmen	Hebar
Denarja nikoli ne zapravljam za bombone. Imam hranilnik, kamor dajem vsak prihranjeni dinar, nato pa ga odnesem v hranilnico. Skrbno ravnam s kruhom in ga nikoli ne mečem stran, kakor to delajo mnogi. Tudi čevlje in obutev čuvam, da so čim dlje lepši. Nadja Drevenšek
Pionirji zbiramo star papir in tako varčujemo naše gozdove, industriji pa vračamo potrebne surovine, ki bi končale v naših pečeh.
Boštjan Pignar
Mamica in očka zaslužita skromne delavske plače in vedno skrbno trošita denar. Denar, ki ga dobim od staršev, hranim v hranilnici.
Renata Hameršak
Za varčevanje sem zvedela v prvem razredu, takrat sem postala tudi članica pionirske hranilnice. Denar dobim od staršev. V šoli zbiramo star papir. Privarčevani denar uporabimo ob koncu šolskega leta za izlet.
Klavdija Grahi
Pri nas doma varčujemo z elektriko, premogom in bencinom. Sama varčujem z denarjem in prihranke nosim v šolsko hranilnico, kije odprta vsak teden. Prav je, da varčujemo povsod in z vsem.
Mateja Zupanič
Večkrat dobim denar od staršev. Hranim ga v hranilniku. Ko je poln, ga odnesem na banko. Denar preštejejo in vsoto vpišejo v knjižico. Denarja nikoli ne zapravljam.
Valerija Cafuta vsi pionirji 2/a, OŠ Ivan Spolenjak,
Ptuj
Cvetoča
monstera
tudi
v Gorišnici
Letošnjo jesen je monstera s tremi izredno lepimi cvetovi razveselila tudi Zupaničeve v Gorišnici. Stara je pet let pri njih pa'je šele komaj pol leta. Kako lepa nagrada za tako kratek čas negovanja!
MM
TEDNIK — 28.oktober 1982
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
LIGE
VETERANOV
Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj je razpisala tekmovanja (občinska) v ligah veteranov v košarki, rokometu, nogometu in namiznem tenisu, zraven pa še občinsko ligo v šahu. Vsi, ki bi želeli nastopiti v teh ekipnih tekmovanjih, morajo prijave poslati do konca tega meseca oziroma do, prvega novembra na naslov: Zveza „telesnokultumih organizacij občine Ptuj, poštni predal 81.
Zraven ligaškega tekmovanja veteranov bo v novembru izvedeno trimsko streljanje, v decembru občinsko prvenstvo nekate-gomikov v šahu, planinci bodo izvedli pohod na Ivanščico, v. počastitev Dneva republike pa bo posamično občinsko prvenstvo v kegljanju. Ob tem' pa pri TVD Partizan Ptuj poteka tudi redna rekreacijska vadba in sicer vsak torek Od 20,30 do 22,00 in v nedeljo od 9. do 13. ure v dvorani Mladika.
Ponudba je pestra, pričakujemo pa tudi ustrezno množičnost!
L k.
PRIPRAVA
OBČINSKIH
PRVENSTEV
Jutri popoldan bo v Mladiki sestanek, na katerem bodo člani komisije za šolski šport pri ZTKO in predstavniki osnovnih šol dogovorih program občinskih pionirskih tekmovanj in prvenstev v atletiki, rokometu, košarki, nogometu, namiznem tenisu, sjire-ljanju, plavanju in šahu. j k
DOPOLNITEV
POROČIL
Člani sveta za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela TKS Ptuj so na seji, bila je pred tednom dni, obravnavah tudi poročila o delu v osnovnih telesnokultumih organizacijah za devet mesecev. Vsa poročila niso bila popolna, zato jih morajo OTKO do konca meseca dopolniti.	1.	k.
ČLANICE: DRAVA-ISKRA 19:19 (11:13)
TRETJA DELITEV TOČK
Članicam RK Drava v soboto popoldan v Ptuju ni uspelo premagati borbenih igralk Iskre iz Šentjerneja. Po prikazani igri je neodločen izid pravičen tako za eno kot ža drugo ekipo.
Po prvem deluje kazalo na ndvi neuspeh ptujske ekipe, ki je pred tednom dni na domačem igrišču z golom razlike izgubila proti Itasu. Gostje so po rezultatu 5:3 za domačinke prevzele pobudo in ob napakah v domači ekipi kar dvakrat povedle s petimi zadetki razlike. .7:12 in 8:12. Vendar so Dravašice s tremi zaporednimi zadetki razliko znižale na dva zadetka.
Večji del .drugega polčasa so gostje vodile z enim ali dvema zadetkoma prednosti. V zaključku pa sojih domačinke po nekaj dobrih obrambah Sitsenfrajeve ujele in povedle z 19:18, pred tem Da iim vodstvo nikakor ni uspevalo; Pri vodstvu za en zadetek niso izkoristili priložnosti za povišanje rezultata, najboljša igralka Iskre (in izredno borbena) Kovačičeva je dobre štiri minute pred koncem s kazenskega strela izenačila na 19:I9.ZakIjučekjebil zelo razburljiv, saj sta obe ekipi imeli po dve priložnosti za zadetke, vendar jih niti ena ekipa ni izkoristila in seje srečanje končalo z neodločenim izidom.
Srečanje je bilo trdo, precej ostro, vendar kljub temu zelo
športno in fer. Sodnika Rautar iz Radeč in Lapornik iz Trbovelj sta dovolila ostro igro v mejah dovoljenega, kaznovala pa neprevidne ostrejše prekrške — ti pa so bili le trije. Nekaj vmesnih poškodb Kovačičeve in Forškove je bilo posledica načina igre Iskre — agresivno v prostor šestih metrov z močnim naletom v nasprotne igralke. Zato je Drava težko zadrževala takšne prodore. Iskra je na ta način prišla do devetih sedemmetrovk (sedem izkoriščenih), Drava pa je imela le štiri. Tudi to govori o premalo hitri in agresivni igri Drave v napadu in na nepravočasno zadrževanje igralk v obrambi.
Tudi sobotno srečanje je poka-
zalo, da Drava še ni zrela za vrh v republiški ligi, saj igralke v kj učnih trenutkih srečaj z močnimi ekipami (Itas, Iskra, Fužinar, Burja) naredijo preveč napak, ki se jih kasneje ne da več popraviti, čeprav jim borbenosti ne gre očitati.
Po osmem kolu je Drava sedaj na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka za Itasom in eno za Burjo ter z enakim številom točk (11) kot Iskra in Fužinar. V prihodnjem kolu se bodo Dravašice v gosteh pomerile z Dupljami.
DRAVA: Farič, Rimele, Ke-lenc 5, Vičar 6, Galun 3, Zupanc, Radanovič4, Kmetec 1, Miklašič, Šipek, Sitsenfraj.
1. kotar
Meta Kelenc — sedem golov Itasu in pet Iskri (foto B. Rode)
Še ena naših mladih športnic je ob koncu prejšnjega tedna presenetila z dobrim izidom. To je mlada igralka NTK Petovia Sonja Marinkovič. V Foči je namreč nastopila na enem izmed dveh zveznih turnirjev najboljših jugoslovanskih mladink za razvrstitev v dve jakostni skupini. V konkurenci dvanajstih igralk je presenetila s petim mestom in uvrstitvijo v prvo jakostno skupino, torej med dvanajst najboljših mladih jugoslovanskih igralk. Drugih dvanajst igralk se je pomerilo v Novi Gorici. Razen Vesne Ojsteršek in Tanje Krsnik, ki sta se nepo-
sredno uvrstili v prvo jakostno skupi no, je to uspelo tudi Sonji Marinkovič, edini izmed petih igralk iz naše republike, ki šo nastopile na teh dveh turnirjih.
Sonja je v Foči sedemkrat zmagala in štirikrat izgubila, vendar ni bila prepričljivo poražena.
Manjka ji še potrebne rutine in samozavesti v partijah z močnimi, nasprotnicami. Takšnih srečanj pa bo v bodoče precej. Tako je Sonja na najboljši poti, da uspehom iz pionirske kategorije (še vedno je pionirka!) doda še mladinske!
:	1.	k	otar
Uspešna poletna nastopa Albina Merca
V juliju in septembru je ptujski boksar Albin Merc dvakrat nastopil v Zvezni republiki Nemčiji. Na dvoboje so ga povabOi mariborski boksarji in je tako okrepil njihovo ekipo v polsrednji kategoriji.
Mariborska ekipa je najprej nastopila v Lantzbergu in domači Baisenberg premagala z 12:8, Albin pa je prepričljivo dobil dvoboj s Kronauerjem.
Drugi nastop je bil septembra v Rosenhdmu, kjer še je mariborska ekipa pomerila z reprezentanco Bavarske. Domačim so zmagali s 14:8, Albin pa je domačega tekmovalca Sčlnerja premagal s KO, s prekinitvijo borbe v drugi rundi. Ta nastop mu je ostal še v posebno lepem spominu. Nastopil je pred 5000 gledalci, od katerih je bflo več kot polovica naših rojakov na začasnem delu v ZRN.
Ptujski boksarji ne počivajo, kljub temu da ni tekmovanj. V malem prostoru v dvorani Mladika vadijo trikrat na teden, treningov pa se Udeležuje šest boksarjev. Zaradi dela v izmenah ne vadijo hkrati, temveč ko imajo čas. Pripravljajo se na bližnje revije (Celje, Maribor in Ptuj — v počastitev Dneva JLA) ter: nastop na republiškem prvenstvu, ki bo v začetku prihodnjega leta m na katerem se bodo Merc in tovariši poskusili uvrstiti na državno prvenstvo.
Ob pomanjkanju opreme jih najbolj pesti pomanjkanje prostora. Želijo si manjši prostor, v katerem bi lahko vadili nemoteno in kjer bi si lahko postavili posebne rekvizite za to panogo borilnih športov. Morda se bo tudi to uredilo. Še zlasti, ker se v klubu pripravljajo na šolo boksa s katero bodo v kratkem pričeli. V ta namen bodo ojačali tudi trenerski kader..
L kotar
Šiaisiiiiu
Sonja na prvenstvu
izmed tumiijev v Beograda, na državnem pionirskem
NOVE MEDALJE ZA PTUJSKO ATLETIKO
Marija in Mirko Vindiš -republiška prvaka v maratonu
V Kranju je bilo v okviru množične tekaške akcije Maraton Treh src tudi republiško prvenstvo v maratonu, ki seje končalo z zmagoslavjem ptujske atletike.
Pri članicah je tako kot lani zmagala članica atletskega kluba Ptuj Marija Vindiš, progo dolgo 21 kilometrov je pretekla v eni uri, 23 minutah in sedmih sekundah. Zmagala je s prednostjo dobrih štirih minut ter znova dokazala, da je v maratonu v naši republiki nepre« "lagliiva. doseženi rezultat pa jo uvršča v jugoslovanski vrh.
izredno pa je presenetil mladinec AK .Ptuj Mirko Vindiš v teku lanov na 42 kilometrov. Na cilj je pritekel skupaj z Mariborčanom Kremplom. vendar mu je ta odstopil prvo mesto kot mlademu in izredno perspektivnemu atletu. Tako ima Mirko članski naslov, ob tem pa je najboljši mladinski rezultat v Jugoslaviji izboljšal kar za 20 Ininut! S Kremplom sta za 42 kilometrov potrebovala dve uri, 25 minut in osem sekund. Tretjeuvrščeni tekmovalec je zaostal za !0 minut.
Posebej pa velja izpostaviti naslednje! V pogovoru po prvenstvu nam je trener Manjein Mirka Franc Ivančič povedal, da je Mirko za normo za nastop na maratonu na olimpijski igran v Los Angelesu zaostal le za osem sekund. Dodal jfe. da bi Mirko v primeru leDeea vremena (na Drvenstvu ie namreč deževalo) normo verietno dosegel in jo nato na prihodnjih tekmovanjih ob zavzetem delu (tu jima gre z Marijo vse priznanje) še potrdil. Tako lahko dosego norme pričakujemo na enem naslednjih tekmovanj v maratonu. To pa je že dosežek, vreden vse pozornosti!.
Bravo Marija in Mirko!
1. kotar
Merc (desno) med enim svojih uspešnih nastopov pred domačimi gledalci
(foto I. kotar)
Naši moštvi sta v osmem kolu tekmovanja v vzhodni območni nogometni republiški ligi dosegli polovičen izkupiček. Medtem ko je Aluminij doma premagal Brežice s 3:1 (poročamo posebej!), je Drava v Celju izgubila z vodilnim Kladivarjem z 0:3 (0:1). V prihodnjem kolu se bo Drava na svojem igrišču pomerila z Ljutomerom, Aluminij pa v Mozirju z Elkro-
NOGOMET
Poraz Prave v Celju
itvica po 8. kolu: Kladivar
8 7 1 0 30:7 15
2. Ojstrica
3. Aluminij
4. Dravinja
8 7 10 19:5	15
8 4 2 2 19:12 10 8 3 3 2 15:16 9
5.
6.
7.
8. 9.
10.
tl,
12.
Steklar
Brežice
Boč
Elkroj
Proletarec
Drava
Fužinar
Ljutomer
8 3 8 3 8 2 7 2 7 2 7 2
7	1
8	1
1 4 15:18 1 4 15:19 2.4 10:21 1 4 16:18 1 4 9:}l
1 4 8:15
2 4 6:10 2 5 8:18
1. k.
ROKOMET
Rudar-Velika Nedelja 35:27(16:14)
Igralci iz Velike Nedelje v Trbovljah niso uspeli pripraviti presenečenja in jih je zato vodilno moštvo republiške lige članov premagalo po boljši igri v zaključku srečanja. Dobro so sicer začeli drugi polčas in celo izenačili, v nadaljevanju pa se je z odličnimi obrambami izkazal domači vratar.
Po osmem kolu je ekipa članov RK Velika Nedelja z osmimi točkami na šestem mestu. V prihodnjem kolu se bo na domačem igrišču pomerila s Krškim, kije trenutno z desetimi točkami na četrtem mestu.
VELIKA NEDELJA: Lah, S. Bezjak4,1. Bezjak, Sabo 8, Zorko 5, Zorli 2, Sok, F. Cvetko, M. Cvetko, Rajšp 4, Hrga 3.
Drava-Branik 13:25 (7:13)
Mladi rokometaši Drave so srečanje z vrstniki iz Maribora zanesljivo izgubili. V začetku prvega polčasa so sicer večkrat vodili z tlvema zadetkoma prednosti, nato pa se jim je ustavilo in dobra ekipa Branika jim je mrežo izdatno napolnila.
DRAVA: Zemljič, Tumpej, Vukašinovič 3, Gobec, Habjanič 1, Klarič 6, Iljavec, Žmavc 2, Terbuc 1. Milunič.
Fužinar-Drava 7:23 (3:14)
V zadnjem nastopu v jesenskem delu tekmovanja v vzhodni skupini republiške lige so mladinke Drave na Ravnah zanesljivo premagale domačinke, ki so nastopile le s šestimi igralkami. Tako je ptujska ekipa izkoristila priložnost in dosegla najvišjo zmago odkar nastopa v ligaškem tekmovanju.
DRAVA: Gregorec, Potočnik 1, Lah 10, Šoba 1, Majcenovič 2, Šteharnik 1, Župec 1, Bezjak 1, Korošak 3, Lašič, Hentak 3.
1. kotar
DRUGO MESTO TRSTENJAKA
Na odprtem prvenstvu Beograda in dvoboju strelskihreprezentanc Madžarske in Jugoslavije je Ptujčan Alojz Trstenjak, sicer član SD Mrož Titovo Velenje v disciplini standardna zračna pištola osvojil drugo mesto. Nastreljalje 570 krogov, kar je le osem krogov manj od državnega rekorda.
i. k.
NOGOMET
Aluminij-Brežice 3:1 (2:0)
Kidričevo — Stadion Aluminija, gledalcev 200, sodnik Berko iz Maribora.
Aluminij: Milošič, Kokot, Selinšek, Kozoderc, Škerjanc, Ivančič, Dončec Albin, Dončec Štefan, Letonja, Pigner (Fruk), Bek.
Domači nogometaši so srečanje začeli zelo poletno in po prvih petindvajsetih minutah vodili z 2:0. Oba zadetka je dosegel Pignar. Še posebej je bil lep drugi zadetek, ko je žoga obtičala v samem zgornjem kotu gostujočih vrat. Nogometaši Aluminija bi lahko povedli s tri proti nič, vendar je Pignar slabo streljal najstrožjo kazen. Po tem dogodku so gostje pričeli igrati bolj odprto in si ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek. V zadnjih trenutkih prvega polčasa je Stefan Dončec zadef vratnico,-
V nadaljevanju srečanja so bili gostje boljši nasprotnik in so rezuUat znižali preko svojega srednjega napadalca. To pa je bilo tudi vse, kar so borbeni gostje pokazali. Na tej tekmi smo videli še veliko priložnosti za zadetek, seveda pred vrati gostov. Fruk, Bck, Dončec in drugi igralci Aluminija pa so bili nespretni. Povseh teh neizkoriščenih priložnostih je Bek rezultat povišal po samostojni akciji in z dobro odmerjenim strelom premagal nezanesljivega vratarja gostov.
Aluminij: Osankarica 3:0.
Mladinci Aluminija so brez težav premagali slabo moštvo mladincev iz Slovenske Bistrice. Domači so bili boljši v vseh elementih igre in so zasičeno zmagali. Zadetke sta dosegla Šibila in Koren enega, slednji pa je zastreljal enajstmetrovko.
Danilo Klajnšek
Novo športno društvo v Juršincih
Prejšnjo nedeljo dopoldne so se zbrale številne nogometne ekipe juršinskih sosednih krajev ter se na pomožnem nogometnem igrišču v vasi Grlinci, med prijetno zelenimi in skoraj premokrimi travniki, udeležile krsta domačega športnega društva, ki je dobilo ime prav po lepih okoliških hribčkih, to je SLOVENSKE QORICE s sedežem v Juršincih.
Zbralo seje mnogo tekmovalcev, pa tudi mlajših gledalcev-navi-jačev. Travnik, ki so ga že dalj časa’neuradno uporabljali domači športniki za to športno panogo, je bil tokrat bolj podoben hokejskemu igrišču kot pa nogometnemu. Ni čudno, saj vemo, kako je zadnje tedne deževalo. Travna ruša je bila sila mehka in spolzka, zato so nogometaši bolj drseli kot tekali, vmes pa tudi padali v blato, kar pa je bilo gledalcem v zabavo (v prihodnje bodo morali nogometaši prinesti s seboj brisače in kopalke ter se po takšni igri okopati v Pesnici, kije tu blizu).
Po otvoritvenem govoru je sledilo redno nogometno tekmovanje med posameznimi društvi. Za zasluženo zmago je pokal prejelo športno društvo s Polenšaka.
Končno je zavel južni, toda hladen veter, kije sušil igrišče, pa so kljub temu vsi korajžno vztrajali. Nekaj je k temu pripomogel glasbeni duet in stojnica narejena iz zelenja.
Po podatkih predsednika Antona Lajha in kapetana Staneta Kolariča je športno društvo »Slovenske gorice« bilo ustanovljeno že v mesecu juniju, ko je bil ustanovni občni zbor. Pobudo so dali večinoma mlajši fantje, ljubitelji športa, ki se že nekaj let ukvarjajo neorganizirano z raznimi panogami. Tako čez zimo prirejajo smučanje in skoke, drsanje, sankanje ipd. V organiziranem društvu pa računajo na še večjo aktivnost in izpolnjevanje. Doslej so ti športniki že merili moči s tovariši s Polenšaka. iz Vitomarc, Grajene, od Tomaža. Pravtako si tudi v prihodnje želijo še več takšnih srečanj, ki niso samo njim v razvedrilo, temveč številnim starejšim in drugim občanom, ki kdaj pa kdaj radi vidijo kakšno zanimivo igro, spretnost, padce, predvsem pa gole.
V športnem društvu Slovenske gorice se aktivno udejstvuje nad 20 športnikov, odbor pa v prihodnje računa na še veliko večje število. Težave pa so že tu, ker jim manjka oprema, objekli, najbolj pa primemo igrišče. Računajo na pomoč skupnosti- predvsem pa bodo morali sami čvrsto poprijeti in si pomagati z lastnimi silami.
Ob tej priliki se predsednik Lajh in kapetan Kolarič v imenu celotnega odbora in društva najlepše zahvaljujeta Krajevni skupnosti Juršinci za izkazano finančno pomoč, kijimjepravob tem času bila nad vse potrebna in dobrodošla.
-ak
10 - ZA RAZVEDRILO
28. oktober 1982 - TEDNIK
HUMOR
nje.
Joj Tine, aii so ti ukrepi tudi tule vplivali na tako občutno zmanjša-
L
Vstran od tu, tukaj vendar delamo vino in ne otrok!
3;
Usmilite se reveža, sprejemam samo bone za bencin!
.11.1982
od 21. 3. do 20. 4
ŽENSKA: Ne vladajte družini, vladajte nad seboj, dobervzgied je nalezljiv. OTROCI SO OGLEDALO STARŠEV! Bodite jim prijateljica, uspeh bo zagotovljen.
MOŠKI: Teorijo in prakso združite, prva brez druge ne koristi. Otrok se v igri dopolnjuje in pripravlja na kasnejše zahtevnejšo delo. Ne sprašujte preveč, kaj kdo potrebuje, dajte jim ljubezen. Potovanje.
od 22. S. do 22. 7.
ŽENSKA: Vse otroške igre-imajo vzorec resnega opravila, ne zavirajte svojega otroka, čeprav je že šolar in se vam zdi prevelik za igranje. Denar.
MOŠKI: Vsako prijateljstvo lahko preide v ljubezen. Nikoli ne ‘ bodite nestrpni, prehitevanje časa lahko škodi čustvom. Iščite notranjo lepoto, zunanja je minljiva. Preberite pismo, v vsebini boste nekaj našli.
od 24. 9. do 23. 10.
ŽENSKA: Privzgojite si občutek spoštovanja do sebe in do drugih in ne boste občutili pomanjkanja prijateljskih vezi; zaljubili se boste. Pismo. » MOŠKI: Ne pretiravajte o njeni lepoti, zaljubljencu so še opice lepe. tako vam bodo odgovarjali zavistneži, če o svoji sreči ne boste znali molčati. Čimbolj je skrivnostno, tembolj je mikavno. Negujte srečo.
od 22.12. do 20.1.
ŽENSKA: Snidenje s pravo prijateljico, ki z njo niste imeli stika več let. bo prijetno, spodbudila bo vašo dejavnost. Preveč berete, premalo pišete.
MOŠKI: Ali res, da užaljena ljubezen ne zna oproščati? Prava ljubezen ne zmede glavo, čute in duha. se globoko zakorenini in se je ne da zastrupiti. Ne zanemarjajte je. negujte jo z zaupanjem in z ustvarjanjem. Sreča.
od 20. 4. do 20. 5.
ŽENSKA: Z vedrim nasmehom boste pregnali nevihto. Po svetu ste ali še boste veliko potovali, nekjer pa ne boste našli tisto kar imate doma.
MOŠKI: Uresničite imenitno zamisel. Vložite denar v gradnjo hiše. Izkoristite vsak lep dan za izlete ali sprehode. Pripravite se za zimski šport. Spremlja naj vas ljubljeno bitje. Splača se vztrajati. Nakup.
od 23. 7. do 23. 8.
ŽENSKA: Vaša mama vas ima rada, povzročate ji skrbi. Ne pozabite tudi vi boste mati in spoznali boste veličino materinske ljubezni. Vabilo.
MOŠKI: Izberite si. žensko s podobnimi vrlinami kot jih imate sami. Ljubezen ima samo eh konec. zakon. Ko nakupujete čevlje, si izberite udobne. Očarali jo boste s šopkom nageljnov, pozabila bo na prepir.
od 24. 10. do 22. 11.
ŽENSKA: Samo tistega resnično ljubite, ki mu oproščate slabosti in napake. Ne pozabite, da vas ljudje opazujejo in odkrivajo vaše spodrsljaje. Denar.
MOŠKI: Vsi potrebujejo ljubezen, tudi vi; kdor je ne daje je tudi prejemati ne more; potrpežljivost, spodbuda in iskrena pohvala neti zaupanje. Strah zastruplja prijetno sožitje med domačimi.
od 21.1. do 19. 2.
ŽENSKA: Navdušujte svojega otroka za naravo, kije vedno zanimiva in poglablja odgovornost do življenja. Naučite ga živeti z ljudmi vseh starosti.
MOŠKI: Nevzgojeni ljudje še nikoli niso imeli vzgojenih otrok. Vzgled uqi, besede zvenijo v prazno. če ne delate tako kot govorite. Vzemite si zanj čas, popeljite ga v svet iger, kar je priprava za njegovo prihodnost.
od 21. 5. do 21. §.
ŽENSKA: Ne jemljite dom kot delavnico, postali boste sužnja stanovanju, otrok ne smete zanemarjati, vsaj pol ure dnevno imejte časa zanje. Pismo.
MOŠKI: Preveč ste navezani na mamo. ne morete se čustveno vneti ob izvoljenki. Povejte ji iskreno, kaj čutite, razumela bo; še vedno sta lahko iskrena prijatelja. Premalo se ukvaijate s športom. Pričakujejo vas.
od 24. 8. do 23. 9.
ŽENSKA: Očarajte svojega moža z dobroto, na njegov izbruh odgovarjajte z molkom, počutil se bo krivega in bo pbstal sladek kot med. Enoličnost utruja.
MOŠKI: Ste spoznali svojo ženo? Potem poznate vse. Ljubezen prodira v najbolj skrite kotičke. Ne pozabite na vajino obletnico. Povabite še starše na sloves tno kosilo. S prijatelji se srečajte kdaj drugič.
od 23.11. do 21.12.
ŽENSKA: Čaka vas neponovljivo srečanje. Ne pozabite na moža. ne spogledujte se. Vsega se lotite, pa nobeno stvar ne speljete do konca. Vabilo.
MOŠKI: Sebe morate ljubiti, ne ozirajte se na to. če se trenutno nihče ne zanima za vas. Nerazpoloženi ljudje se pogosto tako vedejo. Molčite o svojih stiskah, te vzbujajo trenutno sočustvovanje; naučite se spodbujati.
od 20. 2. do 20. 3.
ŽENSKA: Ljubezen se vedno znova poraja. Napišite mu nekaj prijetnih vrstic in začutil bo hrepenenje po vaši bližini. Pravo ljubezen ločitev poglablja.
MOŠKI: Slaba vzgojaje tista, ki temelji na zahtevah in nasvetih. Osebno zrel postanete šele takrat, ko boste imeli vzgojeno srce in razum. Šele takrat si boste znali pomagati sami. Preveč mirujete. Potovanje.
. **•**" \ \ \
\ ! it \ V
h4A\
Najbrž je prišel potožit svojemu gospodarju, da danes na svetu vse bolj prevladuje pasje življenje.
Tovarišice in tovariši! Oktober je mesec varčevanja, /ato ne smemo štediti z besedami in tudi ne z ukrepi.
UGANKARSKI
SLOVARČEK
ABlLENE = mesto v ameriški zvezni državi Texas zahodno od Fort Wortha AN| .= najbolj znana ameriška vrsta kukavic, ki živi od Paragvaja in Argentine do Floride in Louisiane, pa tudi na več Karibskih otokih (Crotophaga ani) AGRINION = glavni kraj neke eparhije v grški Akarnaniji in Etoiiji ter istoimensko jezero (prejšnji Brachori)
ATRI = mesto v italijanski provinci Teramo, nekdanja Hadria Piceria, severozahodno od Pescare
BLYTH '= starejša ameriška filmska igralka, znana iz filmov: ,,Veliki Caruso", dred Pierce", ,,Rose Marie" in drugih (Ann, rojena 16. 8. 1928)
GAMEL1N = francoski general, med drugo svetovno vojno vrhovni poveljnik zavezniških sil v Franciji (Maurice-Gusta-ve, rojen 1872)
MARAŠ = bivši gofman ,,Osijeka" (Čedo, rojen 21.	1.
1959)
MRAK = slovenski dramatik (Ivan, ,, S lepi prerok")
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Smrt, trio, Renn, Inge, žica, F, starinar, sia, sraka, katalog, Diaz, Tomas, Irak, Jasminka, akant, pardoniranje, Lenart, Nav, AN, VI, Onič, Novi, eremit, Čibej, car, K A, skica.
Sesi^vit
£Df
&AS1NC
H&SV0
T£XAC,
l0UE$J
ME&1D
TlfgKU
Albs
mi
smu
SYAW hesrc v
rouyi
2tim
IH E
PfLV?
SOESl
m
Mie € G&&K
MESTO V rrALtf-PŠOVINC!
PoRTUCr.
ggžffliagi
srbm
Hm£YO IHG
STAKE-
G6GA, TOhfa
sceugsi.
mmkm
GfiŽMl
SAD
f-usKA
Gzorr
kAzel
KUiM-
VtcA
tuje
ItlE-
TAN££C G0VBH0
~JA^
IVO
FPANC-
S Lov. (ttiicaAi
RoPb-
oca
OD
H€L0V
SWRV
m.
me?
ŠIVALI
&U7
ti
lina
ŽENSKO
i4(khjA
?vcA
wm$
P&TUU.
EffllcA
MILI-
JONSKI
U£tA
VOLTA
i
UeKPAv,
-JAFO,
Mm
V'
iTEmt
fJUiSU
BC9TH
TEDNIK “ 28. OKtODer I5I5Z
ir
f
y(|LA5l INI PiJAVE — 11
TV spored
TV LJUBLJANA
PETEK, 29. OKTOBER:
8.55 TV v .šoli: TV koledar, Francoščina, Odmor, Uganke, Poročila, Glagolica; 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Risanka, Mali program, Risanka. Izobraževalna reportaža, Zadnje minute; 17.20' Poročila; 17.25 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje; 17.55 Domači ansambli: S pesmijo pri Ahačičevih 18.25 Obzornik; 18.40 Bistre vode: Sana; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 V/eme; 20.00 Fantje s Hill Streeta, ameriška nadaljevanka;
20.50	Ne prezrite; 21.10 Sprem-ljajmo-sodelujmo; 21.20 Nočni kino: Razvajeni otroci, francoski film; 23.10 Poročila.
SOBOTA; 30. OKTOBER:
8.05	Poročila; 8.10 Lolek in Bolek, poljska risana serija 8.20 ZBIS L. Suhadolčan:' Piko-Dino-zaver; 8.35 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje; 9.05 Samo Katka, poljska otroška nadaljevanka; 9.35 Pustolovščina, otroška serija; 10.05 Povezave, poljudnoznanstvena serija; 10.55 Pozdravljena, Makedonija; 11.10 Včeraj... za jutri: Vsi za enega, dokumentarna serija; 11.40 Poročila; [3.55 Osijek: Nogomet Osijek: Željezničar,; 15.55 Poročila; 16.00 Bitka.za Billyjeyjibnik,_ wn?r, rrm
Titograd: Košarka Budučnost: Zadar; 18.25 Nas kraj: Žalec; 18.40 Ciciban, dober dan: Pikapolonica; 19.00 Zlata ptica — Miškolin: Visoka šola 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj;
19.26	Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Naše 19. srečanje; 21.15 Modni utrinki;
21.20	Zrcalo tedna; 21.35 Nagrada za Sundančeovo dekle, ameriški film; 23.10 Poročila;
NEDELJA; 31. OKTOBER:
8.25 Poročila;’ 8.30 Živ žav, otroška matineja; 9.25 Človekova glasba: Obdobje velikih skladateljev; 10.20 W. Aiteway: Skag, ameriška nadaljevanka, 11.10 TV kažipot; 11.30 Od vsakega raste
dan: Šentvid pri Stični; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila; 14.45 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete;
15.20	Nastanek in razvoj vojnega letalstva: Reaktivna letala, dokumentarna serija TV Novi Sad;
15.50	Poročila; 15.55_ Trenutek, romunski mm; 18.05 Športna poročila; 18.20 Opera narave: Iran-Kak.šna je tvoja usoda? 2. del dokumentarne serije; 18.50 Zrcalo tedna; 19.10 Risanka; 19.23 TV in radio nocoj; 19.25 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme;
20.00	B. Šprajc: Ante ali prispevki za življenjepis; 21.10 Športni pregled; 21.40 Človek brez meja: Memento mori, dokumentarna serija; 22.20 Poročila
PONEDELJEK, 1. NOVEMBER:
16.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb; 17.10 Poročila; 17.15 Povezave. angleška poljudnoznanstvena serija; 18.05 Kruh skozi stoletja: Kruha in iger, izobraževalna serija; 18.35 V. Novak: Balade, oddaja češko slovaške TV;
19.05	Risanka; 19.55 Vreme;20.00 Prežihov Voranc: Svetneči Gašper; 20.40 Kulturne diagonale;
21.10	Hector Berlioz: Romeo in Julija, izvaja Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada: 22*Q0'Po'ročila;
TOREK, 2. NOVEMBER:
8.35	TV v šoli: TV koledar, Brata Lola in Juriča Ribar, Med-jimurje. Odmor, dnevnik 10, Poročila, Slavonija v NOB; 10.30 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Glasbena vzgoja, Zadnje minute; 15.55 Šolska TV: Kondicijska vadba. Življenje na skalni obali, V mlinu; 17.10 Poročila; 17.15 Lolek in Bolek, poljska risana serija; 17.25 Ljudski plesi in pesmi iz Istre, 2. oddaja; 17.55 Pisani svet: Ne me farbat! 18.25 Podravski obzornik; 18.40 Obramba in samozaščita; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj;
19.26	Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ak-
tualno; 20.45 A. Doblin: Berlin-Alexanderplazt zahodnonemška nadaljevanka; 21.45 V znamenju.
*SREDA, 3. NOVEMBER:
8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogozdovanje in zaščita gozdov, Bavarska, Odmor, Sebastijanova babica. Poročila, Klub mladih tehnikov; 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute;
17.10	Poročila; 17.15 Ciciban, dober dan: Pekarna; 17.30 Samo Katka, poljska otroška serija;
18.00	Jedrska elektrarna, izobraževalni Film: 18.25 Gorenjski obzornik; 18.40 Glasba Narodov: Filipini, oddaja TV Beograd;
19.05	Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Deček Whitey, belgijski film; 21.45 Majhne' skrivnosti velikih kuharskih mojstrov;
21.50	V znamenju.
ČETRTEK, 4. NOVEMBER:	.
8.35	TV v šoli: TV koledar, Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija. Odmor, Dober tek, Poročila, Človekovo telo; 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi; Kako
naj Risanka, Kolaricu-Paniču,
Zadnje minute; 15.50_Šolska TV: Kondicijska vadba. Življenje na skalni obali, V mlinu; 17.05 Poročila; 17.10 Mladi Virtuozi: Pozavna; 17.25 Zapisi za-mlarde: Albin VVeingerl; 18.00 Mozaik kratkega nima: Okoli- i.exela, nizozemski športni film; 18.25 Zasavski obzornik; 18.40 Mladi za mlade: Gremo na pohod! 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj;
19.26	Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Studio 2; 21.15 Komur se posreči ogreti in oživeti samoto, ta je osvojil svet, dokumentarna oddaja; 21.45 V znamenju.
mali oglasi
kino
Četrtek, 28. oktobra: PLAZ, ameriški barvni film; od petka 29. do nedelje 31. oktobra: BITKA MED ZVEZDAMI, ameriški barvni znanstveno fantastični film, v nedeljo ob 10. uri bo matineja barvnega risanega filma POPAJEVE NORČIJE.
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA žaleč
SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK
TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja šamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema.
- okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiSčenje
- notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike
- Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo.
ŠIROKO PODROČJE UPORABE
SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotiov od 5 KW pa d® 10.000 KW. Dimniki 0 13,5, 0 10 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti.
d>stanc na r
Al • Cu - »loč
diiatac fuga
običaje
prevzamt ar mira no-
plaU
ipo poirebil
DTP-IM deb podiai
fazomki komad
priključek
kotla (RA—)
priključita
A = 10°
B - 301
DTP-120
folija, k
čiščenje »PA-r-J
preprečuje
popoln plašča do
Industrija Gradbenega materiala »GRADNJA« ŽALEC LATKOVA VAS
Telefon: (063) 701-003, 701-009, 701-011, 722-027, 722-078;
- direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni ^ektor
ŽALEC
Telefon: (063) 710-740, 710-741, 710-773, 710-719;
- računovodski sektor |	Telex:	33	533	YU	SIGRAD
SPREJEM v dopoldanskem času v varstvo enega otroka. Naslov v upravi.
PRODAM termoakumulacijsko peč 2 KAV. Dornava l/a, Žižek. KUPIM nahrbtnik za nošenje otroka. Korbar, Gregorčičev drevored
2,	Ptuj ali telefon: Projekta 771-391.
PRODAM majhno posestvo (hiša z gospodarskim poslopjem, vinograd, gozd, travnik', njiva in sadovnjak v izmeri 1,23 ha) vDoliču-De-strnik. Informacije po telefonu 26-075 od 6. do 14* ure. (Pavlinek) PRODAM MZ 1500 ccm, po zelo ugodni ceni, prevoženih 2500 km. Naslov v upravi.
PRODAM garažo. Vprašajte v Kvedrovi 1, Poznanovič ali telefon: 772-655.
FKbKLICUJHM spričevalo osnovne šole Leskovec na ime Vilko Drevenšek, Sp. Leskovec 13.
PRODAM moped avtomatik 3 M. Draženci 65.
KUPIM sejalnico za pšenico, traktorsko ali vprežno. Naslov v upra-' vi.
PRODAM garažo v Trubarjevi ulici. Kristina Šterbal, Volkmerjeva 5.
T®>NIK
PRODAM nove štiridelne traktorske brane. Martin Veršič, Krčevina 76 pri Vurbergu.
PRODAM visok opritlično nedograjeno hišo z nekaj zemlje ali brez nje, po ugodni ceni v Markovcih 91. Interesenti se lahko oglasijo v Budini 66. Ogled možen vsak dan ob vsaki uri.
PRODAM silos kombajn Šempeter. Stanko Polak, Obrež 69, Središče ob Dravi.
PRODAM globok otroški voziček z nastavkom športnega. Petek, Krempljeva 4, Ptuj.
CENTER ZA SOCIALNO DELO PTUJ V USTANAVLJANJU
obvešča, da bo predzakonsko svetovanje od 1. 11. 1982 dalje vsako sredo ob 16. uri v prostorih ZAKONSKE SVETOVALNICE v Vošnjakovi 13 v Ptuju.
Dežurstvo'
prehrambe-
nih
trgovin
SOBOTA,
30. oktobra 1982 prodajalni POTROŠNIK in JELEN
SOBOTA,
6.	novembra 1982 prodajalni
SAMOPOSTREŽNA CMD in DELIKATESA
(S
krvodajalci
Ptujska gora, 14. oktober:
Jože Potočnik, Stogovci 48; Roman Mohorko,. Ptujska gora 20; Drago Lesar, Ptujska gora 112; Stanko Bedenik, Doklece; Ignac
Drevenšek, Ptujska gora 25; Milan Pišek, Ptujska gora 24; Janez Erbus, Podlože 25; Ivan Zolar, Stogovci 5; Ivan Zolar. Stogovci 5. Žetale, 19. oktobra:
Viktorija Stojnšek, Nadole 11;
Maka Butolan, Žetale 62: Silvo Potočnik, Žetale 32; Viktor Bu-kvič, Žetale 88; Anton Fideršek, Nadole 23; Anton Butolen, Žetale; Štefka Jazbec, Žetale 12/a; Marija Turk, Žetale 13; Simon Kores, Nadole 17; Marija Žerak, Nadole 39; Janko Koše, Žetale 8;
Občina Ptuj, 21. oktobra:
Slana Julijana, Belšakova 16; Igor Majnik, Plojeva 7; Avgust Hlupič. Mestni vrh 80.
25 LET KLUBOV OZN V SLOVENIJI
PRAZNOVANJE V PTUJU
Letošnji 24. oktober, dan Organizacije združenih narodov bomo v Sloveniji proslavili srebrnim jubilejem — 25 letnico klubov OZN. Republiška konferenca ZSMS in center klubov OZN sta se .odločila, da poteka praznovanje v Ptuju, kjer je bil ustanovljen prvi klub OZN v Sloveniji. Praznovanje bo nadvse množično, potekalo pa bo kar tri dni. Od petka 29. do nedelje 31. oktobra se bo v Ptuju zvrstilo več prireditev.
Pričeli bomo z jutrišnjo otvoritvijo razstav v avli centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Razstave bodo pripravljene na temo o delu v klubih OZN in razorožitvi v svetu. V Klubu mladih bo ob 16.00 odprta razstava o Organizaciji združenih narodov in njenih specializiranih organizacijah. N a razstavah bodo s svojimi likovnimi deli sodelovali tudi učenci ptujskih osnovnih in srednjih šol. Ob 18. uri bo v Klubu mladih podelitev priznanj republiške konference ZSMS in centra klubov OZN najzaslužnejšim članom in mentorjem kluboV OZN.
V	soboto, 30. oktobra dopoldne se bodo pri
ptujski pošti zbrali udeleženci množičnega mirovnega pohoda. Pričakujejo, da se bo poleg ptujske osnovnošolske in srednješolske mladine udeležilo tega pohoda tudi okoli 800 delegatov iz slovenskih klubov OZN. S transparenti bodo udeleženci ob desetih krenili na pohod skozi mesto proti CSUI, kjer bo ob enajstih osrednja slovesnost ob 25-le-tnici klubov OZN. Tokrat bo potekala pod geslom ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI. Slavnostni govornik bo Vlado Janžič, izvršni sekretar CK ZKJ. V soboto popoldne ob 17. uri bo v dijaškem domu v Ptuju srečanje udeležencev poletne politične šole klubov OZN Slovenije. S praznovanjem bomo zaključili v nedeljo, 31. oktobra, ko bo v dijaškem domu ob 9. uri slavnostna seja Zveznega centra klubov OZN Jugoslavi je. Vabimo vse mlade Ptujčane, pa tudivse tiste občane, ki so za mir in enakopravnost med narodi, da se prireditev, predvsem pa množičnega sobotnega mirovnega pohoda, udeležijo v čim večjem številu!
M. Ozmec
JOŽICI IGLARJEVI V SLOVO E
17. oktobra letos je prenehalo biti plemenito srce nekdanji učiteljici osnovne šole v Hajdini Jožici Iglarjevi. Krajani haidin-ske krajevne skupnosti seje bodo vedno spominjali kot ugledne učiteljice, ki- se je bila vselej pripravljena žrtvovati za mladi
rod. Aktivna je bila tudi v krajevnem družbenopolitičnem življenju.
V času, ko narava spreminja svojo podobo, ko se poletje poslavlja in jesen buhti v mavrici oarv, iz leta v leto prosvetni delavci začenjajo novo obdobje z našo mladino. V tem času je tudi učiteljica Jožica Iglarjeva prišla 1952. leta poučevat na osnovno šolo Hajdina. Mladina hajdinske šole jo je takoj spoznala kot vzorno pedagoginjo slpvenskega in tujega jezika. Tovarišici Jožici je bilo delo z mladimi užitek in spoštovanje. Prav zato so jo vaščani spoštovali in cenili, kakor tudi njenega soproga Rajka — takratnega ravnatelja hajain-ske šole.
Učiteljica Jožica Iglarjeva je svoj program dela v razredu nenehno sirila, saj je želela dati mladi generacni več in več. To ji je tudi uspevalo, saj so se mnogi njeni učenci po končani osnovni šoli uspešno uveljavili v nadaljnjem šolanju in poklicu. Bila je resnično vzor učiteljice, kakršno si želimo danes, jutri in vedno. Na njeno pobudo so v Hajdini pričeli izdajati tudi šolsko glasilo, ki ga še danes izdajajo pod enakim naslovom kot si ga je takrat zamislila tovarišica Iglar-jeva — »Najdihojca iz Hajdine«.
Štirinajst let je poučevala v Hajdini, štirinajst let živela za Hajdino in njeno okolico. V letu 1966, ko se je upokojila, je s soprogom Rajkom nadaljevala življenje v popolnoma drugem koncu naše prelepe Slovenije, v Mežici. Tudi v tem kraju so jo ljudje z veseljem sprejeli, ker so jo že od prej poznali kot odlično pedagoginjo.
Tovarišica Iglarjeva je nenadoma dokončala svojo življensko pot v Celju, kjer je prenehalo biti njeno plemenito srce. Pred tem je bila na okrevanju v Cateških toplicah, odkoder smo njeni neKdanii učenci in sodelavci prejeli se njene zadnje pozdrave.
V četrtek, 21. oktobra smo se od tovarišice Iglarjeve poslovili na pokopališču v Šmarju pri Jelšah. Na njeno željo so žaro položili v družinski grob Jeclo-vih. Besede ob poslednjem slovesu niso mogle povedati tega, kar smo čutili, ko smo se poslavljali od naše učiteljice. Množica ljudi, ki se je zbrala, ie pokazala, da smo jo spoštovali in imeli radi. Ganljive so bile besede predstavnikov osnovnih šol Mežice in Hajdine, ki so se prišli poslovit v imenu mladega rodu in v svojem imenu.
* Za vse, kar ste dobrega storili, hvala vam tovarišica Jožica Iglar-
jeva!
G. F.
Učiteljica Jožica Iglarjeva s svojimi učenci v Šolskem Mu 1956/57 v drugem razredu takratne nižje gimnazije na Hajdini (foto Langerholc)
DAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV 24. OKTOBER
Teden razorožitve 24.-30. oktober
Namen DNEVA ZDRUŽENIH NARODOV je, da se ljudje seznanijo s cilji in dosežki OZN. Letos BeležFmo^Tobletnico ustanovitve OZN —,_24. oktobra 1945. Število članic je naraslo od 51 na 157.
Posebno pozornost bi morali posvetiti prioritetnim nalogam OZN, na primer: očuvanje mednarodnega miru, razorožitev, mirovne operacije, dekolonizacija, borba proti rasni diskriminaciji, vključevanje žena v borbo za mir in razvoj, snovanje nove ekonomske ureditve sveta, informacije in komunikacije, reševanje svetovnih in regionalnih ekonomskih in socialnih problemov (vprašanje energije človekovo okolje, vode, pustinje, invalidnost, starost, stanovanja, prebivalstvo,otroci, ženske mladina itd), izkoreninjenje aparthaida. To leto je prav tako posvečeno mobilizaciji sankcij proti Južni Afriki.
V tem letu je bilo veliko pomembnih mednarodnih konferenc. Drugo zasedanje Generalne skupščine posvečene razorožitvi, 3. konferenca OZN o raziskovanju in miroljubnem koriščanj u vsem i rskega prostora, 3. kon ferenca OZN o pravicah morja, svetovni zbor o staranju in druge.
Dnevi 24,—30. oktobra so proglašeni za teden razorožitve. Decembra 1978 je generalna skupščina pozvala vse države, da v okviru obeleževanja, ti tedni doprinesejo k zaostavitvi oboroževalne tekme in da se javnost seznani s potrebnimi nalogami razorožitve.
S tem v zvezi je na svojem II. zasedanju Generalna skupščina sprožila svetovno kampanjo za razorožitev pod okriljem OZN.
24. oktober je tudi dan informiranja o razvoju sveta — proglasili so ga leta 1972 s po-
sebnim povdarkom na NOVI EKONOMSKI UREDITVI SVETA.
V samem sistemu delovanja OZN se odražajo vse zapletenosti in protislovnosti sodobne mednarodne stvarnosti — zato mnogi rtapori ne dajejo zaželjenih rezultatov — to pa ne sme biti razlog za podcenjevanje OZN.
OZN je na '7. posebnem zasedanju Generalne skupščine sprejela RESOLUCIJO O NOVI MEDNARODNI GOSPODARSKI UREDITVI.
Ustvarili naj bi se Odnosi neodvisnosti in enakopravnosti (razvite države odbijajo razgovore o uresničevanju te resolucije) o vsem tem govori tudi resolucija IX. kongresa ZKS. Pravi, da naj se naše gospodarsko sodelovanje s tujino odvija o v skladu z uvajanjem mednarodne gospodarske ureditve in podčrtuje sodelovanje med deželami v razvoju.
V OZN so leta 1948 sprejeli deklaracijo o človekovih pravicah. Naša ustava človekovim pravicam posveča veliko pozornost. Stališče neuvrščenih je, da so vse pravice enako pomembne, medsebojno pogojene in nedeljive. Človekove pravice kažejo, kako daleč je človeštvo prešlo v svojem pojmovanju ČLOVEKOVE SVOBODE, Klubi OZN predstavljajo bistveni člen med ZN in ljudmi vsega sveta. Poleg tega propagirajo ideje in proučuje ZN in jim aktivno pomagajo.
Leta, ki so minila po 1945, so bila izjemna in pomembna za zgodovino človeštva. Na političnem zemljevidu je zaznamovanih več kot 100 novih držav.
ZN so kljub temu, da so preživljali težke čase, vpeljali mnogo pozitivnih sprememb. Žal si doslednega spoštovanja resolucij ZN — ta
problem se odraža na srednjem vzhodu, Cipru, J. Afriki Namibiji, JV Aziji, Afganistanu, Iranu, Izraelu.
Kljub veliki oboroževalni tekmi, z letnimi stroški, prek 450 bilijonov dolarjev in mnogimi zastrašujočimi situacijami moramo biti optimistični glede OZN, kot svetovne institucije. Mnogi dogovori, s katerimi so si države pridobile določene pravice, so bile sklenjeni pod varstvom ZN.
Dosežki operativnih enot ZN na socialnem področju ekonomiji in družboslovju so izredni okoli 800 razvojnih projektov v Afriki, Aziji in Evropi ter Latinski Ameriki je vodil razvojni program ZN — UNIP.
Visoki komisariat za begunce ZN je v sodelovanju z UNICEF, FAO in WEP pomagal beguncem iz JV Azije, Afrike, Pakistana.
Nevarne bolezni so s sodelovanjem svetovne zdravstvene organizacije WHO — zaustavljene. Zoper nevarno bolezen — kugo — je bilo cepljenih več kot 400 milijonov ljudi.
Pod vodstvom UNICEF so v Egiptu, Grčiji in Črni gori zaščitili in restavriralizgodovinske' spomenike. In še bi lahko naštevali.
Internacionalizem, humanizem, spoštovanje človekovih pravic, suverenosti narodov, svobode in druga načela, kijih uveljavljajo ZN so tudi temelj našega družbenopolitičnega sistema in neločljivi del marksistične vzgoje.
Mlade vzgajamo tako, da bodo ta svet razumeli in tako, da bodo ta svet lahko spreminjali.
_ Klub OZN Tone Žnidarič Ptuj ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI
11 .kongres potrdil odločnosUnladih
V dolenjski metropoli seje v dneh od 22. do 24. oktobra 412 delegatov iz 60 občinskih konferenc ZSMS, 200 gostov in 130 novinarjev zbralo na najvišjem zboru slovenske mladine.
11. kongres^ZSMS je pričel z delom v soboto, 22. oktobra ob 8.30 , v športni dvorani Marof. Po uvodnem pozdravu Darje Colnarič, dotedanje predesednice slovenske mladine, so udeleženci kongresa z minuto tišine počastili spomin na ,dva velikana naše revolucije, na tovariša Tita in Edvarda Kardelja. Petčlanska delegacija — v njej je bil tudi ptujski delegat Franc Šmigoc je položila venec k spomeniku padlim v>Novem mestu. V delovnem predsedstvo kongresa je bila izvoljena tudi Ptujčanka Diana Bohak.
V uvodnem govoru je Darja Colarič povezala sedanji svetovni krizni, politični in gospodarski trenutek z odraženimi negativnimi posledicami pri nas. Vzroki za to, so po njenih besedah tudi v našem nedogovomem odnosu do gospodarjenja in do dela, ter predvsem v nizki produktivnosti. Poudarila je daje sprejem zadnjih izrednih ukrepov precej vzvalovil naše družbeno življenje — za nedaljnji družbenopolitični in gospodarski razvoj na osnovi socialističnega samoupravljanja pa je po njenih besedah nujno neprestano analiziranje ustreznosti sprejetih ekonomskih ukrepov in sprotno nadomeščanje teh z bolj učinkovitimi sistemskimi ukrepi. Še posebej to velja za intervencijske ukrepe.
Pokopljimo iluzijo o tem, da imamo vsega dovolj, je dejala, mogoče se nam je tako zdelo
pred štirimi leti. Toda res se nam je samo zdelo. Zavedati se moramo dejanskih razmer v katerih smo. Ta kongres in celotna naša dej avnost j e namenjena predvsem temu, da najdemo izhod iz teh razmer. Nismo sami, je dejala, v ta boj posegamo z zvezo komunistov, sindikati, borci in ostalimi naprednimi silami. /
Kongres je pozdravil tudi Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, kije govoril o aktualnih nalogah mladih v našem sistemu. Ni je pomembnejše naloge, je poudaril, kot ta, da ZSMS organizira mladino, da se bo naučila v vseh organih družbenega sistema uspešno boriti se za razmere, v katerih si bodo mladi ljudje pridobivali čimbolj temeljito in vsestransko znanje, čim širše delovne izkušnje, čimbolje možnosti za to, da se izoblikujejo v samoiniciativne, odgovorne in pokončne osebnosti. ZSMS mora postati aktivnejši subjekt znotraj organizacije subjektivnih sil na platformi socialističnega samoupravljanja.
V imenu zvezrte konference ZSMS Jugoslavije je kongres pozdravil še Goran Radman, zatem pa so izhodišča za razprave po posameznih komisijah prebrali Igor Bavčar, Srečko Kirn, Bogdan Čepič in Bojan Fink.
Po končanem odmoru so delegati nadaljevali delo v petih komisijah: v komisiji za družbeno ekonomske odnose — v njej sta sodelovala ptujska delegata Franc Šmigoc in .Janez Žampa; v komisiji za politični sistem socialističnega samoupravljanja — v njej je sodelovala Ptujčanka Darinka Kelenc; v komisiji za množično in frontno organiziranost ZSMS — v njej je sodeloval ptujski delegat
Marjan Horvat in gosta Miroslav Jankovič ter Srečko Kolar; v komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja — v njej je sodelovala-Diana Bohak, ter v komisiji za razvoj kulture in množične kulture, prostega časa in interesnih dejavnosti mladih.
Nedeljsko sklepno plenarno zasedanje kongresa je trajalo rekordno kratek čas, pičlih 38 minut. Uvodno poročilo o prvem dnevu kongresa in o delu petih komisij je prebral Andrej Brvar. Delo po komisijah je bilo izreno plodno, saj so mladi sodelovali kar z 210 razpravami. Iz vseh je seveda rdeča nit odločnosti in vstraj-nosti mlade generacij e v boju za nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja. Na mladih v osnovnih organizacijah širom Slovenije je sedaj velika in odgovorna naloga, kajti ne smemo dopustiti — kot je dejal Andrej Brvar, da se na kongresnih dokumentih po naši stari navadi nabere prah. S tem je povedal dovolj. Delegati so zatem potrdili dopolnitve in amandmaje k osnutkom dokumentov, zatem pa s ploskanjem sprejeli programske usmeritve in statut ZSMS. Najmlajša udeleženka kongresa, 15-letna Jelka Jeršinski je prebrala pozdravno pismo udeležencev kongresa zvezni konferenci SZDL Jugoslavije.
Takoj po zaključku kongresaje potekala tudi programsko volilna konferenca ZSMS, na kateri so za novega predsednika slovenske mladine izvolili Andreja Brvarja, za podpredsednika Sašo Dragoš, za sekretarja pa Bojana Žlendra. Izvolili so tudi nove člane predsedstva in vodje posameznih centrov pri RK ZSMS.
M. Ozmec
PROGRAME MORAMO URESNIČITI!
Premalo je namreč, če jih zgolj napišemo in spravimo v predale, so ugotavljali člani komiteja OK ZKS Ptuj na seji, ki je bila v ponedeljek. Člani komiteja, zadolženi za posamezna področja dela, so na seji podali oceno pripravljenih akcijskih programov osnovnih organizacij ZK po 3. seji CK ZK Slovenije in CK ZK Jugoslavije. Na splošno bi lahko zapisali, fatso programi tam, kjer so jih pripravili, dokaj dobri. V osnovnih organizacijah ZK so — vsaj v nekaterih — izredno dobro analizirali stanje v svojih organizacijah združenega dela, ocenili notranje razmere in na podlagi ocene pripravili akcijski program delovanja komunistov. Marsikje so predloge osnovne organizacije potrdili tudi delavski sveti in se tako skupno odločili za prema-
govanje težav in izboljšanje stanja. Pozornost je bila namenjena predvsem oceni izvajanja planov, posebno še doseganju izvoznih ciljev, dohodkovnih odnosov, kvalitete dela, nagrajevanja po delu in rezultatih dela, delovanja delegatskega sistema, informiranja in tako dalje.
V večini organizacij združenega dela pričakujejo, da bodo plani do konca leta izpolnjeni, le v nekaterih organizacijah ne dosegajo izvoznih načrtov. Seveda se v zadnjem četrtletju ostalim težavam — oskrba z repromateriali, nadomestnimi deli in surovinami — pridružujejo še težave z ener-
Boni tudi za drobno mehanizacijo
Morda so v času razdeljevanja bonov lastniki drobne kmetijske, gozdarske, gradbene, obrtne in druge mehanizacije, preslišali obvestila o razdeljevanju bonov za njihove stroje. V te skupine sodijo motoku.1-tivatorji — kosilnice, škropilnice, rovokopači, nakladalci, buldožerji, kompresorji, mešalci, vibratorji in motorne žage. Bone izdaja že od sobote dalje komite za kmetijstvo občine Ptuj, v začetku sojih izdajali ves dan, sedaj pa v delovnem času upravnih organov. Dobite jih v sobi št. 40 na Srbskem trgu št. 1 v Ptuju. S seboj morate imeti originalni račun, za uvožene stroje carinsko deklaracijo, v skrajnem primeru velja tudi garantni list. Trenutno pa ne izdajajo bonov za kosilnice in škropilnice,
JB
saj sedaj ni sezona za njihovo uporabo.
gijo in gorivi, vendar poskušajo povsod najti rešitve za te težave. Člani komiteja pa so ob tem tudi ocenili, da je kritičnost do uresničevanja osnovnih prvin delovnega procesa premalo prisotna.
Očitno je tudi, da se v nekaterih organizacijah združenega dela še vedno ne zavedajo dovolj resnosti položaja in se vse preveč ukva-ijajo z neurejenimi medsebojnimi odnosi namesto da bi se poglobil v vsebino poslovanja in sprejetih ukrepov.
Komunisti si morajo v vseh okoljih prizadevati, da bodo sprejeti programi aktivnosti tudi uresničeni, tam kjer jih še niso pripravili pa to storiti čimprej.
N. Dobljekar
SOLIDARNOST
NA PREIZKUŠNJI
/ •
Letošnje neugodno vreme v času spravila pridelkov je ponovna priložnost, da pokažemo, kakšna je naša solidarnost s kmetijci, da pokažemo, da nam ni vseeno, če so pridelki pravočasno »pod streho«, ali ostanejo na milost in nemilost jesenskemu dežju, morebitnemu zgodnjemu snegu ali prezgodnji zimi. Mehanizacije že imamo toliko, da lahko ob lepem vremenu vse, kar smo pridelali, pospravimo pravočasno. Žal vsa najsodobnejša mehanizacija nima svoje običajne učinkovitosti v razmerah, kot so letošnje. Pri občinski konferenci socialistične zveze v Ptuju so ustanovili štab, ki spremlja spravilo in odkup pridelkov. Spremlja vse akcije po dveh smereh: prek krajevnih skupnosti in prek delovnih organizacij. V krajevnih skupnostih so krajevne konference socialistične zveze organizirale mlade in starejše občane za pomoč ostarelim in tistim, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka. V delovnih organizacijah so svojo vlogo odigrali sindikati, ki so organizirali delavce za pomoč predvsem družbenemu sektorju kmetijstva. Pomembno vlogo so pri spravilu pridelkov odigrali tudi učenci osnovnih in srednjih šol. Štab je pritegnil k sodelovanju vse kmetijske organizacije — obe zadrugi, kmetijski kombinat, skupnost za zaposlovanje, družbenopolitične organizacije, občinski izvršni svet in tako dalje.
Na štabu so se dogovorili, daje potrebno dati do konca tega meseca prednost spravilu grozdja, saj je le-to precej ogroženo zaradi gnilobe. Za drugo prioritetno nalogo so določili pobiranje jabolk, ki so manj ogrožene, poleg tega pa tudi prevzem sadja v predelovalnih delovnih organizacijah poteka počasi. /
Solidarnostne akcije so pričele že prvi teden oktobra, v organizaciji kmetijskih organizacij samih pa že prej. Dnevno je bilo oziroma je v akciji okoli 100 učencev, dijakov in članov delovnih kolektivov.
Po prvem novembru bo potrebno speljati solidarnostne delovne akcije predvsem pri pobiranju jabolk in že tudi pri spravilu sladkorne pese, če bo seveda družbeno kmetijstvo potrebovalo to pomoč, kar pa bo odvisno predvsem od vremena in možnosti strojnega spravila pridelka. Pomoč bo potrebna v primeru slabega vremena tudi zasebnim kmetovalcem, predvsem tistim, ki imajo sladkorno peso na večjih površinah — nad 30 arov.
Letos so pokazali mnogo večjo pripravljenost za pomoč pri spravilu pridelka tudi občani, ki iščejo delo s pomočjo Zavoda za zaposlovanje, predvsemTisti, ki prejemajo družbeno pomoč. Lahko rečemo, daje kar dve tretjini teh sodelovalo v letošnjih slidarnostnih akcijah. Seveda so bili tisti, ki se vabilu na akcijo niso odzvali in izostaka ne morejo opravičiti obveščeni, da bodo izgubili pravico do denarnega nadomestila v času brezposelnosti. Dosti manjši vpliv ima skupnost na tiste, ki ne prejemajo denarnega nadomestila. Odločitev za solidarnostno delo je torej njihova, skupnost pa bo vse, ki so v akciji sodelovali uvrstila na prednostno listo,, kar pomeni, da bodo imeli pri zaposlitvi prednost.
Lahko rečemo, daje bila letošnja akcija precej dobro zastavljena, pa tudi sami rezultati so v primerjavi s tistimi iz prejšnjih let boljši. Seveda ne bi smeli trditi, da ni bilo težav in manjših napak v sami organizaciji, smo pa vsekakor bogatejši z novimi izkušnjami. Gre za uspeli preizkus naše mobilizacijske sposobnosti in prvi del akcije nič nas ne sme presenetiti. Akcija seveda še traja in ne bo odveč poziv, da se vanjo vključijo tudi tisti, ki se doslej še niso.
JB
osebna kronika
Rodile so:
Marija Makovec-Bašica, Trubarjeva 3 — Maria; Zdenka Klaneček, Sedlašek 89 — Gorazda; Kristina Rožman, Muretinci 53 — dečka; Marija Iljaž, Cankarjeva 16 — Bojano; Marjana Skledar, Apače 209 — deklico; Marija Kosi, Ivanjkovci 55 — dečka; Neža Makovec, Kicar 114 — dečka; Sonja Podgoršek, Skorba 66 — Damnja-na; Milena Zemljak, Mihovci 55 — Matjaža; Marija Kosec, Dobrava 30 — Matejko; Ivanka Kajnih, Okrog 11, Kamnik — Petra; Ana Gril, Bodkovci 14 — Branka; Darinka Krajnčič, Belšakova 55 — -Darjana; Marija Fakin, Kajuhova 3 — Natalijo; Romana Polajžar, Koritno 11 — Klavdijo; Vera Kirbiš, Kraigherjeva 12 — dečka; Darja Koter,' Peršonova 16 — Leno; Štefka Sitar, Dravinjski vrh 4/b — dečka; Darinka Gradišnik, Kidričevo, Kraigherjeva 11 — Janjo;. Darinka Kmetec, Zelenikova 2 — dečka; Ema Žnidarič, Mihovci 23/a, — deklico; Tatjana Kai-sersberger, Peršonova 26 — deklico;.
Poroke:
Tomaž Habjanič, .Ul. B. Kraigherja 15 in Romana Levi-čnik, Pivkova 12; Ferdinad Cep, Kočice 14 in Darinka Krivec, Naraplje 11; Marjan Lasič, Pokoše 28 in Marija Golob, Sp. Polskava 50; Franc Cafuta, Kamnik, Klavčičeva
1U in Irena Butolen, Kamnjik, Klavčičeva 10; Anton Drevenšek, Mohovce 48 in Dragica Robar, Gaj 20; Silvo Petek, Čučkova 3 in Darja Pogorelčnik Radlje ob Dravi, Partizanska 2; Franc Pernat, Morje 3l/a in Zofija Strašek, Morje 31 /a; Anton Petelinšek, Li-čenca 42 in Cvetka Pernat, Morje 44; Franc Ornik, Kušernik 23 in Ivanka Krajnc, Pohorje 37; Branko Šmigoc, Potrčeva 32 in Cvetka Jauk, Potrčeva 32.
Umrli so:
Marija Zamuda, Vičanci 4, roj. 1910, umrla 14. oktobra 1982; Agneza Mihaljevič, Ul. Mosiova-čkog odreda 8, Novi Zagreb, roj. 1901, umrla 19. oktobra 1982; Franc Ljubeč, Rajšpova 5, roj. [907, umrl 20. oktobra 1982; Ana Žnidarič, Bukovci 115, roj. 1919, umrla 20. oktobra 1982; Janez Kelenc, Borovci 39. roj. 1921, umrl 24. oktobra 1982; Frančiška Drofenik, Stoperec 66, roj. 1898, umrla 22. oktobra 1982; Marija Hajduk, Svrženjakova 6, roj. 1904, umrla 20. oktobra 1982; Elizabeta Pukšič, Spuhlja 100/b, roj. 1905, umrla 23. oktobra 1982.
JESENSKA GARDE
ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA, PLETENINE, METRSKO BLAGO, VOLNA, KLOBUKI, DEŽNIKI
V prodajalnah Te
emona
amšarDom,
merkur
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radijsko	dejavnost	RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,	odgovorni	urednik
FRANC F-IDERŠEK, tehnični urednik	ŠTEFAN	PUŠNIK.
Uredništvo in uprava Radio-Tednik, tefon (062) 771-261. in 771-226.	Celotena	naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.