Poštarina plačana. Štev. 7. Posamezna itev. Oin 1— V Uubiian', dne 17. februsrla 1997. Leto X. I m Upravnlštvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5 II., telefon 72 lUročoln« t« tU7Hnstro: četrtletno 7 30 Din, polletno IS Din, celoletM 8« Din; II lajzemitTO: četrtletno 12 Din, polletno 84 Din, celoletno 48 Din. — Racon poštne hranilnice, podrnlnlce r Ljabljanl, it I0.TII. SLS za korupcijo in visoke davke Pred oblastnimi volitvami sem na tem mestu pisal, da bo slovensko ljudstvo »tako ležalo, kakor si bo postlalo«. SDS je napredovala, radičevci so zelo nazadovali, tudi SLS je dobila mnogo manj glasov kakor pri skupščinskih volitvah, vendar je še vedno odnesla večino. Posledice so takoj nastopile: SLS videč, da ima volitve za sabo, se je v Beogradu oglasila za vstop v vlado, češ, da avtonomije itak nihče več ne smatra za resno in da je SLS pripravljena glasovati za vse, kar bodo radikali zahtevali od nje. Radikali so bili v zelo težavnem položaju. Celo Radič jih je zapustil, a SDS in davido-vičevoi so odklonili sodelovanje z njimi. Ostala je samo SLS. Radikali so bili baš pred odločitvijo, kdo od njih bo obtožen zastran korupcije. Če bi iih ne rešila SLS, bi morali v volitve, pri katerih bi njihova moč zelo popustila. Posel je bil hitro napravljen. Iz vseh dogodkov vidimo sedaj dvoje stvari: SLS ni nič zahtevala glede avtonomije, temveč jo celo vrgla med staro šaro. SLS ni nič zahtevala glede znižanja davkov. Nasprotno, kakor en mož je na Svečnico glasovala za visoko in nespremenjeno dohodnino, zemljiški davek, invalidski davek, 39odstotno doklado na vse davke, za davek na ročno delo, za visoke takse in proti odpravi gostilniške takse. SLS se brani, da ni mogla drugače storiti. Zakaj ne? Ako bi bila ona glasovala z nami, bi noben teh davkov v dosedanji višini ne mogel biti sprejet. Mi nismo nič pretiranega predlagali, ker vemo, da država mora imeti dohodke in ne more vzdrževati brez denarja ne šol, ne vojaštva, ne zunanjih zastopov. ne sodišč in drugih nalog. Kar smo predlagali, je bilo zelo zmerno: znižati smo hoteli bremena, ki so pretirana. Zakaj ni mogla SLS z nami glasovati? Na to ne more dati prepričevalnega odgovora. Hoče pa biti v vladi, da ima tri ministre in da more svoji stranki malo pomagati, ljudstvu pa ne. Še hujše pa se je SLS izkazala, ko je šlo za glasovanje o korupciji. Prej je kričala, da je treba korupcijo pokopati, ko pa je prišla odločitev, je zatajila vse, kar je govorila in obetala, ter se je zvezala z radikali, da skupaj z njimi pogrne velik plašč pozabljenja preko vseh političnih dogodkov, zlasti pa na hudo afero glede gospoda Radeta Pašlča. Vsi so bili presenečeni nad tem preskokom. Najbolj si je oči mencal g. Davidovič, ki je verjel klerikalcem, da so res proti korupciji. Tudi g. Pribičevič se je čudil, češ, da kaj takega ne bi pričakoval od SLS. Jaz se nisem čudil. Poznamo mi našo SLS, poznamo jo do kosti, vsa načela od krščanstva do demokracije so ji le sredstvo, da pridobi moč in potem začne z nasilstvom. Za Slovence je velika sramota, da je večina njihovih poslancev potegnila s korupcijo-nisti. Takoj se je izvedelo, da so radikali obljubili klerikalcem, da ne bo občinskih volitev v Ljubljani, ki se jih SLS boji, in da oblastnega odbora ne bomo volili po razmerju poslancev, temveč bo večina sama izvolila ves odbor. Klerikalci bodo torej v oblastnih odborih sami med seboj in brez nadzorstva. Tako nekako kakor pri cerkvenih zbirkah in pri cerkvenem imetju, kjer ljudstvu ne dopuste niti najmanjšega vpogleda. Ali naj zaradi teh grdih sramot obupujemo? Žalostno je res, da je slovensko ljudstvo tako zapeljano, da si je samo sebi škodo- valo, a mi svobodni napredni možje vidimo v vseh teh dogodkih samo novo potrdilo, kako opravičen in zaradi tega potreben je naš boj s klerikalci. V trenutku, ko so ubogemu ljudstvu najbolj trobili o davkih in o srbskih korupcijonistih, so kakor v posmeh šli glasovat za iste davke in za iste korup-cijoniste. Iz tega se vidi, kako zasmehujejo svoje volilce, da se pred njihovimi očmi upajo kaj takega storiti. Na te žalostne dokaze neznačajnostl klerikalcev je edini odgovor: delati naprej, in sicer za slogo vseh naprednih ljudi, ki morajo ljudstvu odpreti oči, da bo izpre-videlo, kako ga klerikalizem zaničuje in zlorablja ter kako se mu laže. Mi vztrajamo in smo prepričani, da bo prišel dan, ko bo močna napredna fronta posvetila v poslednjo kočo z žarom svobode, enakosti in bratstva. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Preganjanje naše »Domovine" Zopet so na delu sovražniki «Domovine». Pridigujejo o njej, v spovednici jo obreku-jejo, misijoni se vrše radi nje. Vse zato, da bi naše ljudstvo .čitalo samo klerikalne časopise in da ne bi slišalo glasu svobode in resnice. Skoro vsak teden enkrat se huduje glasilo ljubljanskega škofa, da ^Domovina* nič ne napada vere, češ, da je to hinavstvo. Obenem pa trdi politična duhovščina, da «Domovina» napada vero. Kdo ima prav? Pa se vidi, da klerikalci o »Domovini* lažejo enkrat tako drugič drugače, kakor jim kaže. Mi pa imamo lahko stališče: sodbo prepuščamo bralcem in bralkam «Domovinc» in dobro vemo, da bo sodba pravična. Neki političen duhovnik je pisal klerikalnim agitatorjem, da proti «Domovini» ničesar ne zmore, ker mu vsak KDomovinar* odločno zabrusi v obraz odgovor: «Gospod, jaz sam berem .Domovino' in še nikoli nisem ničesar našel v njej zoper vero. Nasprotno: .Domovina' nas opominja k spoštovanju vere in poštenemu življenju. Ako graja zlorabo vere v cerkvi, ima popolnoma prav, ker z zlorabo duhovniki veri več škodujejo, nego koristijo.® Tak odgovor zapre sapo politiku-jočemu duhovniku in ker ta ne more ničesar dokazati, je premagan. Zanimivo je tudi to, da v Ljubljani in v večjih krajih politikujoča duhovščina nima poguma, v cerkvi in spovednici napadati »Domovino* in »Jutro*. V Ljubljani torej ni greh, kar je greh na deželi. V Ljubljani bi se takim pripovedkam na glas smejali. Politi-kujoči duhovniki pač vrše to zlorabo samo tam, kjer ljudje še kaj verjamejo njihovim bajkam o pregrešnosti «Domovine». Pred kratkim mi je pisala preprosta žena, kako je ugnala župnika v kozji rog zaradi «Domovine». Ko je župnik začel rohneti, da je greh čitati »Domovino*, mu je smeje rekla:' «Gospod, saj tega sami ne verjamejo. Jaz mislim, da oni niso tako neumni, da bi kaj takega verjeli.« Možak je zardel In je priznaU da ni tako mislil. Kako pa je mislil? Mislil je pač: «Če gre, gre. Ce je tako neumna, da mi verjame, sem zmagal.* Ljudstvo odgovarja duhovščini, da je ta na svojem mestu, dokler uči verske resnice in pošteno življenje, čim pa zmeša vero s strankarstvom, mu odkrito reče, da to. ni več vera, ampak umazana politika. Duhovščina naj nikar ne misli, da je ljudstvo tako neumno, da bi verjelo vsako izmišljotino. Razorožili bomo to družbo, ki upropašča ugled cerkve, le, če bo videla, da se ji vse smeje, > kadar začne klobasariti, da je »Domovina* veri in cerkvi nevarna. Nadaljnje uspešno sredstvo za razkrinkavanje verskih zlorab je širjenje »Domovine«. »Domovino» drže pokonci njeni bralci in bralke. Čim več jih bo. bolje bo vsem. Zato vprašam: Ali ste že naročeni na «Domovino»? Ali so sosedovi, sorodniki, znanci in prijatelji že naročeni nanjo. Ako ne, na delo. dokler ne bo v vsako družino prihajala vsak teden naša ljuba »Domovina*! pr q 2. Prekmursko pismo Gospon urednik, preveč dugo sem Vam nika ne pisao. Naj mi tega ne zamerijo, ar sem predeč dela meo z komitatskimi volitvami. Vi že gviišno znate, ka je naša stranka pri nas više 17 sto vo-tumov dobila. To je za nas Prekmurce tak kak eden dober dež po velkoj siiši. Radie je v Prek-murji propadno. Našemi liidstvi so se ednok oči odprle. Po dugih letaj smo mi Prekmurci na pravo pout stopili. Ešoe edne volitve, in zadnji ostanki Eadičove partaje v Prekmurji bodo zbrisani. Radičovi prekmurski korteši pa bodo okoli hodili kak generali brezi soidakov. Novi bougši cajti se bližajo. Naše liidstvo bo skoro zdravo od demagogije. Najbole je po vtikaj dobila Radičova gospoda iz Murske Sobote. Ne-čterni gospodje v Murskoj so že računal!, kako bodo oni z našim ltldstvom delali, če Radič vse votume dobi. Ali oni so na to pozabili, ka človek obrača, Bog pa obrne. Že so na to računali, ka te sirmaške uradnike v kraj spravijo. Pa ka mislite, zakaj so oni šteli te uradnike vkraj spravili? Mogouče zato, ar so uradniki nepošteni. Ne za toga volo. Oni so jih zato šteli vkraj spraviti, ar oni ne dopustijo, ka bi gospoda naše sirmake gillila. Naš kmet je to najbole razmo, zato je vkraj držo svojo pergiščo od Radičove ladice. Sto kakšo pompuč nuca, tisti se naj na svojo organizacijo obrne in tista njegovo rejč naprej da. Mi ščemo v prvoj vrsti našim ltidem na po-mouč biti, ar smo mi njim to dužni. Vsakši, šteri «Domovino» čte, ma dužnost ešče ednega k coj dobiti. Za eden mesec more ešče ednok tolko «Domovin» v Prekmurji biti. Zato vsi na delo! Prekmurski demokrat. Politični pregled Rečemo lahko, da so klerikalci danes najbolj sloveča stranka v Jugoslaviji, saj vse govori samo o njih in o njihovem čudovitem političnem skoku. Politična zgodovina Jugoslavije doslej ne pozna stranke, ki bi tako čez noč zavrgla vse. za kar se je doslej otepala na vse strani. Ko so klerikalci stopili v vlado, so zavrgli avtonomijo, pozabili na nekaj dni prej še z vso vnemo zagovarjane svoje predloge o znižanju davkov ter na Svečnico glasovali v finančnem odboru 2a nespremenjene dosedanje davke. Komaj se Je poleglo prvo splošno začudenje zaradi takega postopanja klerikalcev, že je Sledil nov dokaz, da klerikalci tudi boja proti korupciji niso smatrali za resnega, i kajti v sredo je klerikalni zastopnik v anket- nem odboru, ki ima nalogo preiskati razne korupcijske afere, . glasoval za radikalski predlog, s čimer bodo ostali korupcijonisti nekaznovani, kajti protipredlog samostojnega demokrata Popoviča le baš zaradi klerikalnega glas« propadel. S tem se ie onemogočila najbrže za vedno borba proti korupciji. To postopanje klerikalcev je tem žalostnejše in vse obsodbe vredno, ker se je SLS prej zavezala, da bo glasovala za protikorupcijski predlog SDS. Celo Radiču vse to klerikalno početje ne gre v glavo. Na svojem nedeljskem predavanju v Zagrebu je Stepan Radič silno ostro napadal klerikalce. Med drugim je dejal, da so baš klerikalci najprimernejši za zvezo z radikali, ker so enaka reakcionarni. Zanimivo je, da je ob tej priliki Radič preklical vse svoje nekdanje klevete proti Pribfčeviču, češ, da so radičevci govorili. da je Pribičevič slabši od radikalov ifl klerikalcev, pa je baš narobe res, kajti Pribičevič odklanja volilna nasilja in zahteva tudi boljšo državno upravo. O klerikalcih pravi Radič dalje, da so poma* gači radikalov v vprašanju nasilja in korup* cije ter da hočejo vse postaviti pod papeževoi copato. Od drugih beograjskih dogodkov je beležiti pobotanje jovanovičevcev z radikali. Jovanovičeva skupina, ki je nedavno zapustila radikalsko stranko, je zopet sprejeta v radikalski klub. S tem so med radikale zopet sprejeti nezadovoljneži, ki bodo za enkrat sicer povečali število vladnih poslancev, toda je verjetno, da se bo z njimi nesoglasje v radikalski stranki le povečalo. Jovanoviča samega radikali niso sprejeli nazaj, a ga najbrže še bodo. Od zunanjih dogodkov omenjamo udušenje portugalske revolucije. Portugalske vladne čete so prisilile upornike, da so se udali in da je sedaj v Portugalski zopet upostavljen red. Guesden so ešče druge partaje kak Kleklnova in Radičova več votliffiov dobile kak naša. Ali to je nikaj ne. Naših 17 sto votumov je sai kamen, to je naša skala, štere nišče nemre podreti. Vam prijatelje, šteri ste k tomi velkemi deli kcoj pomagali, gre velka zahvalnost za Vašo preveč velko delo. Vi niste nič dobili za Vašo delo ali ,v historiji Bi boste Vi lejpi spomenek gor obdržali za Vašo delo za bougšo prišeštnost našega Prekmurja. Za slobodo in lubezen med brati ide našo delo. Ne 6ovražtva, ne ogrizavanja, liki delo in dobra rejč na pravem mesti naj našemi siroma-škemi Itidstvi bougšo in lepšo prižestnost prinese. Demokracija, ednakost med brati, t? naj bo evangelium, ki ga naši prijatelje morajo predgsti po naših vesnicaj. V to slednjo kučo na naših brega j more ta 6veta rejč priti in vsakšemi sir-maki njegovo Brdce presvetiti. Mi smo gnesden že na tistoj pouti, ka eejlo Prekmurje združimo ,v nago j stranki in začnemo trdo bojno za praviee našega liidstva. V vsakšo vesnico je že v velkoj meri naša liič posvetila. Samo Bodonci, edina vesnica v čelom Prekmurji, je trda kak kamen. Ne zamermo mi njim, ar oni ne vejo, ka delajo. Tisti nesrečni agitatori iz Bodoncev, iz Zenkovcev in Vadaicev, ki to naše siromaško liidstvo na nepravoj pouti držijo, naj si gori zemejo špot celega Prekmurja. Vaši kraji so potrebni pomouči, ali Vi V aše siromake ta tirate, gde nega za nje pomouči. Za vekomaj pa si je med našim liidstvom slab spomenek postavo zenkovski župan Hodošček Lajoš. Najprvle je bio pri našoj stranki, pa je naslednje prek skočo na Radičovo. Naj bi se on vzeo za primerek invalida Kutoša iz Križevcev. Sto našega Kutoša pozna, tisti tiidi vidi, ka je pri našoj stranki samo čisto in odprto delo. Med prvimi, ki so se bili za pravice svojega liidstva, bo zapisano za vekomaj ime našega invalida Kutoša in našega prijatelja Harija. Grdo so Radičovi agitatori pluvali na našo stranko. Vsemogouče so lagali!, Ali naši prijatelje so ostali trdni kak skala. Vsi tisti, ki pa so se dali premoutiti od grdega šimfanja Radicovih agitatorov, pa naj špot celoga Prekmurja na sebe zemejo. Soteščan: Med trnjem in osatom (Povest.) Vrtec sem si izkopala, drobne rožice sejala, nageljne In rožmarin, da sem motila fante ž nJim. (Narodna pesemj Prijetnost poletne nedelje se je zlivala po Lanišču, preprosti vasici na prijaznem holmcu sredi zelene ravnine. Vaščani so se hladili po sencah v zanimivih domačih razgovorih, sem in tja je kdo dremal ob knjigi ali časopisu. Okrog njih so se igrali otroci med glasnim vikom in krikom, odmevajočim po vasi. Po poti mimo Gorenca je prišel visok mladenič ter se je, rahlo žvižgaje, ustavil ob ograji cvetličnega vrta na koncu hiše. Nepremično je gledal v okno v bled dekliški obrazek. •Lojza!« jo je poklical, naslonivši se na ograjo. •Martini« se mu je odzvala in pritekla na vrtič. Sklonila se je nad gredico, da mu nabere Šopek in pripne na prsi. •Ne maram cvetja,» jo je zavrnil. «Saj praviš, da je nama odevetelo...» •Zopet se te prijema otožnost. Nekdaj si bil Živahen, kakor se spodobi fantu; odkar pa veš, kam si prijadral, povešaš glavo in vzdihuješ ...» •Presenetilo me je nepričakovano od-kratje — to, kar si mi razodela...» •Nisem mogla molčati. Dolgo sem se bojevala, preden je padla odločitev, in končno sem izpregovorila...» •Cvetlice so mc zapeljale...» «Nekdaj si se naslajal ob vonju, a dartes jih odklanjaš. Hitro si se izprembnil...« «Lojza, ne muči me s takimi očitki. Vest mi ničesar ne očita.® •Stori, kar si obljubil. Čim delj boš odlašal, tem bliže bodo posledice in sramota.® •Ne morem izpolniti....» •Čemu pa potem še hodiš tod mimo? Izogni se me raje!« «Pčvedat sem ti prišel svoje mnenje. Lojza, ločiva se kot prijatelja in pojdiva po svojih potih.« •Prepozno, Martin! To1 bi bil storil lani, letos pa — že veš, kaj se je zgodilo. Ne preostane ti drugega kakor: drži besedo!» •Nc morem, ker nisem prizadet. Ali meniš, da bova srečna, ako me prisiliš?* Dekle je obmolčalo. Ustrašilo se je besed, katerih pomena ni mogla tajiti. Glasno je zvenela resnica,.Vendar jo mora zadušiti, če hoče kaj doseči. Strogo mora nastopiti s svojo zahtevo. «Martin, izvrši svojo obljubo,« je oblastno stopila predenj. «Strahovito se bom maščevala, ako me zavržeš.« Beseda »maščevanje« je padla zviškoma na njegovo dušo. Potrt je stal ob ograji in bobna! zamišljen po suhem lesu. Dolgo ni mogel govoriti. «No, ali si se premislil?« ga je vprašala nekoliko mehke je. •Prišel sem, da se pomeniva... Lojza, daj sc odvrniti.« «Seveda, zate bi ne bilo napačno. Toda jaz bi trpela. Ne, ne. o tem mi ni treba govoriti. Pojdi in premisli!« Potrt je odšel Martin po vasi in zavil po prvi bližnjici, vodeči iz Lanišča v Razorje. Izognil se je vaščanom, meneč, da mu je odigrani dogodek zapisan na obrazu. Kmalu bi kdo kaj zaslutil, zakaj težko je prikriti nekaj takega, kar pozneje obsije solnce. Tedaj ne bo izdalo nobeno olepševanje, še tako tehtni izgovori ne bodo držali. Lojza ima nazadnje prav, ko ga sili, naj pospeši zakonsko zvezo. Na ta način bo napravil konec ter se izognil mnogim neprilikam. Občutil je hipno zado-voljnost, takoj pa sta se ga znova polotili skrb in žalost. Predenj, so stopile strašne podobe nesrečnih zakonov. Tudi on ne more postati srečen ob ženi, ki ga je prisilila v zakon z nepoštenim dejanjem.: Strah pred njenim maščevanjem pa mu je razbil vse predsodke in ga napotil, da se je odločil za poroko. Brez navadnega požvižgavanja je opravil živino ter je šel k počitku. Ves drugi dan je bil nedotakljiv in redkobeseden, nobena jed mu ni dišala. Večerje se ni dotaknil;1 očeta, ki ga je vprašal po vzrokn, je osorno zavrnil. Fant je nekam čemern,« je potožil Urbinc svoji ženi. «Pri nas do sedaj ni bilo tega in ni trebn, da je odslej. Sam ne vem — nekaj mora imeti na srcu ...» «Odkar zahaja h Gorencu, jc ves drugačen,« je velela mati. «Popolnoma so ga zmešali ...» «Kam? Kdo ti jc povedal?« «Plevelova Liza. Ona vse iztakne...» «Ni mogoče. Naš Martin pa Gorenčeva Lojza — moj grunt pa njena dota!« — Oče Urbinc se Je s komolci naslonil na mizo in podprl glavo. — «Hm, hm, hm,» Je premišljal in neverno odkimaval. V Italiji se nam obetajo prav napeti dogodki, kajti Mussolini je začel odkrito borbo proti kralju, ki je proti fašizmu brez vsake moči. Mussoli-nijeva vlada je odredila, da je vrhovni poveljnik italijanske vojske sedaj neposredno podrejen ministrskemu predsedniku in ne kralju. Spor, ki je nastal zaradi tega med Mussolinijem in kraljem, je dovedel do tega, da se je moral kralj lepo umakniti v ozadje in mora biti lepo miren, kajti gre mu celo za krono. Mussolini hoče postati italijanski cesar in prav nič izključeno ni, da bomo v kratkem videli pri naših sosedih novega cesarja — nekdanjega italijanskega socijalista Benita Mussolini ja. VRHNIKA. Pred novim letom, ko so gotovi ljudje po hišah nabirali naročnike za «Slovenca» in «Domoljuba», se je vršil v cerkvenih govorih hud boj proti naprednemu časopisju. Sedaj v predpustnem času se pa vršijo boji proti nam gostilničarjem. Minulo nedeljo se je naš gospod dekan v svojem govoru razjezil zaradi gostilničarskih predpustnih veselic. Poudarjal je posebno, da mladina močno moralno propada in da tudi pri ženah in možeh zaradi teh neprestanih veselic popušča zakonska zvestoba. V tem zadnjem pogledu hočemo Diti pravični in nepristranski sodniki ter kot taki primerjati naše veselice z naslednjimi dejstvi: V Katoliškem domu, kjer g dekan zavzema predsednikovo mesto, se prirejajo vsako nedeljo in vsak praznik, najsi bo v postnih ali drugih časih, po našem mnenju za krščansko mladino nekoliko neprimerne predstave. Da se mladina v poznih nočnih urah brez spremstva svojih roditeljev vrača domov v oddaljene vasi, gotovo ni primerno, zakaj mladina je mladina in noč ima svojo moč. — Ko se bodo po predpustnem času po dokončanih naših gostilničarskih veselicah pričeli prazniti naši prostori in ko bodo isti gostje, ki sedaj po-sečajo naše prostore, pričeli polniti sedaj prazno dvorano v Katoliškem domu, bo zopet vse v po- polnem redu in tudi morala se bo zboljšala. Mi gostilničarji bomo pa tudi po končanem pred-pustu pogledali včasih te zanimive igre in privoščili si bomo v nočnih poznih urah s krščansko mladino vred tudi zanimive radijske koncerte. Poleg tega pa nas bodo v tem po samem škofu posvečenem domu zabavali še nekateri klerikalni prvaki z zelo okusnim govorjenjem, o katerem bomo, kadar nam bo zopet prilika dana, obširneje spregovorili. Končno se pa nadejamo, da bodo že ministri SLS skrbeli za gostilničarski obstanek, saj so v Beogradu glasovali proti znižanju gostilničarskih taks. — Gostilničarji. DOLNJI LOGATEC. Krajevna organizacija SDS se najtopleje zahvaljuje vsem naprednim volilcem, ki so pripomogli v nedeljo 6. t. m. k tako častnemu izidu občinskih volitev, o katerih je cDomovina* že pisala. DOLNJI LOGATEC. Dopisnik «Domoljuba> je v dopisu iz našega kraja silno hvalil našega župana g. Gabrijela Oblaka. Pozabil je le še povedati, koliko dolga je povzročil občinski odbor z g. Oblakom na čelu občinL Ta dolg bodo morali Logatčani plačevati še dolgo vrsto let Dalje je pozabil povedati, da je dal občinski odbor podreti prejšnje še dobro ohranjeno občinsko poslopje do tal, za katero bi se lahko dobili težki tisočaki, če bi se to poslopje prodalo takrat, ko je bilo precej resnih kupcev. Odbor za popravo župne cerkve v Dolnjem Logatcu, katerega predsednik je g. Oblak, je tudi zašel v dolg, ki znaša še čez 60.000 Din kljub temu, da je bilo že nad 110.000 Din prispevkov. Ta dolg seveda tudi pade na občane. Stroški teh popravil znašajo namreč okrog 171.000 Din po izjavi g. župana samega. «Domoljubov» dopisnik je pa le prav povedal, da je dobro znano vsem Logatčanom, kaj je v zadnjih treh letih napravil občinski odbor z g. županom na čelu. RAKEK. Izid občinskih volitev je okrepil pozicijo SDS v občini. SDS je dobila od 499 oddanih glasov 283 (10 odbornikov), klerikalci, ki stalno propadajo v občini, so odnesli 159 glasov (5 odbornikov), zastopnik Radičeve stranke Matija Gabrenja pa si je pridobil le 57 glasov (2 odbornika), čeprav je sanjal pred volitvami o šestih odbornikih Udeležba je bila 80odstotna. Posebno j pozornost je vzbudila vas Slivnice, iz katere so j se vsi volilci razen dveh udeležili volitev. Naši mlajši somišljeniki so se odlikovali z agitatorr skim delom. Na listi SDS so bili izvoljeni naslednji možje: kot nositelj liste posestnik g. Anton Juvančič (Rakek), dalje gostilničar gosp. Franc Gnezda (Unec), posestnik g. Andrej Pire (Rakek), posestnik g. Jakob Milavec (Ivanje selo), železniški uradnik g. France Pavlovčič (Rakek), trgovec g. Lojze Udovič (Slivice), posestnik g. Franc Puutar (Unec), posestnik g. Janko Mlakar (Rakek), posestnik g. Martin Jeršan (Unec) in železničar g. Andrej Perko (Rakek). Iz imen je razvidno, da bo šla občina po dosedanji pošteni, napredni poti. V današnjih kritičnih časih nikakor ni primerno strmoglaviti občino nepremišljeno v dolgove. Na drugi strani pa je tudi res, da stoji naša občina kot prometna točka in središče Notranjske pred važnimi kulturnimi in gospodarskimi problemi: urediti je uporabo kaldrmine, ker nikakor ne gre, da bi se zabilo toliko denarja v tlakovanje ceste s kockami. Cesta Laze— Ivanje selo, za katero se zavzema vojaško ob-lastvo, čaka na popravo. Važno je vprašanje vzdrževanja meščanske šole. kar bi moralo biti na srcu ne samo naši občin, ampak vsemu okolišu. Misliti bo treba na elektrifikacijo občine itd. Posebno pa je važno vprašanje izvedbe mednarodne postaje na Rakeku, to je razširjenja postaje Rakek, da bo postaja mogla zadostiti prometu. Občino zadeva poprava skrajno slabe ceste Rakek—Stari trg—Prezid, ki je zelo prometna. Torej polno gospodarskih vprašanj, od katerih je odvisen razvoj občine Rakek in s katerimi se bodo morali pečati bodoči odbori. Res je, da se ne da vse to izvesti kar čez noč, ker bo treba obilo truda in materijalnih sredstev. Zatorej odbor SDS ne obljublja občanom nebes in čudežev po metodi naših klerikalcev, pač pa obljublja, da se bo z vso vnemo in pošteno zavzemal po svoji moči za blagostanje občine. Živeli naši odborniki! JESENICE. Dne 13. t. m. se je vršil pri , pravljično igro, katere dejanje se vrši v domačem kraju. Prosvetno društvo pripravlja za predpust veseloigro «Stari grehi*. Zaključili pa bomo pustni čas t veliko maškarado, ki bo prekošala po svoji pestrosti in neprisiljeni zabavi vse dosedanje. TRŽIČ'. Minulo sredo se je vršil v prostorih hotela «Lončar> redni občni zbor organizacije napredne mladine . Fc kratkih poročilih bratov predsednika, blagajnika in tajnika so se vršile volitve novega odbora, ki se je sestavil tako-le: predsednik Ivan Lončar, podpredsednik Nace Papov, tajnik Jože Papov, blagajnik Mirko Lauš; odbornika: Jože Javornik in Franc Bajželj; nadzorstvo: Riko Paternost in Dragotin Žabkar. Po slučajnostih se je občni zbor zaključil v veselem razpoloženju za nadaljnje delo. POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol vrši mirno in vztrajno svojo nalogo; njegova misel se vedno bolj utrjuje v dolini. Volitve so se mimo končale. Nekaterim so delale mnogo nepotrebnih skrbi, posebno posameznim gospodom duhovnikom, ki so obletavali vsa naša brda. Celo za varuha skrinjice smo imeli v neki občini duhovnika. Moramo pa pristaviti, da se agitacijski posel duhovnikom kaj malo spodobi in veri zelo škoduje. Omeniti moramo, da imamo v dolini hudega, neizprosnega pristaša SLS, kateremu so pridejali ime Mussolini. Mož sicer nima take moči kakor oni Mussolini v Rimu, ki «rihta> kralja in papeža ter vso Italijo, ali tudi on ni brez moči, tudi on župana in župnika v fari. Njegovi pristaši iz SLS sicer godrnjajo in se rote, da mora biti konec tega s prihodnjimi občinskimi volitvami. No, pa vseeno ni verjetno, da se bo to zgodilo. Iz župnišča se bo reklo, da je on najboljši katoliški mož in da gre za samo sveto vero, pa ga bodo zopet volili. No, če se bo to naše napovedovanje izkazalo za zmotno, bomo pa prav radi priznali možatost. Mož se je tudi pri zadnjih volitvah dobro obnesel. Ker smo že pri volitvah, povejmo še o sebi, kako mislimo o naših uspehih v dolini. Smo zadovoljni in nezadovoljni. V nekaterih občinah smo napredovali, v drugih nazadovali. To nazadovanje je pripisati deloma našim pristašem, ki so se odtegnili volitvam. Ti, o katerih ne dvomimo, da so sicer naprednjaki, pač niso prav ravnali. Pri zavednih volilcih ne sme nikdar igrati oseba kake vloge. Morda je ta ali oni tudi za hip nasedel gonji nasprotnikov, da je zato ostal doma. No, pa to se bo že drugič popravilo. Dalje je bil kandidat klerikalne stranke sam tratarski župan g. Uršič. Marsikoga je to ustrašilo zaradi morebitnih podpor po povodnji. Tudi ta strah je bil odveč. Škoda je cenjena in podpore se morajo deliti po škodi in največjih potrebah. V splošnem lahko rečemo, da smo zadovoljni z izidom volitev. Seveda, dokler bomo naprednjaki razdvojeni v samostojne demokrate in samostojne kmete, dotlej ne bo tistega uspeha v dolini, kakršen bi bil lahko, če bi šli skupno. Zatorej naj se že enkrat opusti ta trdovratnost od strani SKS in nastopajmo ob takih prilikah skupno, saj je naša SDS za vse stanove, za kmeta še toliko bolj, ker večina nas državljanov je vendarle kmetskega stanu. MOZIRJE. (Smrtna kosa.) Tukaj se je 10. L m. preselil v večnost g. Valentin Koa, po-sesntik na Brdem. Pokojnik je bil vzoren gospodar in je bila njegova hiša daleč okrog na najboljšem glasu. Bil je pa tudi blagega srca ter j« vsakomur rad ustregel, kdorkoli ga je kaj prosiL Zlasti je imel za siromake vedno odprto roko in jim je rad pomagal. Pokojnik je bil mnogo let član krajnega šolskega sveta ter je na tem mestu deloval v korist šoli. Istotako je bil mnogo let župan tukajšnje okoliške občine ter je skrbnogle-dal na splošne koristi svojih občanov. Zlasti je vedno skrbel za to, da niso imeli prevelikih plačil. Njegovega pogreba, ki je bil tudi jako veličasten, so se udeležili tukajšnji prebivalci v prav obilnem številu. Počivaj mirno, predragi pokojnik, ki nam boš vedno ostal v preblagem spominu! ŠT. VID PRI STIČNI. (S m r t n a k o s a.) Tukaj je umrl v nedeljo 6. t m. v 61. letu starosti posestnik g. Anton Kaporc. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi, kar je znak, da je bil pokojnik splošno priljubljen. —• Blag mu spomin! SEVNICA OB SAVI. Da se naše sokolsko društvo nikakor ne more razviti, je vzrok deloma na članih, deloma pa na tem, ker od vseh strani prežijo na nas sovražniki. Tako nam nagaja tudi en sovražnik preko Save iz Radne. Ta je naš najhujši sovražnik. V njega knjižnici se dobi knjiga z naslovom «Hajmo mi Sokoli*, katero je spisal duhovnik. V tej knjižici čitamo naravnost gorostasne neumnosti, tako n. pr., da je Sokol svobodomislec, ki lahko misli, kar hoče. in tako torej tudi lahko misli, da je Šmarna gora rganc in Sava raztopljeno maslo. Take neumnost; in še «In prav to je, česar ne maram.» »Ali misliš, da bom šla od hiše praznih rok? «Ne boš zlepa toliko priženil, da ves!» «Ne ženim se zavoljo denarja...» «Vem, vem, toda priložnosti ne odganjaj. Sreče ne najdeš vsak dan kakor kamen na poti. Ali hočeš?» Mladenič ni hotel niti pritrditi nit: odklonit. Njegov molk je razodeval, da je podlegel. «0, zlati Martinček!« Dekle se je oklenilo njegovega vratu in ga pričelo poljubovati. «Pomanjkanja ne bova trpela,« ga je zagotovila. «In kjer je vsega v obilici, tanj je sreča in zadovoljnost.» «0 sreči mi ne govoril® «Bolelo bi me, ako bi te morala preganjati. Tako pa bom živela zate in za najino blagostanje.» »Bodočnost bo pokazala ...» »Pridi, da se pogovoriva pred očetom. Nikar ne odlašaj!» •Pridem v nedeljo.* Martin je skočil z okna, otrl si je znoj, ki mu je lil po obrazu, nakar jo je po najkrajši bližnjici ubrisal proti Razorju. Kmalu po njegovem odhodu se je med drevesi na Gorenčevem vrtu pojavila obilna moška postava; čedno oblečen možak je obstal ob hiši pod oknom in potrkal s palico po šipi. V temi ni bilo težko spoznati Grivelja, bogatega trgovca iz doline, ki je zaradi premoženja slovel daleč naokrog. Večkrat so ga srečavali ponočnjaki na poti v Lanišče, včasih se jim je celo izmislil kak opravek, da se je opravičil. »Zakaj ste se vrnili ?» ga je dekle potiho-ma opozorila skozi okno. «Lahko vas opazuje ...» »Nikogar ni v bližini. No, kako sta se pogovorila?* «Trd je bil, pa sem ga vendar omehčala. Odločil se je za poroko.» «Ogromnih skrbi sem rešen, mnogih neprijetnosti si me rešila. Pomisli, jaz premožen trgovec in ugleden oče — ponižan pred ljudmi! Kaj bi rekli sosedje, žena in otroci? Tako bom umit pred svetom in tudi ti ne boš trpela zaradi tega. Lojza, koliko ti dolgujem?« «Zadnjič ste že nekaj omenili.. »Petdeset tisoč je premalo. Se blaga ti bom dal povrhu, pridi, kadar bom sam v trgovini.« Lojza je prikimala, stisnila mu jo desnico, hoteč ga prej ko prej odsloviti. »Vedo li starši kaj o teni?» se je ol o Jaz poslušnm ter vprašam naposled onega Iz Križancev za ime, da se lahko pred sodnikom pomenimo o onih podarjenih 2000 kronah. Toda možak me je prav sirovo ozmerjaL Gorje onemu, ki ni klerikalec, saj se mu je v resnici« bati klerikalnega nasilstva. Pa vrnimo se k dopisniku, ki piše o nekem shodu naše stranke. Kdaj je pa bil shod? Meni ni znano nič o tem. Prijatelji se pa menda lahko sestanemo brez Vašega dovoljenja. O kakih vinjenih fantih ne vem ničesar Mogoče jih je dopisnik videl, jaz ne. Ako ste umetnik v klanju svinj, ml sporočite svoj naslov, da se pridem k Vam učit Jaz Vas, dragi dopisnik {Slovenskega Gospodarja*, nisem nikdar nadlegoval. Ako me ne marate, me pustite pri miru! O politiki Vam toliko povem, da ima Vaša SLS sedaj tri doktorje za ministre, okrog 20 poslancev že sedem let in sedaj v našem srezu večino. Torej cel klerikalen raji Kako se pa Vi počutite v tem raju? Ne zabavljajte nikdar čez ta raj, v katerem so vedno le Vaši poslanci in sedaj tudi ministri! Pa kaj bi o tem z Vami razpravljal. Ako Vam je ljubo, se še pogovorimo. — Julče H m e 1 a k, posestnik na Pre-logah. PRIHOVA. Potrjujemo, da je dopisnik članka Preloge-Prihova v 5. štev. ^Slovenskega Gospodarja* strokovnjak v obrekovanju In laganju In da ne zna šteti niti do šest; dvomimo pa, da je spričo navedenih lastnosti tudi dober katoličan, za kakršnega se v članku sam izdaja. Ker je njegova stranka po daljšem postu slučajno prišla zopet k vladnim jaslim, mu svetujemo, da si izprosi za svoje laži in obrekovanja klerikalni patent direktno iz Beograda. MALA NEDELJA. Zaradi bolezni nekaterih igralcev se je morala vprizoritev narodne igre (Divji lovec* preložiti na poznejši čas. Pač pa bo in celo orodje, ki ga ljudje rabijo pri svojih poslih. Veliki narodi žrtvujejo za zbiranje takih narodnih zakladov velikanske vsote. Mi Slovenci za kaj takega nimamo ne denarja ne časa. Raje si priredimo vsake kvatre po ene volitve, vsak teden par «afer», kjer razkazujemo drug drugemu in ostalemu svetu svoje umazano perilo in gnojnico, ki je nakopičena v nas «za blagor naroda in države*. Za spremembo se včasih se prav posebej skopljemo na enega ali drugega delavca med nami ter ga grizemo in tepemo in blatimo, da se že vragu studi, kakor pravi naš lastni pregovor. Da ne bom nikogar razburjat naj zamolčim politike in omenim samo nekaj naših pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Aškerc, Cankar! Kako smo jim grenili njihovega življenja dni! tim pa se je kdo zgrudil rešilki smrti v naročje, smo ga jeli kovati v zvezde. Hej. kako znamo uganjati glorijo pri takih pogrebih! In še celo kavsati se začnemo med seboj za — mrtve! Tako o Gregorčiču še danes ni odločena huda pravda, ali je bil liberalec ali klerikalec, za Cankarja ne vemo, ali je bil socijalni katolik ali pravi «rdečkar» in še več takih «nerešenih vprašanj* nam beli glave. No, dokler so živeli, nismo vedeli o naših možeh drugega, nego da je n. pr. Aškerc «faliran far», Cankar ja — pijanček! Taki smo Slovenci Zato pa čast in hvala nam! Bog oče pa je bil gotovo slabe volje tisti dan, ko je nas postavil na svet... Pst! Kam včasih zapelje človeka ta preklicani jezik! Skoro bi bi! priklobuštral tako daleč, da bi mi kako goreče srce utegnilo očitati žaljenje božje modrosti, medtem ko sem hotel samo povedati, da pozna svoje pravljice tudi tisti košček sveta, ki se razteza od Logatca proti Idriji na eno in proti Vipavi1 na drugo stran. Nekdaj cvetoča pokrajina je danes kup nesreče in gnezdo revščine. Naši »mili pobratimi* tam z beneške plati so za-seali v živo telo, ki sedaj krvavi iz stoterih ran. Sredi gozdov in travnikov in polj se vije tista pošastna kača, ki jo zovemo — meja, državna meja! Sadiš krompir, pa ga sadiš četrt ure v Jugoslaviji, a naslednje četrt ure že v Italiji, ako si oborožen s potrebnimi papirji in ni gospod karabinijer slabe volje. Tudi lahko na jesen obiraš jabolka, pa ima jablana pol vrha na jugoslovenski, pol pa na laški plati. In ljudje, ki so se zadnja leta navadili že vsega hudega, si pomagajo tudi mimo in preko takih okoliščin z nasmeškom, češ. da jim zdaj jablane v laškem solncu rode pomaranče... Eh, že zopet me je zaneslo! No, pa naj bo. Danes je tako, nekdaj je bilo pač drugače! Ta čas ni niti tako daleč... Kakor včeraj, tako se zdi človeku! Voz za vozom se je vrstil od Logatca proti Idriji in iz Idrije proti Logatcu: poljski pridelki, razna živila in les v eno smer, živo srebro jn rudnina in les v drugo. Vmes vozovi in vozički s stranskih cest in potov, pa poštni avtomobili, šegavi mešetarji, klepetave potovke, psr sodarji s svojimi kadmi in kadicami in bedmi in škafi, Vipavci s svojeglavnimi osliči in tu in tam zamišljen kmet, razgreta grabljica ali brhka žanjica, zastaven fant, pa spet Vipavka z jer-basom sladkih fig ali grozdja na glavi, oj, kdo bi mogel našteti vso pestrost, ki se je pretakala po tej pokrajini! Gozdarji, ki so prevedli poleg domačih gozdov še hoste od Koroške pa globoko tja doli v Romunijo, so prinašali domov polne bisage pravljic iz daljnih krajev. Mladenke, ki jih je zanesel tok življenja na Reko, v Trst, v Pulj in dalje celo v Egipt, so se v letih utrujenosti brez cvetja vračale domov: zgubane ženice, neprijazne in zadirčne res, ali iz njihovega pripovedovanja, kadar se jim je razvezal jezik, Je vel dih tajnega, razkošnega življenja!... Tak je bil nekdaj ta svet. Vsa ta pestrost, zvezana s skopostjo zemlje, ki je tod slaba in le pičlo rodi. je zarezala v ljudski značaj dve jaki potezi: skromnost in marljivost Zato so bili ljudje vedri in veseli celo v razmerah, ki bi se drugim morda zdele neznosne. In na takih tleh je lahko s pridom uspevala tista tiha cvetka, ki ji pravimo — narodna poezija. Skoro ni bilo grmička brez pravljice. Pota, križpotja, znamenja ob njih, joj, celo posamezne lehe. doline, lokve in senožeti, vse je bilo ko s čarobnim cvetjem prepleteno s pravljicami. In v pravljične čare so bili zaviti tudi postanki posameznih vasi in selišč. Tako je vedela povedati pravljica o vasici Godovič, ki leži ob precepu ceste proti Idriji in Vipavi, da je nastalo njeno ime za-rad vzklika: »Gada viž!» Bilo je baje tam okrog polno kač, ki jih ni bilo mogoče zatreti. Pa je prišel pastirček, ki je obljubil pomoč. Dal je zakuriti veliko grmado in jel milo pi-skati na piščalko. Bolj je piskal. bolj so se valili gadje skupaj in cepali v ogenj. Ljudje so strmeli in v silnem strahu pričakovali, kaj se bo zgodilo, a pastirček je piskal z vedno večjo vnemo. Naročil pa je bil domačinom, naj mu priskočijo na pomoč, čim se pojavi bela kača-kraljica. Vaščani so mu obljubili in on se je zanašal na njihove besede. Zato Je brez prestanka piskal. dokler ni zagolščalo priredilo Narodno-kultumo društvo na pustni torek v Društvenem domu domačo zabavo s šaljivimi nastopi, godbo in plesom. Dostojne maske dobro došlel Začetek točno ob 6. uri zvečer. Za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Vsi iskreno vabljeni k obilni udeležbi. ŠT. JANŽ NA DRAVSKEM POLJU. Nedavno smo imeli pri nas duhovne vaje. Kdor je poslušal te pridige in o stvari razmišljal, je gotovo prišel do zaključka, da bodo duhovniki s takšno cbožjo besedo? izgubili vso veljavo med ljudstvom na deželi. Program misijonarjevih govorov s Driž-nice so bili napadi na razne politične stranke, med katerimi je bila seveda tudi SDS. Govoril *je v takem tonu, da so se ljudje zgražali v cerkvi in na potu domov. Niso mogli razumeti, da se smejo s prižnice imenovati pristaši drugih strank goljufi, rdeči hudiči in da se sploh sme kaj takega govoriti v hiši božji, kamor so bili mo/je klicani kot verni katoličani k duhovnim vajam in so šli brez razlike strank tja iz verskega nagiba, da bi poslušali razlago Kristusovih naukov. Saj je bil to navaden političen shod. Čudno se je videlo ljudem tudi, da je misijonar udrihal celo po radikalih, s katerimi so se klerikalci zvezali pri zadnjih oblastnih volitvah v Mariboru in Celju ter tudi po deželi in so sedaj v tesnem objemu z njimi tudi v beograjski vladi. Ker zaenkrat še nimamo nujno potrebnega kance!paragrafa," se obračamo na pristojna oblastva, zlasti na gosp. knezoškofa, z vprašanjem, ali on odobrava takšne misijonske pridige, če jih odobrava, potem naj ve, da katoliški veri dela s tem zelo slabo uslugo. Videlo se bo, kam bomo prijadrali, ako nas bodo v verskem ozira vzgajali na tak način. Uresničile se bodo besede, ki- krožijo med ljudstvom, da bodo duhovniki vero «dol spravili*. LJUTOMER. Dne 30. januarja t. 1. se je vršil občni zbor Sokolskega društva ob lepi udeležbi, kar priča, da se članstvo zanima za društveno delo. Zupo je zastopal starosta brat Novak. Porodila vseh funkcijonarjev so bila izčrpna ter so nam pokazala veliko delo, ki ga je društvo izvršilo v preteklem letu z dograditvijo svojega doma. Posebno zanimanje je vzbudilo poročilo gradbenega odseka, iz katerega je bilo razvidno, da je treba društvu samo delovati v začrtani smeri, da poplača v doglednem času dolg, ki jo na novi stavbi. Razveseljivo je dejstvo, da se je skoro v vseh oddelkih dviguilo Število telovad- cev. Sploh so vsi odseki delovali prav pridno. Izvoljen je bil skoro ves stari odbor, ki se je izpopolnil z nekaterimi novimi močmi. — Po kratkem odmoru se je dramski odsek Sokola zopet lotil dela ter pripravlja za nedeljo 20. t. m. ljudsko igro 455 do 460 Din. Cene se zopet bolj drže. ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 do 8 50 Din, poldebeli 7 50 do 8 Din, plemenski 7 do 7 50 Din, biki za klanje 650 Din, krave, debele 550 do 650 Din, plemenske 4 do 5 Din, za klobasarje 250 do 3 Din, molzne in breje 5 do 6 Din, mlada živina 625 do 6 75 Din. Mesne cene: govedina 9 do 18 Din, teletina 10 do 19 Din, svinjina 15 do 27 Din (žive teže 950 do 10 Din) kilogram. Sejmi 19. februarja: Pišece, Lož. 21. februarja: Videm (za živino), Gornji Tuhinj, Velike Lašče, Braslovče, Murska Sobota. 22. februarja: Teharje, Verače-Sv. Filip. 24. februarja: Bučka, Laško, Moravče, Zubna, Cerknica, Čermošnjice, Lesce pri Radovljici, Beltinci, Loče, Slovenska Bistrica. Šoštanj, Kozje, Rogatec Kratke vesti = Načrt naše železniške mreže. Iz Beograda poročajo, da je predsednik konference za izdelavo načrta našega bodočega železniškega omrežja, ki se je končala te dni, posetil prometnega ministra generala Milosavljeviča ter mu izročil spomenico konference. V tej spomenici je podrobno pojasnjen ves načrt. Konferenca je sprejela v prvo gradbeno periodo 29 normainotirnih železniških zvez v skupni dolžini 4248 km in 6 ozkotirnih železniških zvez v skupni, dolžini 761 km. Te železnice se imajo po mišljenju konference graditi kot nujne v dobi bodočih 20 do 25 let. Gradbeni stroški so cenjeni na okrog 14 milijard papirnatih dinarjev. Iz Slovenije so vse proge razen Straža—Kočevje sprejete v prvo gradbeno periodo. Vse ostale proge, in sicer v dolžini 2303 km normalnega tira spadajo v drugo gradbeno periodo. Gradben stroški za te proge so cenjeni na 8 milijard dinarjev. = Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Opozarjamo na to vinsko razstavo in sejem, ki se bosta vršila 3. in 4. marca 1.1. v Ljutomeru kot prva prireditev te vrste v tem vinorodnem kraju. Prirpave so v polnem teku in je pričakovati lepo Priprave so v polnem teku in je pričakovati lepo Polavična vožnja po vseh progah je zasigurana. =' Skupni občni ssbor Pokrajinske zveze vinogradnikov 19 Slovenijo ter Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru bo 5. marca 1.1. ob pol 11. uri na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1.) poročilo predsednikov, 2.) poročilo odborov, 3.) poročilo preglednikov, 4.) grozdni eukač ali kiseljak (poroča dir. Andrej Zmavc), 5.) likvidacija odseka v prid zvezi, 6.) volitve likvidacijskega odbora, 7.) reorganizacija zveze, 8.) volitve novega odbora zveze, 9.) slučajnosti. Za polovično vožnjo je zaprosil odbor prometne ministrstvo ter bo ugodna rešitev pravočasno objavljena. Odbor odseka pripravlja letak z barvano sliko o grozdnem sukaču ali kiseljaku in o njega pokončavanju. Ako bo dotiskan do občnega zbora, se bo razdeljeval članom odseka in zveze brezplačno. Ker so na dnevnem redu važne spremembe, je v interesu enotne vinogradniške organizacije, da bo udeležba čim večja.. Pred občnim zborom je kratka odborova seja odseka glede podpor. Po točki 7. pravd Vinarskega in sadjarskega odseka so člani občnega zbora po en zastopnik vsake vinarske, kletarske ali sadjarske zadruge, oziroma vinarskega, kletarskega ali sadjarskega društva ter zastopniki podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo iz mariborske oblasti. Zadruge, društva in podružnice do 200 članov pošljejo po enega zastopnika; za vsakih nadaljnjih 100 članov pa še po enega. Zastopniki morajo biti lastniki vinogradov ali sadonosnikov ali pa vinarski in sadjarski strokovnjaki. »EDINOST« VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI , M o 81 e. Ustanovitev «Edinosti> v Mostah se je vršila v petek 11. t. m. v gostilni pri Pru niku. Na sestanku, ki je bil dobro obiskan, je poročal delegat Zveze. O splošnih smernicah in cilju nove organizacije, posebno pa še glede na tamkajšnji okoliš, je podal jako izčrpno svoje poročilo brat predsednik ZDM, ki eo mu vsi navzoči pritrje- vali. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki naj v nekaj dneh uredi vse potrebno, da se čimprej izvrši ustanovni občni zbor. Naša mladina bo baš v Mostah imela dovolj prilike za uspešno in koristno delo. Vabimo tudi ostalo mladino, da se pridruži in stopi v naše vrste. Litija. Na rednem občnem zboru cEdino-sti*, ki se je vršil 13. t. m. v Sokolskem domu, se je izvolil naslednji odbor: predsednik Rudolf Jelnikar, v odbor bratje: Kolak, Habič, Taufer, j G. Kunstler, Tinko Kunstler in sestra Medičeva: i v nadzorstvo brata Fr. Pleničar in Franc Lajovic. Želimo, da bo to poslovno leto delala organizacija bolj intenzivno. Vodstvo tamburaškega zbora je prevzel br. Berlič, ki bo takoj pričel s poukom. Kranj, c-Edinost* je 12. t. m. zaključila svojo j letošnjo plesno sezijo z zaključnim plesnim ;venčkom. Pod vodstvom častnega damskega ko-jjniteja je bila velika dvorana natrpana mladih i plesalcev. Vršila se je tudi plesna tekma naj-I boljših parov, ki je bila za našo mladino gotovo novost. Prvo mesto je bilo prisojeno br. Zebretu ia gdč. Vidičevi. Da je ostalo ves večer veselo razpoloženje, je skrbel ljubljanski jazzband. Bratu plesnemu vodji najlepšo zahvalo za trud. S tega mesta tudi najiskrenejšo zahvalo častnemu damskemu komiteja, ki je pripomogel večeru do tako lepega zaključka. C e 1 j e. V nedeljo 13. t. m. popoldne smo tudi pri nas ustanovili mladinsko dem. organizacijo ; ena najmočnejših naših organizacij, za kar je gotovo porok izvoljeni odbor. mogla s svojimi kandidatnimi listami, ampak si je dala svoja dva poslanca izvoliti od klerikalcev in Nemcev. Vedno so tudi v politiki ponavlja ena znana pripovedka o žabi, ki se je napihovala .. Izsiljevanje za zvonove Že večkrat sem slišal, da politikujoča duhovščina izžema siTomake na ta način, da jim narekuje po svoji glavi, koliko morajo dati za zvonove, in če dotičnik ne da, mu odrečejo cerkveni pokop. Za dva taka duhovnika sem že doznal. Zakon jasno govori, koliko sme duhovnik zahtevati za zvonenje ob pokopu. Za nove zvonove pa, kolikor župnija sama ne zmore in' se ne nabere iz darov, se more preko glavarstva začeti postopek in se potem po javni obravnavi izvrši razdelitev v razmerju z davki. V ^Domovini* št. 6 čitam v dopisu s Stare Vrhnike, da je tam umrl neki 801etni kajžar, ki je za zvonove ponudil le 100 Din, kar se je videlo duhovniku premalo, zato pa siromaku ob smrti ni zvonilo. Lani pa da je iz istega vzroka nekemu otročičku ni zvonilo. Moram reči, da me je to poročilo zelo pretreslo, kajti duhovnik, pa naj bo Peter ali Pavel, ki je to storil, je okruten človek, da se ne izrazim huje. Ali smo res še v srednjem veku, ali smo v Jugoslaviji? Jaz vem, da naša glavarstva večinoma ščitijo nasilja in oderuštva farovžev. Vidim, kako se skoro brez izjeme vbo konkurenčne razprave za gradbe in popravila vrše pod roko in po domače, seveda v škodo ljudstva. Ce se branimo proti davčnim krivicam države, se bomo znali braniti tudi proti tem nasiljem političnih duhovnikov. Prosim, da se mi pošljejo podatki s Stare Vrhnike, pa tudi od drugod, kjer se izsiljuje denar za zvonove in druge cerkvene potrebe, namesto da se denar dobi po zakoniti poti. Bomo videli, ali more ministrstvo dopustiti take okrutnosti, kakor jih čitamo v poročilih s Stare Vrhnike. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav DOMAČE NOVOSTI , Ia tajništva ZDM. V soboto 19. t. ni. se bo vršila seja delegatov vseh (Edinosti* v Ljubljani (Gajeva ulica 2). Dnevni red je važen. Vsaka organizacija naj sigurno pošlje po enega delegata. -f- Brezobzirno preganjanje neklerikalnih duhovnikov. Kakor poročajo, se pripravlja po de-grediranju dekana g. Koblarja v Kranju tudi kazen za župnika g. Pibra v Šenčurju, ki istotako ni klerikalec. G. Piber je bil pred vojno deželni poslanec SLS m se je sedaj odtujil klerikalni politiki. V zadnjem času se je približal SKS, ki mu je ponudila pri oblastnih volitvah kandidaturo, katero pa je zaradi prepovedi ljubljanskega škofa odktoniL Klerikalci so zaceli pobirati proti g. Pibru podpise, na podlagi katerih bo lahko ljubljanski škof po cerkvenih predpisih odstavil župnika g. Pibra. Ti predpisi namreč določajo, da sme škof odstaviti župnika, katerega ljudstvo ne mara. Da je ta gonja proti g. Pibru premišljeno organizirana, je jasno. Ce je takšno početje v korist katoliški cerkvi, je hudo dvomljivo. To nečuveno mešanje politike in vere že naravnost kriči po ieku. | + Domišljavost slovenske radikalije. V gra-škem dnevniku adaj, šteroga taj artikuluš nosi proti demokratom, padne nazaj na Kleklovo partajo. Ar nas :Novine* pozi vije jo, ka naj sprieamo delo demokratske partaje pred volitvami in zdaj, ščemo to učiniti, obednem pa tiiii spričati delo Kleklove partaje pred volitvami, gda se je klerikalnim kortešem od samega obečanja iz vust cedila Preminouči teden je Kleklova partaja stopila na vlado: V leni časi se ravno v»parlamenti državni proračun dela. Zdaj je čas najbogši, ka.se narodi Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Sledeče pri nas kupljene srečke državne razredne loterije II. razreda so bile izžrebane: 5.782 9.115 11.561 15.423 18.185 20.851 20.865 29.886 34.133 47.714 47.736 47.788 48.545 48.559 66.640 66.685 59.732 71.819 70.495 78.340 86.315 91.741 95.813 111.158 111.828 111.883 115.607 115.700 120.641 121.687 Izplačevanje dobitkov od 22. februarja do 7. junija. Za III. razred (žrebanje dne 7. marca) |e treba takoj srečke obnoviti. Nakažite takoj Odpadajoče zneske, nakar Vam pošljemo srečke. rkiipno % radikali in tak so vsi ti predlogi propadli in porcija ostane, kak je bila. Če bi tudi klerikalci svoj glas dali za te predloge, bi bili predlogi sprejeti in narod bi ležej živeo. Kleklovi partaji se imamo zahvaliti, čimo še nadale slabo živeli. Iz toga pa vidite, vi volilci, kakši so klerikalci pred volitvami in kakši so zdaj po volitvoj. v njegovem verstvi pomogne. Dokeč so še klerikalci v opoziciji bili, so sami predlagali v Beo-gradi, ka se narodi pomogne z znižanjem porcije in z drugim virstvenim delom. Da so na vlado prišli, so na vse to pozabili in neščejo nika čtiti o ljiidskij potrebaj. Svoje prejšnje predloge so nazaj potegnoli, s svojimi glasovi pa so podrli one predloge demokratske stranke, štere je ta kak nujne stavila za zmanjšanje ljudske bede in nevole. Dne 2. februara so poslanci SDS stavili v finančnem odbori, gde se rešava državni proračun, predloge, ka se naša porcija zednači s srbsko, ka ino te manje plačali, ka se dohoda rina (porcija od haskov), štera najbole kmeta teži, odpravi, ka se zmanjša porcija od prometa in v kratkem sploj odpravi, tota porcija najbole teži naše meštre, ka se zbriše porcija od novih hiš, zmanjša krčmarska taksa, zmanjšajo doklade na direktno porcijo in zmanjšajo stroški za ekseku-cijo pri terjanju porcije, ka se odpravi porcija od zaslužka delavcev. In znate, vi volilci, ka so napravili naši klerikalci zdaj, da so volitve minule? Kak en mož so vsi klerikalci glasovali proti tem predlogom RAZSVETLJAVA IN SLAB MOST. Šmartno pri Litiji, v februarju. V zadnjem dopisu smo opozarjali na potrebo razsvetljave ponoči in na nevarnosti v temi. Komaj je izšel dopis, je že bila tu nesreča, ki bi ob luči gotovo izostala. G. Avžner, obratovodja rudnika v Sitarjevcu, se je v temni noči zaletel v drva, kar bi ga kmalu stalo Izgubo levega očesa. To je prvi primer. Zgodi se jih pa lahko še več na prometni cesti, kjer vozijo avtomobili in vozovi. Svoječasno smo imeli v vasi 12 električnih luči, danes pa sveti le ena in še ta bolj za domače potrebe. To je odločna zahteva vaščanov, ki v davkih prednjačijo nad vsemi podobčinami. Upamo, da se bo stvar uredila, da ne bo potreba potrkati še na druga vrata. Reducirajte v proračunu stroške, ki jih ni treba, luč pa je potrebna. Druga priložnost za nesrečo je most med Rusom in Repino. Tu si bo kdo zaradi velikih špranj še noge polomil. Kakor slišimo, je že marsikatera peta ušla v vodo. Kaj nam pomaga, če kakšen šušmar pribije dve ali tri deske po vrhu! Mi bomo pisali in pisali, dokler se stvar ne bo uredila. Naša dolžnost je, da opozarjamo in zahtevamo od občine večjo brigo. SLS je v vladi, zato svetujemo gospodom, naj pritisnejo na poslance, da pomagajo bednemu ljudstvu do dobrih cest in drugih naprav, če občina in cestni odbor tega ne zmoreta. Zmagati po zaslugah nepoučenega ljudstva je lahko, zdaj naj klerikalci pokažejo, koliko veljajo in kaj znajo. Prej ste rekli: ^Počakajte, da bodo naši v vladi !> Ljudje božji, zapomnite si, da ima SLS 20 poslancev, med | njimi 3 ministre. Sedaj bomo videli, kaj bodo naredili. V zadnjem času smo imeli dve gasilski veselici, v Šmartnem eno, drugo v Zavistniku, ki sta prav dobro uspeli. stoja opasnost, da se naknadno zrušijo nad svojimi stanovalci. Nekatere vasi izgledajo kakor po bombardiranju s težkimi topovi Oblastva so podvzela vse potrebne korake, da se nudi težko prizadetemu prebivalstvu, zlasti ranjenemu, nujna pomoč. Ta potres z ognjiščem pri Stolcu je bil tektonski, kakršni so bili pri nas sploh vsi potresi, ker vulkanskih potresov, kakor v Italiji, pri nas nL Tektonski potresi ali po naše potresi, ki nastanejo zaradi rušenja ali kakršnekoli premaknitve notranjih, bližnjih ali globljih plasti zemeljske skorje, so po svojih posledicah najstrašnejši. Vsi znani strahoviti japonski potresi so bili tektonski. V samem ognjišču se potres čuti kot močen udarec in od ognjišča dalje se širijo valovi, tako da se v daljavi čuti tektonski potres kot valovito gibanje tal. Kakor se sodi, se je pri Stolcu izvršila podzemeljska katastrofa globoko v notranjosti zemlje. Kaj vse se ob potresih dogaja v notranjosti zemlje, učenjaki najbrže ne bodo mogli nikdar natančno proučiti, dasi so na tem polju odkrili že marsikaj, kar je bilo našim pradedom še velika uganka. Strašen potres v Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori Ognjišče potresa pri Stolen v Hercegovini — Močno se je potres občutil tudi v Albaniji in ob italijanski obali Jadranskega morja — Mnogo hiS porušenih — Več smrtnih žrtev — Na Popovem polju se je udrla zemlja za več metrov Več hiš je bilo porušenih in mnogo poškodovanih tu in v južni Dalmaciji, tako v Makarski, Šibeniku, Dubrovniku, Metkoviču, Gružu, Stonu Gabeli in drugod. V Gabeli so potresni sunki po- Hercegovino in južno Dalmacijo je zadela v ponedeljek malo pred peto uro zjutraj strašna potresna katastrofa, kakršne tamošnji kraji že dolgo časa niso doživeli. Ognjišče potresa je bilo pri Stolcu v Hercegovini. Močno so se občutili potresni sunki, ki so sledili hitro drug za drugim in trajali približno 20 do 30 sekund, po vsej Hercegovini in v Bosni, v južnem delu Dalmacije, v Črni gori, v Albaniji in celo ob italijanskih obalah Jadranskega morja. Najhujše sta prizadeti Hercegovina in Črna gora. Potres je bil tako močan, da so ga čutili tudi v Zagrebu, Beogradu in celo v Ljubljani V Hercegovini je vsaj poškodovana skoro sleherna hiša. V ozemlju med Stolcem in Ljubi-njem, ognjiščem potresa, so porušene številne hiše in je med razvalinami našlo smrt več ljudi, vendar se bo točno število smrtnih žrtev moglo ugotoviti šele, ko bodo odstranjene vse razvaline. V Perkovičih v Ijubinjskem srezu se je porušila hiša kmeta Bijeliča ter pokopala pod seboj osem članov broječo družino, ki so vsi našli smrt v ruševinah. V Ljubinju, kjer smrtnih žrtev ni bilo, se je novo šolsko poslopje, ki je bilo že ob priliki lanskega potresa precej poškodovano, porušilo do tal. K sreči je bil potres v zgodnjih jutranjih urah, ko ni bilo v šoli otrok. Poleg številnih drugih hiš se je v Ljubinju zrušil tudi stolp turške hule. V stolcu so te?ko poškodovane vse hiše in skoro vsi dimniki porušeni. drli več hiš, vse ostale pa več ali manj zrahljali. Na Popovem polju ob dalmatinsko-hercegovski meji se je pogreznila zemlja v precejšnjem obsegu za več metrov. V Splitu so čuli za časa potresa podzemsko grmenje, vendar večje škode potres v Splitu ni napravil. V Dubrovniku se je udri v hotelu «De la Ville« strop, pri čemer je bilo več oseb težko ranjenih. Iz Črne gore še ni podrobnejših vesti, ker so deloma zaradi potresa, deloma zaradi zadnjih snežnih žametov prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Kolikor je doslej znano, se je na Cetinju podrlo več hiš in je bilo več oseb ranjenih. Močan potres je bil tudi v Albaniji; zlasti v severnem delu v gorskih krajih je bilo porušenih mnogo poslopij. V Italiji se je potres močno občutil v Anconi, v Benetkah, Napolju, Bariju in Trstu. V Trstu in drugih obalnih mestih se je porušilo nekaj dimnikov. Potresna katastrofa je povzročila na vsem prizadetem ozemlju nepregledno škodo. Ogromno število ljudi je brez strehe, mnogo ljudi pa si iz strahu pred ponovnimi sunki ne upa v svoje domove. Nekaj hiš je tako poškodovanih, da so oblastva odredila njihovo izpraznitev, ker ob- X Nepričakovana sreča. Pred leti je bila na dunajskem dvornem gledališču uslužbena igralka Adela Hellova, ki pa si ni mogla priboriti naklonjenosti Dunajčanov. Zato je opustila gledališče in si izbrala pot, kakor toliko drugih njenih vrstnic. Sprejela je vabilo takratnega portugalskega poslanika na Dunaju grofa Foutalve in postala njegova nezakonska žena. Ko je bil grof z Dunaja odpoklican, je ostala sama z dvema otrokoma, vendar pa je grof skrbel za nje do konca svetovne vojne, ko so njegove mesečne podpore naenkrat izostale. Mati je medtem umrla, sin Alfred se je izselil, hčerka Mina pa je živela na Dunaju v prav skromnih in težkih razmerah. Te dni je dobila Mina Hellova, ki je stara sedaj 24 let, iz Portugalske brzojavno nakazilo za večjo vsoto denarja in poziv, naj pride nemudoma na Portugalsko. Grof Fontalva je umrl ter zapustil Alfredu in Mini Hell vse svoje ogromno premoženje. Na smrtni postelji je oba svoja nezakonska otroka adoptiral, tako da nista postala samo milijonarja, ampak tudi grof in grofica. Listnica uredništva Jablane«. Proti zakonu. Kočevje. M. J. S kratkimi pripovedkami smo posebno zadovoljni, ker se za krajše stvari laže dobi proitor Prosimo še za obljubljene mladinske pripovedke. Ono daljšo povest imamo v rezervi in jo bomo prej ali slej objavili. Hotedršica. Žal, prepozno prejeli. Gradišče. Ker je dopis pisan s svinčnikom, je več besed tako zabrisani h, da jih ni mogoče pre-čitati. Napišite nam isto še enkrat s črnilom! Trbonje. Proti zakonu. Podčetrtek. Notico podobne vsebine smo že priobčili v «Domovini». Rakek. Vaš dopis zato ni bil priobčen že v zadnji številki, ker je prepozno prispel. Vaše mišljenje, ki ga izražate v pismu, je napačno. Dopise, kolikor smo jih sprejeli, so bili vedno priobčeni, ako so bili v soglasju z novim tiskovnim zakonom. LJUDSKO VSEUČILIŠČE O PLINU IN NJEGOVI UPORABI. V nekaterih prejšnjih člankih smo že govorili o različnih snoveh, iz katerih dobivamo toploto in svetlobo. Bile so to ali trdne snovi, kakor les, premog, šota itd., ali tekoče, kot je petrolej ali bencin, ali pa slednjič plinaste. Med zadnjimi igra najvažnejšo ulogo plin, ki ga dobivamo iz premoga. Sreča in blagostanje nas vseh je odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje III. razreda se vrši že 7. marca. Vsi ki želijo poskusiti svojo srečo oni, naj si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu, ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 19. Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko 300 Din, za polovično 150 Din, za četrtinko 75 Din. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo. Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju 660.000 Din. Ze pri gorenju drv opazujemo, da se pod vplivom vročine razvijajo razni plini, sestoječi iz Ogljika in vodika. Vprav ti razvijajoči se plini po~ vrročujejo, da gori les s svetlim plamenom. Čim več takih plinov nastaja, tem svetlejši je plamen. Premog in šota, ki nista nič drugega kakor preperel les, razvijata pri gorenju mnogo plinov. Svetloba, ki jo večkrat opazujemo na šotnem močvirju in ki jo ljudska domišljija pripisuje nadnaravni moči, ni nič drugega kakor sveteči se plini, ki nastajajo pri razpadanju. Ponekod, kakor n. pr. v pokrajinah petrolejskih vrelcev Pensilva-nije, je tolikp takega naravnega plina, da se ga Izplača ulovro; z njim kurijo in svetijo po celih, mestih tamkajšnjih pokrajin. A povsod nam narava ne nudi takih naravnih plinov v zadostni količini, da bi jih mogli praktično izrabljati. Ker pa jih človek povsod visoko ceni, si jih mora njegov iznajdljivi duh sam pripravljati, kjer mu jih narava sama ne nudi v dovoijni meri. Vemo že; da vsebuje premog poleg ogljika kot .svoje najglavnejše sestavine tudi mnogo plinov. Nekatere vrste premoga imajo v sebi večje množine plina kakor druge.. Za pridobivanje plina bomo jemali vsekakor premog, ki je s plinom bogatejši kakor drugi. Kaj pa naj storimo s plinom, da mu odvzamemo plin, ki ga hočemo uporabljati za kurjavo ali za razsvetljavo? Najpreprostejši in tudi najstarejši način je oni, po katerem dobivajo iz premoga plin s tem, da ga žgejo. V praktične svrhe so začeli uporabljati ta način v začetku 19. stoletja, torej pred dobrimi 200 leti. Oglejmo si, kako se to vrši! Za pridobivanja plina nalože premog, ki je bogat s plini, v velik zaprt prostor, pod katerim gori ogenj. Pod vplivom vročine se premog spremeni v ognjeno-rdečo žerjavico in iz njega uidejo vsi ogljikovodi-kovi plini v podobi gostega, sivega dima. Ta plin je še v sirovem stanju in je tak še neraben; zato ga je treba prej očistiti, odvzeti mu je pred vsem' ter in razne neprijetno dišeče sestavine amonia-ka. To se vrši v čistilnici. Poleg tega pa je treba pridati takemu plinu, da postane raben, še raznih spojin. Plin, ki pride iz opisanega zaprtega prostora v obliki gostega sivega dima, napeljemo skozi več posod, napolnjenih z vodo. Ko gre plin skozi vodo, ko ga, kakor pravimo, peremo, se mora razkrojiti v mehurčke. Pri tem pa pusti v vodi ves Ostanek tera. in spojin amonijaka. Nadaljnja pot vodi plin skozi cevi, ki so namazane z različnimi snovmi, kot na primer z živim apnom in podobnim. Na tleh ostanejo zadnji ostanki nesnage. Plin, ki je napravil to pot, je popolnoma prozoren, sestoji samo še iz ogljikovih vodikov ter diši podobno kakor bencin. Tak plin je sedaj uporaben; napeljemo ga v tako zvani gazometer, iz katerega potem črpamo, da z njim kurimo in svetimo. Ko smo razgreli premog, da je nastala iz njega ognjenordeča žerjavica in so ušli iz njega vsi plini, je stal od premoga čist ogljik, tako imenovani koks. To je sicer dragoceno kurivo, Iti se, prodaja po visoki ceni; a plina iz njega ne moremo več pridobivati. Zakaj se tudi ta ogljik ni izpremenil v plin? Zmanjkalo je vodika, s katerim se ogljik lahko spaja v plin. Nastalo je tako vprašanje, kako uporabiti tudi ta ogljik, da do-Jblmo Iz njega plin. Treba je samo dovoljne mno- žine vodika in ves ogljik se bo spojil z ogljikom v gorljiv plin. To so res tako tudi poskusili in se jim je posrečilo. Napeljali so vodno paro nad žareč premog; pri tem so dobili velike množine gorljivega plina, premog pa je popolnoma izginil. To pa se vrši takole: Vodna para se nad žarečim premogom spremeni v vodik in kisik, iz katerih dveh prvin sestoji. Ker postane vodik tako prost, se spoji z ogljikom, ki se nahaja v premogu, v plin, sestoječ iz ogljika in vodika. Kisik pa se prav tako spoji z ogljikom v novo plinasto snoV, tako zvani ogljikov oksid, ki je tudi gorljiv plin. Plin, ki ga pridobivamo na opisani način, igra v modernem življenju silno važno ulogo. Plinska luč ima na primer pred električno mnogo prednosti, tako da jo v gotove svrhe najrajši uporabljamo. Pa tudi kot kurivo se je plin uveljavil in izpodriva po mestih zaradi svoje praktičnosti pa tudi zaradi štednje vsa druga goriva. Na plinskem štedilniku ali v plinski peči napraviš ogenj v trenutku. Ni ti treba donašati težkega kuriva, kot so drva, premog itd. Pa tudi čistota govori za plinsko kurjavo: tu nimaš nikakega pepela, nobenih saj. Nevarnost, ki je v zvezi s plinom, Je tako majhna, da popolnoma nič ne zmanjša naštetih prednosti. Tudi iz narodnogospodarskih ozirov se moramo odločiti za izraba premoga potom plina. Z"ano je, da skladi premoga v zemlji niso neizčrpni; prišel bo čas, ki je sicer še 'v daljni bodočnosti, ko bodo črni zakladi pošli.; Zato je potrebno varčevanje. In baš s plinom porabimo zdatno manj premoga kakor pa s kurjenjem premoga samega. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Vse narobe. Soprog -svoji ženi: Matijče: «Ker na te praznike dobro jemo.. .> Pred volitvami. Župnik: «V gostilni ,Pri zamorcu' smo pili danes le brezalkoholne nestrupene piijače.* Zupan (politični nasprotnik): «Zato je pa bil Vaš govor tem bolj strupen.» Popolnoma jasno. Bolnik: «Kaj in kolikokrat smem jesti na dan?* Zdravnik: «Če ste bogati, jejte, kar in kadar hočete, če ste pa ubogi, jejte, kadar imate 1» Posebna sreča. Žena: «Pomisli, gospoda Motovilca je med vožnjo k poroki zadela kap. Bil je takoj mrtev.» Mož: «Saj pravim, nekateri imajo še v zadnjem trenutku srečo !> Ni čudno. Zdravnik: Župnik: cPrav nič, tudi najmanjšega opravila se ne lotim .. > tako poceni odprodaja čevljev kakor pri, D0K0' Prešernova ul. 9, dvorišče. Ban ski s sponami samo 80 Din. Tudi ostalih vrst čevlji-izredno poceni naprodaj I Bogata gospodična. On: «Ljuba gospodična, noč in dan mislim na Vas.> Ona: Poslanec: orabo kupuje M. Fajfar, kolar, Ljubljana, Trnovo. 55 Milil 52 skoral čisto nov, na vodo. se proda za 6000 Din. — Pojasnila daje Florljan N a r a t Sv. Jurll, p. Kungota. TmTTmmmmmiTmwTmTfmmTnTTmmmmfTmTTTmnT>iTiTfTTTTTTfTiTTniTTW m je mogoče ozdraviti. Pljučna tuberkuloza (sušica), kašelj, suhi kašelj, slnzni kašelj, nočno znojenje, bronhialni katar, katar grla, bljuvanje krvi, ulitje krvi, naduho, hripavost, bodenje itd. je mogoče ozdraviti. Tisoče ozdravljeni h. Zahtevajte takoj knjigo o moji umetni prehrani, ki je že dokaj bolnikov rešila. Ona pripomore pri vsakem načinu življenja, da se bolezen čimprej premaga. No "no potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša ter skrajša bolezen 110 splošni poapnenosti. Slavni možje zdravniške znanosti JJ' potrjujejo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehrane, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Kdor se hoče tedaj rešiti svoje bolezni, kdor se hoče na hiter način temeljito in brez nevarnosti osvoboditi bolezni, naj piše še danes. Ponovno poudurjamo, da preimete knjigf popolciom i brezplačno, lire« vsake obveze za Vas čemur bo gotovo pritrdil tudi Vaš zdravnik od prvih piofesorjev prunana navodila kot najbo jši način Vaše prehrane. V Vašem iuteresu je, da takoj pišete po knjigo ter boste tudi vsak čas od m jega tamojujega zastopnika kar najbolie postrežem. — črpajte nauke in jača. te voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravuik«. Vsebuje bodrilo ter življeusko uteho in ne obrača ua vse bolnike, ki imajo zanimanje za sedanje stanje zdravlienja pljučnih bolezni. 69 , August Karzke, Berlin Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 881. naslov Veseli boste in vedno se boste dobro počutili ako e reduo masažo, drgnen om in umivanjem s Fellerjevim pravim blagodišečim Elsafluiiiom prebudite r vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in vse telo in se storite s tem odpornega in sposobnegi za delo. Ze od časa naših dedov se kaže Kisafluid pri zunanji in notranji uocrabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče domače src Istvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi KUafluid ie močnejši iu bolje deluje, uego francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarna1! In odi»oviirtalo:th oroda-a!ni1 Izrecno ..Pelleriev pravi Elsafluid". v poizkusili!! »teoiti orlde teit ceaeile, čini več se naroil naenkrat; z zavojiiino in ooim no vred stane. 9 polzkusnih ali S dvojuatlh aH 2 speclialni stekt. SI Oln 27 „ „ H „ 6 . 1« 54 „ „ 38 „ 12 ., 25D „ Naročila nasloviti razločno takole : EUGSN V. FJBLtiGR lekarnar t STOBIOI OiSJl Elsatrg št. 360 (Hrvatska). Ii JUBL J ANA, Dunajska cesta la. PTUJ, Slovenski trg. Izdala za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnik ar. Ureluje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeriek.