RUSKEGA PROFESORJA (Ponatisnon o i/. ,,Sočc" 1. 1872. in 187:1.) Spisal iLBAUDOUIN DE COORTENAT. Cena 30 kr. (Polovica čistega doneska je odločena za ..Narodno šolo"). GORICA, stroško upi'.-..i;.|. N.l! i» li.:«... pri v ;i l i- i !i o 1 i j n. 1S73. I I Nektere opazke RUSKEGA PROFESORJA. (1'omitisneiio u 1, in 187o.) Spisal J. H/tlilM»lJI\ IM (OlHTKViV Cena 30 kr. (Polovica čistega doneska je odločena za Narodno šolo'-). GORICA. Na stmškc spisateljeve, n a bi a n e d o pi i Pat emolij u, 187». 97634 i rite) Danes imam namen, priobčiti slovenskemu občiu-stvu nektere opazke iz mojih potovanj po goriški in kranjski deželi. Imele hodu pievladno osebni pomen, ker hočem popisati, kaku some sprejemali in kako so na-me gledali slovensko ljudstvo in tudi nekteri predstavitelji tako rečene slovenske inteligence. Pa vendar mislim, da te čisto osebne opazke bodo zanimive m za vse te, katerim je mar zato, da hi spoznali stanje slovenskega ljudstva; kajti način, na kateri se človek obnaša proti drugemu, karakterizira njegovo duševno razvitje. Kazen tega hočem vsaj na ta način pridobiti si mej slovenskim ljudstvom nekaj več zaupanja, katerega pomanjkanje me je jako oviralo v mojem znanstvenem podvzetji, to je v preiskavanji slovenskih dijalektov in v nabiranji potrebne /a to tvarine. Ko sem prvikrat v juniju zapustil Gorico zarad preiskave slovenskih dijalektov nuj Gorico in Postojno, nijsem nič poznal slovenskega ljudstva in tudi sem bil v polni nevednosti, kako bom sprejet in kako se mi posreči. Začetek je bil izvrsten in mnogo boljši, nego sem se, mogel nadejati. Kakor v Dornbtrgu, tako tudi v Rihenbergu sem dobil, kar sem želel, in poleg tega so *) Prof, liamlouin mini je izročil te jako zanimivo opazke i/, njegovih potovanj po Slovenskem, da jo natisnemo v ,,Šoči". Prepričani smo. da naši eitatelji bodo z nami vred zanje g. profesorju prav hvaležni, kajti izpoziiali bodo iz tega spisa, kaj misli in kako sodi o našem narodu učeni gospod, tujec, Ran. Nasproti je pa. spet zq\q interesantno izvedeti, kako so sprejemali kmetje in izobraženi krogi moža, ki sani in peš poiovaje po naši deželi študira nas jezik in opazuje značaj slovenskega naroda. <»meniti moramo še, da prof. liuudouin, ki je prišel v začetku aprila meseca t- 1. v (Jorieo, se je v 0 meseeib našega jezika popolnoma naučil, tako da ga zdaj pravilno piše in govori. V njegovem spisu nijsiuo nič druzega spremenili nego nekatere besede, katere je v dijalektu zapisal, n. pr. moučauje, taniton. kasen in se nekaj enakega. UliEP. me jako gostoljubno sprejeli dorubersko pevsko društvo in riienberški župan g. Ličen in kaplan g. Grča. To moram pripisati prvič temu, da so me uže preje poznali v obeh teh vaseh in drugič blizosti mest Gorice in Trsta. Posebno me je veselilo to, da sem v Prvačini našel dva gospoda, Fr. Peršiča iu Gregorjiča, ki sta me vsled njijne jezikoslovne omike veliko naučila, kar se tiče karakteristike bližnjih dijalektov in razločkov mej njimi. Zadovoljen mislil sem si, da ravno tako posreči se mi v druzih vaseh, pa resničnost prepričala me je, da sem vsaj nekaj se goljufal, ker sem bil neprijazno in nezaupljivo sprejet ne samo od priprostega slovenskega ljudstva, ampak tudi orl omikancev. — Da so ne-znajoči kmetje v malih Žabljah mislili, da sem špijon, da hodim okoli zaradi kakošne vojske, in da le lažem, da sem z Rusovskega, je popolnoma razumljivo in naravno. Ker pa vse, kar je, se mora šteti zastopljivo in naravno, ne smemo se čuditi tudi temu, kar bom zdaj povedal. Enemu predstavitelju slovenske inteligence v Sv. Križu pokazal sem priporočno pismo D.rja Lavriča, v kterem je izražena prošnja, da bi mi vsi pomagali in me podpirali, če bom kaj potreboval. Te besede so v tem gospodu zbudile misel, da s^m Knobelw berač. Iu uepreudarjajc tega, kar je tudi stalo v listku, da sem profesor petrogradske univerze in da študiram slovanske dijalekte, mi prav uljudno ponudi en goldinar. Ko mu rečem, da jaz popolnoma druge pomoči potrebujem, osupne in prosi zamere. Se ve, da jaz mu nijsem mogel zameriti; r kol sem mu, da moram v tem videti le dokaz njegovega dobrega srca. (Jez nekaj časa me je prišel sam obiskat, še enkrat me prosil zamere in potem začel je peti drugo pesen. Neuziraje se na vsa moja priporočila pisma, je mislil, di sem skrit Slovenec, rojen v Vipavi, in da izvršujem prelepo dolžnost Bismarkovega ali pa italijanskega agenta. Odločno pa prepričalo gaje u mojem sHpven$fa'tH izviru to, da Tomin sem nazval rTmin,u a ne „To m i b.* kakoi' se piše. In to gotovo vsled tega, ker sam je rojen v Toniinu, kakor pa je znano, Tominei izrekajo le T m i n, ne T o m i n. Se ve, da s tem je nasprotoval lastni konjekturi o mojem vipavskem izviru, kajti Vipavci ne rekajo ,/frain", ampak ,/Tomin", izgovarjajo o prvega zloga poluglns-no. To je l)il dober začetek, kateremu se je pridružila cela vrsta podobnih prigode!). Tako mej drugim some imeli za peklenskega agenta, kateri kopava duše /;i liiicifera, in ena ženska v malih Zabijali, ko sem zapisal njeno ime, se je začela strašno jokati, češ, da je dušo hudiču prodala. Nekteri starši v Ajdovščini so tepli svoje otroke za to, ker so hudiču pravljice pripovedavali in so vzeli od njtga solde; te solde so morali ubogi otroci vreči proč od sebe. Drugi pa v Ajdovščini nijso hoteli govoriti z manoj iz uzroka, da nočejo nobene nove ver« in da so se svojo zadovoljni. Z druge strani pastirji in pastiriee na Otlici, — kjer me je prav piijazno postregel tamkajšnji kaplan g. Rožič, - so menda mislili, da sem papežev poslanec (nuncij), ki pregledava stanje vere in moralo mej katoliškim ljudstvom. Pa ne samo od strani ueomikanih ljudij bil sem podvržen raznim sumničenjem in domišljajem tiste baze; celo tako zvaui slovenski omikanei ali nijso mi hoteli nič verovati, ali pa nijso razumeli, kaj jaz črni in kaj je moj namen. Več od njih je bilo prepričanih, da sem slovenski slepar, ki bog ve zavoljo kakih hudobij moti ljudi, pripovedovajc jim, da je z Ruskega. Ti pa, ki so meni verovali, nijso pa vendar mogli zastopiti, zakaj jaz pobiram pravljice, pesni in druge enake stvari. Gotovo, nij mogoče se temu čuditi; kajti celo mej omikanei celega sveta je prekleto mah) ljudij, ki bi znali razumeti teoretični interes in teoretično ravnanje z neko stvarjo. Se najboljše mnenje od strani omikancev jo bilo to: da se na ta način pripravljam za fabriciranje vseslovanske ga jezika! Tako je mislila večina omikane gospode v vipavski dolini in sploh na No- tranjskem, dasiravno me je ta gospoda izvrstno sprejemala. Pa vendar priprosti kmetje v l).>rnbergu, {iifeu-bergn in Prvačini so izvistno razumeli, da jaz čem poznati in popisati razločke im\j slovenskimi „šprahami." Za se ogniti v bodoče vseh podobnih sitnostij, prosil sem urednika „Soče", da bi naznanil v svojem listu, kedo da sem in kaj da hočem (glej št (JG nSočeu 1. 1872). Pa to mi nij veliko pomagalo, kakor sem imel potem priložnost se prepričati. Večina omikaucev nij brala omenjega naznanila v „Soči," drugi pa, če so je tudi brali, nijso bili v stanu nič zastopiti in gledali so na nje, kakor kozel na vodo. 11. Dva druga moja izleta sta bila eden na Gorenjsko, posebno pa v bledsko-bobinjski okolici, drugi pa v tominsko, cirkljansko in podbiško okolico. Na ta način sem mogel primerjati stanje ljudstva na Gorenjskem se stanjem ljudstva v nekterih delih Goriškega. Kolikor sem mogel opaziti, slovensko ljudstvo na Gorenjskem je bolje zaupljivo in odkritosrčno, nego na Goriškem sploh. Uzroki tega so, mislim, razni. Prvi je, da, akoravno nijmajo toliko šol na Gorenjskem, vendar rajši bero, posebno pa ženski spol; v tem ko na Goriškem nijmajo tacega veselja do knjig. Tudi društvo sv. Mohora šteje več udov tam, nego tukaj. V zvezi s tem nahaja se sploh ta okoljščiua, da prebivalcem znanih meni krajev na Gorenjskem man je diši po žganji in vinu, kakor pa onim na Goriškem, llazen tega, tašen n. pr. kot, kakor cirkljanska, posebno pa podbrška okolica, uijma skoro nobenih cest; vsled tega je tujec tu velika redkost, ter prikazanje se vsakega neznanega človeka vzbuja v prebivalstvu samo po sebi razne dvombe. Slednjič blizost italjanskega konfina napeljava precej na misel od italjanskih špijonov. Ta razloček se je posebno kazal v eni in drugi deželi pri obnašanji se z manoj. Kakor v bledski, tako tudi v bohinjski okolici, ti, kateri me nijso preje poznali, so mislili od začetka, da sem berič, ki je prišel zavoljo rubanja, ali pa se jim je zdelo, da sem kako-šen špijou ; pa vendar zadosta je bilo nekoliko minut-, da sem s prijaznim govorjenjem i'i resničnim razlaganjem stvari prepričal celo manje razvite ljudi o mojem pravem namenu. Nekteri kmetje so bili tako vneli za meni v mojem poslu pomagati, da so mi žrtovali celi dan irr so me popolnoma zastonj vodili k raznim možem in ženam, od katerih so mislili, da znajo pripovedovati pravljice m druge t. p. stvari. Posebno hvaležno moram tukaj omeniti Jakoba ..feklerja vulgo ,,Ta srednjih" iz Koprivnika. Ta mož me je vodil celi dan po raznih hišah, zvečer pa raj je dal priložnost poslušati dve izvrstni pevki, Uršo in Mino BezmkovOj kinijstese nikdar nič učili, pa vendar znati vsako pesen popolnoma umetno in občutljivo peti. Tako tudi sem bil prijazno sprejet skoraj povsod v Bohinju, celd od tistih kmetov, h katerim sera naravnost brez vsacega priporočenja prišel in ki nijso preje nikdar od mene nič slišali. Vendar moram omeniti nekterih sitnostij. Ne govorim o tem, da, je krčmar v Srednji vasi strašno kaznoval mojo mošnjo, raj ta je več kakor bi za tisto raj ta I i v kaki gostilnici na Dnnaji, ker to je od strani krčma-rjev reč vvč kakor navadna, da eksploatirajo vsake sorte tujcev, in se jim ne sme tega zameriti. Tudi se ne sme zameriti tega, kar bom zdaj pripovedni. Enemu pijanemu kmetu v Srednji vasi je prišla v glavo znamenita misel, da jaz sem iz Tominskega in da ponarejam denar, ter me je denunciral pri žanda-rjih, kateri, izvršujoč svojo dolžnost, so prišli v sred-njevaško oštarijo, so me izpraševali in tirjali pas. Po-gledavši ga, se ve da so me pustili pri miru. Drugi pijan kmet mi je odkritosrčno rekel, da moram biti antikrist ali pa — Martin Luter, ker hočem vse tako natančno vedeti, in. mi je obečaval, da me bo pretepel. Najbolje neumne ljudje v Bohinju našel sem na Ravneh, kur je morda v zvezi z nemškimi obrazi prebivalcev. Sicer morebiti sem imel le nesrečo dobiti najneumnišc iz cele vasi; kajti najboljši dokaz, da nemške fizionomije prebivalcev nijso še vzrok neumnosti, je ta, da v bohinjskem Nemškem Kovtu sem našel prav pametne in zaupljive ljudi. Največe veselje imel sem na Poljeh in v Brodu, kder sem našel veliko prijaznost in bistroumne ljudi, ki so me brez nobenih rekomendaeij popolnoma zaupljivo sprejeli. Gotovo, nij mogoče uzroka te zaupljivosti iskati v tem, da večina izmej prebivalcev teh vasij ima italijanske fizionomije. Tega bo zadosta za Bohinj. Prej, ko začnem popisovati moj zadnji izlet, moram hvaležno omeniti nekterih gospodov, ki so meni pomagali v mojem znanstvenem podvzetji, ali poduče-vaje me o dijalektah, ali pa skrbe za to, da bi dobil potrebna individua iz naroda, na kterih bi mogel opazovati mestne dijalekte. Ti gospodje so med dr. sledeči: g. Lovro Pintar, župnik na Brezniei in deželni poslanec, gg. Tomaž iz Janez Zupan, profesorja (prvi v Kranju, drugi v Heki) in njih oče, posestnik v Sinokuču, dr. Mencinger, advokat iz Kranja, g, Ivan Žanov, kaplan v Srednji vasi, i dr. — V Vipavski dolini pa in na Notranjskem so meni, razen više omenjenih, pomagali še sledeči: v pornbergu dr. Rojic; v Ajdovščini gg. Zeiler, učitelj Svara, posebno pa cela družina poštarja, g. Ballogha; v Vipavi dekan Grabrijan i. dr.; v Pod-berji gospodična Doleucova, na Razdrtem g. Viktor Do-lenec itd. Razen (mimo) tega grof Lanthiori v Vipavi me je povabil, da bi ogledoval njegovo biblioteko, v kateri sem imel priložnost študirati Dalmatina, sicer edino slovensko knjigo v njej. III. Zdaj pa preidem k popisovanji mojega zadnjega, potovanja v tominski in ejrkljanski okolici, ter začnem od cirkljanske. i I Prebivalci tega kota nijso nič vajeni tujcev in so ine strašno debelo gledali; so mislili razne sorte o meni, pa skoro vse slabo. Še najboljše mej temi je bilo mnenje, da sem novi eirkljanski „forštcjer", ki je prišel r.a mesto znanega g. Morica; sicer pa se je od mene le slabo govorilo. Eni so mislili, da sem špijon in da hodim zarad vojsk; drugi, da sem birič, kateri popisuje vse te reči zavoljo novih davkov. Eden resnični birič, kedar je slišal, da jaz prašam imen tamo-šnjih krajev po domači izreki in da si ja zapisa vam, je svetoval drugim, da naj mi povedo vse narobe, ker drugače zna priti nekaj slabega. - Ta nt zaupljivost nij se zgubila niti v Cirknem, kjer sem bil nekoliko dnij in kjer je ljudstvo videlo, da mestni uradniki, celo tako rečeni , nemškutarji", so z manoj uljudno govorili, in tudi večkrat po slovensko. Ker pa celo v Oirknem se jo ljudstvo obnašalo proti meni tako nezaupno, kaj pa je moralo misliti v drugih še več zarobljenih vaseh V Tam so me skoraj povsod šteli za špijona, ako-ravno sem večidel hodil ne sam, ampak v društvu malo časa z g. Sedejem, dijakom goriške gimnazije, iz Cirknega doma. največ pa z g. Hžeuom, tajnikom in pisarjem cirkljanskega župana. - Tako, na pr., v be-broljah, kamor sem prišel z g. Sedejem, so mislili, da sem ,,kapow od ravbarjev in da pregledavam vasi, da potlej pridem se svojo hando vse opropat. Pa vendar pri vsem tem našel sem tudi v SebreJjuh nekoliko dobrih in pametnih ljudij, ki so bili vsaj na videz z manoj popolnoma odkrotosrčni; in cehi se mi je zdelo, da razumejo namen mojega potovanja. Akoravno vedna nezaupljivost mi nij bila všeč, pa vendar moram se zahvaliti Cerkljanom za to, da so večidel postregali me, s čemer so mogli, to je se starimi pravljicami in pesnimi, katere so znali. Posebnovpa moram hvaležno omeniti: Cirkno, Novake, Ceples, Se-brelje, in razen tega sledeče gospode, ki so mi prav radi v mojem opravilu pomagali: župana Podobnika v Cirknem, kaplana Sitarja v Reki Ravni, kaplana Tre-pala v Jagerščah, g. Kacina v Šebreljah i. dr. Z druge strani pa moram obrniti pazljivost na, on poseben talent, kateri sem našel v Cirkuem: to je mladi France Peternel, ri?ar-samouk, kateri skoro brez vsake šole dela izvrstne slike. Vsi bolje omikani ljudje nagovarjajo njegovo bogato mater, da bi ga poslala v Benetke. Pa ta grozno omikana ženska se boji, da se tam fant popači in pokvari ter zgubi vero; boljo bo zanj, če ostane doma in bo živel v bogabojnosti, kakor njegovi očetje. Po mojem mnenji pa se vsak vsaj en malo talentirani človek lože zgubi v cirkljanski luknji, nego v Benetkah. Kedar sem začel potovati nazaj v Totnin, sem skoraj na vsakem koraku srečal bolje divje in menj zaupljive ljudi. Pa še čisto domači nijso bili toliko sitni, kakor n. pr. izsluženi vojaki in drugi tiste sort<\ Tem ljudem so prihajale v glavo prečndne ideje od mene. Eden n. pr. bivši korporal na Bukovem je mislil, da jaz tako natančno zapisavam domačo izreko in razloček mej dialekti za oficirje, in namreč zavolj tega, da, kedar bo vojska, neprijateljski oficirji vzamejo v roke moje bukve in bodo znali, kakošna je „špraha" v ti ali pa drugi vasi. Po navadnih pojmih tisto do-mnenje bivšega koprala pomenja toliko, da pričakovani sovražniki, namesto se vojskavati, bodo študirali dia-lektologijo. Nekteri pa iz mej teh ptičev so mislili, da za pripovedovanje pravljic jih denem v arešt in so se me strašno bali. V Hudi južni so me spet prijeli c. k. žandarji iz Tomina, kar mi je, kakor sem se pozneje prepričal, veliko škodovalo; ker gg. žandarji na poti v Tomin nijso molčali, ampak so pripovedovali od mene razne historje in so šuntali kmete proti meni. Da to nij prazen sum, sem se prepričal na Grahovem, kjer me je en surovež „širafal", nazivaje me "piemonteže" in časte me z raznimi drugimi psovkami, tako da, če ne bi imel toliko potrpežljivosti in imel več časa, bi ga gotovo tir j al pred sodnijo. Drugi surovež iz Koritnice, strašen pijanec, mi je naravnost rekel, da je slišal od žanda-rjev, da sem špijnn, da so meno izpraševali, da sem imel sicer pas, kakor se tiče, pa da mi morajo še v mavho pogledati ter da gotovo najdejo tam dokaze mojega rogoviIjenja zoper celoto avstrijanske države. Pod konec me je začel tisti mož tikati ter me je nagovarjal, da bi mu, kakor svojemu najboljšemu prijatelju, vse odkritosrčno povedal, ker on me za gotovo ne ovadi. Največ sitnostij sem poskusil v Nemškem Rovtu ali v Koritnici, ker vsak bedak se je tu štel opravičenega govoriti mi surovosti ter me traktirati, kot zadnjega lumpa, tako da sem uže enkrat zgubil potrpežljivost in sem bil prisiljen vreči ven za vrata nekega izšlo/enega vojaka, ki mi je grobi janil v vseh jezicib avstrijske države. Z druge strani nemško-rovtski fantje so mi govorili take neumnosti, katerih bi noben fant iz čisto slovenske vasi ne bil v stanu čenčati. To mi je dalo pravico sklepati, da morebiti vsled njihovega tirolskega izvira so tako „tumpasti°. Tudi v nobeni drugi vasi nijsem našel tako inteligentnega birta, kakor namreč v Koritnici (Nemškem Rovtu); kajti v krčmi „pri Blažu" ali pa „pri Jožefu" se je bal krčmar, da bo kaznovan za to, da jaz v njegovi hiši zapisujem pravljice in besede nemško-rutskih dijalektov: slovenskega in starega nemškega, v kterem še zdaj govorijo mej saboj stari očetje, ter me je očividno gnal iz svoje hiše. Zarad resnice moram omeniti, da v tem gnezdu tirolske neumnosti našel sem 73 let starega moža, Tomaža Loncnarja, ki me je prav pametno podučeval o jezikovih razmerah v njega domovini. Sicer morebiti so in drugi, katerih nijsem opazoval, tudi tako pametni; pa videl sem le enega pametnega starčka in le neumne može in mladeniče. Ta r tumpastost" Nemško-Rovtarjev v ozkem smislu te besede je tem bolj zanimiva, da v sosednih Stržiščah našel sem jako pametne in prijetne ljudi, tako da sem pustil Stržišče s prav hvaležnim srcem. Morebiti je to nasledek tega, da Stržiščarji so sg poslovenili celo pokolenjo prej, tako da nij uže mej njimi nobenega, kateri bi znal staro domačo nemščino. Mislim vendar, da to nij res; kajti v Koritnici (nemškem llutu) pameten se mi je prikazal star Nemce, neumna pu slovenska mladina. Se nekoliko mnenj od moje osebe. Kn živinski kupec (oohshandler) i/ Porezna je dokazoval v novaški krčmi (v cerkljanski okolici), da moje potovanje. pomenja ne več ne manje, kakor to, da ,..čcz pet let pridemo pod Rusa", ter je bil tako vnet za svojo idejo, da je hotel staviti. Drugi mož, tudi iz Porezna. pričakuje od mojega potovanja strašnih nasledkov: on jo glasil Pod herdom, da gotovo bo spet ob kratkem Babilonski turen in potem se ve da konec sveta. Najbolj nedolžna kon-jeluura od moje osebe se mora šteti še ta, da sem nečiste pameti, ker take neumnosti zapisavam : tako je namreč trdil na Grahovem en Podbrščan. V. Tukaj si dovolim opaziti, da povsod sem nahajal veliko več pameti in zaupljivosti mej ženskimi, nego mej možkimi, akoravno pri Slovencih, kakor tudi skoraj pri vseh evropskih ljudstvih, ženska se šteje navadno ne več, kakor primadonna mej domačo zavalijo. To zaničevanje ženskih mora postajati le zmerom večje pri sedanjem urejenji evropskih konstitucij in pri vojaški občni službi (allgemeino vvehrpilicht). Z vpeljavo konstitucije so dobili možki svoboščine (privilegije), kajti le možki morejo biti voljeni in volilci, nikdar pa ženske; a je to občna zgodovinska postava, da. kedar en del človeštva postaja bolj privilegiran, dobi več predpravic in svoboščin, takrat drugi pada v še večo odvisnost od onega. Občna pa vojaška zaveza jaei v možkih živinske instinkte, ter vzbuja v njih Še močnejšo zavest njihova fizične prevlade. — Da pri tem intelektualno moči so popolnoma enake pri možkih in ženskih sploh, imel sem priložnost prepričavati se na vsakem koraku. Da pa ženske prirojeno pamet veliko z ves tej še hranijo, nego možki, se razvidi uže iz tega, da ne pijejo tohko iu sploh ne zapravljajo tako rade prirojenih močij. Da, kar se tiče višje omike in znanja občnih zadev, ženske stojijo niže, nego možki, ni j čuda; kajti privilegirani možki spol zmerom je odstranjuje od šole in javnega življenja. Kakor izgled obnašanja možkih proti ženskim, dovolim si pr[povedati sledeči slučaj: Nek gospod na Krajnskem se je vrnil domov iz bli/nega trga en malo pijan in strašno hud. Koj mu je padlo v glavo, da je dekla pozabila napasti (nafutrati) kokoši ter je začel kričati in energično zmerjati ubogo deklo. Takrat njegova sestra se je predrznila opaziti, da dekla nij nič kriva. Nežni brat in uobcl gospod, strašno razžaljen s to opazko, začne pjovati sestro, in sicer, kakor pravi slovenski gospod, se ve da v ,,regimentšprahi:" besede „Luder,w „Sau" „ungobildetes Mensch", „Vieh" itd. so se sipale, kakor iz rokava. 11 koncu je ta nežni brat obljubil sestri, da, če Še eno besedo zine, bo videla, s kom ima opraviti, da jej bo vse kosti polomil. Se ve da sestra je morala molčati in tolažiti se s tihimi solzami. — To se je vršilo v pričo vseh hlapcev in dekel in tudi v pričo mene, tujca, znanega le nekoliko ur. Ta surovost žlahtnega gospoda proti njegovi sesti i je razžalila celo mene tako, da, če bi ne bilo zadrževalo me moje opravilo, katero tirja, da bi se nobenemu ne zameril, bil bi takoj pustil hišo, v kateri je takošnji divji mož razsajal. Podobnih dokazov zaničevanja ženskik od strani nn-žkih mogel bi navesti veliko število, pa mislim, da tega enega izgleda bo zadosta. Kedar se je tako lepo proti svoji sestri obnašal žlahtni gospod, kaj pa si moramo misliti od prostli kmetov? Sicer ne smemo še tako brezobzirno sklepati o veči surovosti kmetov v obnašanji z njih ženskami; kajti večkrat imel sem priložnost opazovati, tudi v druzih obzirih, veliko večo surovost mej „omikano" gospodo, nego mej neobrisa-nimi kmeti. To zaničevanje ženskih, katero se javi na vsakem koraku v praktičnem živenji, ima globoki temelj v tako rečenih prepričanjih možkega vladajočega spola. Ženska ima samo toliko veljave, kolikor je potrebna za mož-ke. Tako n pr. moramo oniikati ženske, pa ne zavoljo njih samih, ne zavolj teg"», da bi razsvetlili njih um in dali jim v roke orožje, s katerim bi si mogle pridobivati zmerom več neodvisno stališče in razširjati okrožje svojega delovanja, ampak le oziroma na posestnike ženskih, možke, to je Je zarad lega, da se iz ženskega spola reki utirajo naše matere, sestre, žene, ljubice itd., ki gotovo vplivajo na možke, s katerimi pridejo v bližnjo dotiko. Torej v tako rečenem navadnem živenji kuharica in perica, v javnem pa egzalti-rana pupa, katera bila bi v stanu se svojo lepoto in ,.sentimenti° navduševati možke in spodbujati je k pogumnemu delovanju za domovino, omiko in svobodo: — to so ideali ženskih po zgoraj omenjeni teoriji. Ravno tako moramo skrbno odgojevati kravo, ker, dokler živi, daja nam mleko, kedaj pa jo zakoljemo. skuhamo iz nje ržupo," naredimo pečenko itd.; a je to občnoznana resnica, tako nezanikljiva, kakor da je dva in dva štiri, da čim bolje je mleko, župa in pečenka, tem več dobi moči ta, kdor je rabi. Tedaj skrbni odgoj je potreben za krave, ker one s celim svojim bistvom veliko vplivajo na ljudi; ravno tako skrbni odgoj je potreben za ženske, ker one s celim svoj in bistvom veliko vplivajo na možke. Mislim, da ta paralela je popolnoma opravičena: ni'jj eno in drugo nje polovico nij nobenega kakovostnega razločka in obstoji samo razloček kolikostni. / eno bu-,e-do v prirodi sploh jo kralj vsega možki, ženska pa njemu podložna stvar; v državi samo možki je državljan, ženska pa njegova, sužnja in robotnic.i. To mnenje od ženskih lazdeluje tudi velika veči- na ženskih. One so se tako sprijaznil« ze svojim dosedanjim položajem, da se on jim zdi popolnoma opravičen in neobhodno potreben. Tako tudi suženj, ki je dolgo časa živel v sužnosti, tako se k nji privadi, da ura se zdi nemogoče drugače živeti: on ze strahom odvrne se od tega, kdor mu bo ponujal svobodo. Človek sploh jo suženj po svoji naravi: on ima rad suž-nost, ker ona predstavlja zanj veliko lagotij (Bequem-liehkeitcn) in osvobaja ga od zlo neprijetnih težav, kakor n. pr. od dolžnosti, samnstalno skrbeti za se in samostalno misliti o svojih zadevah. Vsled vsakemu človeku prirojeno lenosti cela masa sužnjev, ponežena (razcartana) v svojem otročjem brezskrbnem stanji, noče se zdramiti in zahtevati za se tako rečenih človeških pravic, ter rajši se udava na milost in nemilost gospodov in posestnikov, tem več, da ti gospodje in posestniki ne popustijo po ceni (dober kup) iz svojih rok prisvojenih jim predpravic ter se bodo za nje borili, dokler le bo mogoče. Samo nekteri bolj pogumni sužnje so v stanu zmagati svojo prirojeno lenost in ljubezen k brezskrbni sužnosti, ter titjati enakopravnosti z dosedanjimi po-sestuiki in gospodi. In, kedcir z ene strani bolj razširjena omika vzbuja tudi v masah sužujega ljudstva zavest zanimarjanih duzdaj pnavic, z druge strani pa kedar verige sužnosti postanejo uže pretežke za bolj občutljive vsled večje omike srca in ume, takrat se lahko zgodi, da se bolj talentiranim sužnjem more posrečiti, potegniti za sabo celo maso svojih sobratov in na ta način dejansko tirjati od gospodov priznanja teptanih doz.taj pravic. Se ve da gospodje ne storijo tega, če le imajo moč se protiviti in potlačiti svoje nasprotnike. Pa vendar to, kar se enkrat vname, ne gasne navaduo, dokler ali ne doseže svojega namena na ta ali pa drugi način, ali pa dokler ne pade, udaje se odločui prevladi nasprotnika. Ce pa sužnje zmagajo, to je navadno nasledek tega, da se večina gospodov boji ne priznavati zanaprej njihovih tirjutev, in tudi uatledek tega, da nekteri iz mej teh gospodov vsled visoke omike priznavajo pod konec opravičenost teh tirjatev in želijo zadostiti jim v veči ali pa manjši stopinji. Tako so se navadno vršile v zgodovini osvoboje-nja razne baze sužnjev. Pa, akoravno ženske v primeri z možkimi nahajajo se dozdaj v stanji podložnih jim sužnjev, vendar njih živenje je tako spledeno z žive-njem možkih, one tako neprenehoma potrebujejo možkib v vseh obzirih, da bi bila velika nesmisel, pričakovati od ženskih tako rečenih dejanskih tirjatev enakopravnosti z možkimi, tem več, da nežne zveze z vladajočim spolom, vzajemna ljubezen in spoštovanje mej posebnimi individuvi obeh spolov imajo ta nasledek, da mnoge ženske popolnoma pogrešajo to pomanjkanje resnične enakopravnosti z možkimi. Tedaj uresničenje enakopravnosti se more vršiti le. po mirni poti m namreč na ta način, da z ene strani nektere bolj pogumne ženske bodo jo neprenehoma javno tirjale, z drugo pa strani občutek za pravičnost in svobodna omika bosta vzbujala v možkih zmerom večo nagnjenost, zadostiti opravičenim tirjatvam ženskih. Pa vendar mislim, da napredek človeštva v tem obziru se bo vršil prokleto počasi, in da dosi či cilj in konec tega soeijal-nega gibljenja ne bo nikdar mogoče. Kajti pomeri med ljudmi, kakor sploh v prirodi, se morejo ravnati le po \eči ali manjši moči sebi nasprotujočih laktorov; a mj dvoinbe, da vladajoči možki spol bo zmerom v fuičnem obziru močnejši, nego podvržen ženski. Nujni nasledek te prevlade možkih fizičnih močij nad ženskimi bo zmerom podložnost ženskih možk.m. Se ve da resnična omika možkih in zvezani z njo občutek za pravičnost bila bi v stanu odstraniti prevlado enega spola nad drugun in vpeljati polno enakopravnost med njima. P« jo to bolj nego gotovo, da resnične omike se bo udeleževal zmerom le velika manjšina človeškega nalu; z druge pa strani celo resnična omika nij v stanu vzbuditi v mnogih individuvili občutek za pravičnost v tej stopnji, da bi lahko žrtovali svojo osebne prcdpre zar.-ul občnih koristij. Kar se tiče primernega stanja ženskih v raznih delih sveta, še narbolj svobodne so ženske v Ameriki, kjer za trud (deloj ženske plačuje se toliko, kolikor za tisti trud (delo) možkega, in kjer ženske so dopuščene skoro k vsem tem opravilom, katere v Evropi so le izključivna lastnina možkih. Kar se pa tiče svobode ženskih in njih enakopravnosti z možkimi v Evropi, prvo mesto v tem obziru se mora priznati Angliji in Rusiji. Se ve da tudi v teh deželah ženske neomikan-cev spoštujejo se ne veliko več, kakor domača živina. Angleški neomikanec rad pelje svojo ženo na trg prodat, ter na mesto volov rabi večkrat pri oranji ženske! Ruski pa kmet (ana Ruskem beseda kmet, „rau-žik", in neomikanec sti skoro enacega pomena) je prepričan, da ženska ima le pol duše in po tem prepričanji ravna z ženskami: on je brezmejni posestnik svoje žene. Pa kar zadeva stališče ženskih omikanega občinstva na Angleškem in Ruskem, one uživajo tu veliko več pravic in svobode, nego skoro v vseh druzih evropskih deželah. Na Angleškem ima ženska skoro polno svobodo gib-ljenja v socialnem obziru. V ruskem pa omikanem občinstvu se je razvil v zadnjih letih jaki občutek za enakopravnost ženskih z možkimi (ako ravno po ruskih postavah možki uživajo veliko predpravic v primeri z ženskami). Razen tega ruske ženske v velikem številu izobražujejo se v višjih učnih zavodah, ter se more reči, da, če sploh v Evropi so le po žensko omikane ženske, na Ruskem se najdejo tudi res omikane. Uže prej sem omenil, da vsled vedne podložnosti pokvarila se je, kakor se navadno reče, natura ženskih, so se razvile v njih lastnosti sužnjih, ter narveči sovražniki ženskih so dozdaj namreč ženskg same. Sicer vsak človek ima nektere lastnosti sužnja v manjši ali veči stopinji, kajti človek je rojen suženj. Pa tiste lastnosti ne predstavljajo nič posebnega, dokler človek nij postavljen v tako pogoje, ktere zuačijo (karakteri-zirajo) tako rečeno socialno sužnost. Posred pa občinstva naših časov ženske so, kakor sem nekolikokrat omeDJal, ne več ne manj, kakor sužnje možkih, in vsled! tega odlikujejo se z lastnostmi sužnjih v visoki atopnji. Naj le poskusi kakšna ženska izstopiti en malo iz ozkih mej, dovoljenih njenemu spolu po navadnih pojmih našega občinstva, naj le poskusi en malo osvoboditi se, naprimer dobivati si višjo omiko, prisvojeno dozdaj le možkim, precej izbuja veliko zavist odstrani druzih ženskih, katere bi rade moralno uničile svojo pogumno tovarišico. Kedar eni ženski dobro gre, takrat vse druge rade bi jo utopile v eni žlici vode; kedar pa eni ženski zgodi se kaka nesreča, gotovo druge ženske so strašno vesele in rade bi ubogo tovaršico v še večo nesrečo zagnale. Od teh občnih opazek o stanji ženskih sploh prei-dem k popisanji stanja žensk v teh slovenskih krajih, ktere sem imel priložnost obiskovati, in namreč bom primerjal gospodske ženske Slovencev s kmetskimi. Gotovo, so gospodske ženske bolj ponosne, bolj „štuniane", kmetike pa bolj ponižne. Pa, kar se tiče omike in razvitja uma sploh, našel sem velikokrat več zdrave pameti in iskrene želje se izobraževati pri kmetskih, nego pri gospeh. Kar se pa tiče znauja materinega jezika in izobraževanja se v njem, brezobzirno prvenstvo se mora priznati kmetskim. Še marsi-ktera gospa slovenska ne zna brati po slovensko; pa, če tudi zna, ne rada bere, ker to nij „nobel." Kmet-ske pa punce in žene, če le imajo čas, strašno rade bero slovenske knjige iu časnike, ker sicer nobenega druzega jezika no znajo. Dostikrat so me prosile, da bi jim dal brati kakšno knjigo ali pa časnik. Z druge strani, in kar se tiče občnih narodnih zadev, se kmetske ženske veliko več ž njimi pečajo, nego tako rečene gosposke. Tako n. pr. v malih Žabljih našel sera dve dekleti, kateri sti izvrstno poznali slovenske narodno-politične razmere na Goriškem. Ena izmej njiju jo bila, le IG let stara, pri Šenpaskera taboru, ter je znala povedati od njega svoje popolnoma samostalno mnenje. Mej drugim jakj lepč omenjala je dr. Lavriča in je namreč rekla, da na taboru najbolj- ša je bila beseda Lavričeva, ker to, kar je Lavrič govoril, se je najbolje razumelo in zadevalo v srce. S tem moremo primeriti mnenje o Lavriču, katero sem imel priložnost slišati od nekterih preilstaviteljev slovenske inte'igence, namreč da rLavrič je nore", se ve da zavoljo tega, ker je tako brezinteresno vnet in vse tako brezinteresno žrtuje za svoje ideje. Tudi moremo si pri tej priložnosti'v misel vzeti neprenehljivo ne-voščljivost in rogoviljenje zoper tega slovenskega narodnega voditelja od strani večine neke baze slovenskih omikancev. VI. V mojem prvem podlistku sera bil omenil, da v Ajdovščini so mislili nekteri, da sem hudič ali pa da učim novo vero. Nikdar nijsem pričakoval, da s tem razžalim vse, tudi omikane Ajdovce. Mej tem sem poizvedel od enega gospodu, ki se je vrnil iz Ajdovščine, da vsa ajdovska inteiigencija je strašuo huda na mene in se posvetuje mej saboj, kaj da ima z nianoj storiti. Jaz nijsem hotel temu verovati ter sem mislil, da se ta gospod iz mene le norca dela, kakor je njegova navada. — Pa pri Preširuovi besedi imel sem priložnost prepričati se, da oni gospod je, vsaj deloma, povedal resnico. Nekteri ajdovski gospodje, videči me pri omenjeni besedi, so me komaj pozdravili in so me dosta kislo in mračno gledali. Pa vendar celo zdaj nijsem hotel verovati svojim očem in sem mislil, da se le motim. Žahbog, nijsem se motil. Kajti slednjič eden izmej ajdovskih omikancev me jc energično prijel ter me je začel popolnoma resnobno zmerjati. Poleg tega gospoda jaz imam pravico pisati le to, kar sem videl z lastnimi očmi; drugače pa moram molčati ter ne smem z lažnjivim popisovanjem delati krivico celi občini. To pa, kar sem jaz pripovedaval, je bilo baje podvrženo v Ajdovščini strogi preiskavi, ter se je pokazalo, da nij nič re*. — Na to sem odgovoril razža- Ijenemu gospodu, da sicer nijsem nič tega videl z lastnimi očmi, pa vendar so to meui povedale popolnoma zanesljive priče, tako da imam pravico trditi, da vse je res. Kedar sem bil v Ajdovščini, so hoteli nekteri gospodje pripeljati k meni enega moža, ki zna veliko pripovedati; pa za celi odgovor je rekel ta mož, da noče nobene nove vere, in da je ze svojo zadovoljen. To so meni omenjeni gospodje koj naznanili. Kar pa zadeva moj hudičev značaj in tepenje otrok, reč se ima tako-le : 29. junija je bilo dosta ajdovske gospode ua Razdrtem. Eden izmej njih je priobčil meni, da nekteri stariši v Ajdovščini so tepli otroke za pripovedovanje pravljic i. t. p. reči hudiču in da sploh so naredili z njimi tako, kakor sem popisal v štev. 51. „Soče.u Jaz nijsem hotel precej verovati ter sem prašal druge ajdovske gospode ; vsi so le pritrdili onemu gospodu, in sicer popolnoma resnobno, tako da se štejem opravičenega priznavati to za fakt, ne oziraje se na vsa sedajšnja zanikanja. Prepričan sem, do, če bi ne pisal o tem in ne priobčil javno po „Sočitt, celo zdaj ajdov ki gospodje ne zanikali bi tega, kar so meui naznanili na Razdrtem; ker sploh ljudje imajo strah pred pisanim, posebno pa pred „drukanim.* Dokler se le govori resnica, je še prav; pa bog obvari popisati jo tako, kakor je. Vse to sem razložil onemu gospodu iz Ajdovščine, ki je bil pri Preširnovi besedi, ter sem zraven pristavil, da so le čudim, kako more inteligencija ajdovska čutiti se solidarna z majhnim številom zarobljenih ne-omikancev, ki se nahajajo v tistem kraji. Saj ljudje nijso ovce ter se ne morejo ceniti po čredah, kakor živina, ampak prede vsimpo osebah: osebe so pametne ali pa neumne, poštene ali pa nepoštene, nikdar pa cele občine. Ocenjati ljudi po občinah bila bi za res čudna logika. Če bi tudi vsi ljudje v mojem rojstve-nem kraji bili neumni, meni zadostuje to, da jaz sem drugač: _vsak je odgovoren, oziroma na pamet in um,, le za se, ampak ne za celo čredo, mej ktero živi. Ravno tudi na Razdrtem sem poizvedel uzrok tega, zakaj me ljudje štejejo za hudiča ali pa za antikrista. Uzrok je moja rudeča brada, a uže od časov Judasa Iskarijota, ki je izdajavsko prodal judom našega Izveličarja, rudeča brada strašno slabo slovi. Saj nemški pregovor pravi : „rothe haare, Gott bewahre.tt — In sploh moram imeti v sebi nekaj zlo nekriščanskega, kajti, kakor sem nedavno poizvedel, nckteri, mej drugim tudi v Ajdovščini, so prepričani, da sem jud, ako-ravno nijsem nikjer nič govoril o verskih zadevah. Ce intelligencija ajdovska jo še zdaj razžaljena, prosim jo ponižno odpuščenja vseh mojih grehov; če pa hočo to stvar podvreči sodnijdci preiskavi, naznanjam, da sem pripravljen povedati imena kakor otrok, ki so meni pripovedali pravljice, tako tudi prič. Sicer dvomim, ali se iz tega da narediti pravda. Ajdovščina spada mej to neveliko število krajev, v katerih so me omikani ljudje popolnoma zastopili in so meni pomagali, kakor so le mogli. Tam sem dobil veliko popolnoma zanesljive tvarine, ter na vselej bom hvaležen dotičnim gospodom. Zatorej meni jo prav zal, da ajdovska inteligencrja, na mesti da bi se smejala vražam, ki so se prikazale mej neomikauci zavoljo moje osebe, so sama čuti solidarna s temi neomikauci in razžaljena s tem, da sem omenjene vraže objavil po tisku. VII. Zdaj pa se vrnem k nadaljevanju popisa mojih prigodeb na poti v Tomin. Nekteri kmetje uijso si upali mi pripovedati pravljic i. dr. t. p. rečij zarad tega, ka so se bali, da pridejo morebiti v „cajtengo" in da potem drugi bodo si nad njimi „špodelali" (norčevali). Gotovo je bil ta izgovor, ako tudi ne preveč pameten, vendar veliko pametnejši, nego, na primer, ta, da sem morda hudie, ali antikrist, ali Martin Luter, ali špijon ali pa nekaj podobnega. En pijanec na Grahovem, kedar sem ga malo pogledal, me je jezno vprašal: „Zakaj me gledajo?-* Jaz pa na to: r,Ali vas ne smem gledatiVu —„Žiher, žiher gledajo," je bil odgovor udobrihanega pijanca. Iz Grahovega sem prišel v Podmelec, kjer so me prav prijazno sprejeli. Posebno hvaležno moram omeniti gg. Štiib Božiča, firbarja, Miho Goljo, mežnarja, i. dr., ki so mi pripovedovali, kar so le znali. Uže v Podmelci se čuti bližnost ce*t in večja omika ljudstva sploh, s katero se odlikuje Tomin in sosedne vasi od cirklanske in podberske okolice. Pa preje, ko začnem priobčati moje opazke o tominski okolici, dovolim si citirati pripovedanje enega moža* iz Ciginja, ki je dolgo časa bil pri meni ter mi je popisal, kako so Tominci sploh o meni mislili. To pripovedanje priobčujem v domačem dijalektu, kolikor je mogoče storiti to z navadnimi slovenskimi črkami: „Adni sa štedirali, za kaga kule pa svjet hod; adni sa kunšljral, al bo jernu kejšn dobičk skus tuo; adni sa djel, de tkaj dnarju špnda, de za ki mu bo tule. Adni sa prašali me, al je ažejnjen; adni sa prašal, al je krstjan al ne. Adni sa djel, de Idi zapeljujije, adni sa misnli, de sa tantakrist ani. Adni sa misnli, do ea ani ni špjoni, de špijije akou pa svjet. Adni sa pa še ta narbč, sa pa mene kregali, k sim se jem pustu patpisat, njem; sa rekli: „bog vje, kan te. bo prpravu, marbit na zadnje prideš na gaule", sa djel. Jis sim pa reku, de kadr ga vidim, de je en dabrotliu mpa pravičn člebk.u VIII. Preje ko začnem popisovati, kako se mi je godilo v tominski okolici, omenim še en poseben izgled zaupljivosti. Ko seni šel z g. Rženora i/ Bukovega v Hudoju-žino, se naina je bil pridružil en mož iz Bukovega. Ta mi je naznanil, da Zakojco stanuje en starček, ki se je bil z medvedom močeval (boril), ter zna veliko po-vestij podobne baze. Radoveden, odločil sem se porabiti to priložnost. Bilo je ob 5. zjutra, še popolnoma temno. Starček je še spal in morali smo ga zbuditi. Pa vendar se nij nič ustrašil; a nasproti, mi je prav prijazno začel pripovedati razne lovske prigodbe. Ta zaupljivi iu dobri starček se imeuuje Mohor Seljak vulgo Koreninec. V cirklanski okolici in na poti iz Cirknega v Tomi n sem poskusil dosta sitnostij, vsled česar so šla moja iziskovanja v dotičnih krajih en malo okorno. Pa za to imel sem veliko veselje v tominski okolici v ozkem smislu te besede. Z ene strani našel sem tu polno zaupljivost in prijaznost, če ravno nekteri so si tudi mislili od meue razne slabe reči; z druge strani pa tominski pripovedovalci so me postregli s tolikim številom pripravnega za me blaga, da sem bil v stanu zapisati iz njega le en del m pustiti ostalo za druge nabiratelje, čj Še jte I ij pridejo v tiste kraje.— Se ve da tudi v drugih okolicah, k;«tere sem o-biskaval, se najdejo pripovedovalci in narodni pevci, ki znajo veliko pravljic, pesnij i. t. p. rečij. Pa meni se nij posrečilo vsakokrat dobiti jih, posebno vsled vedno nezaupnosti ljudstva. Sicer pa nij bila samo nezaupljivost tu uzrok, ampak tudi nektere druge o-koliščine. Tako, na primer, v mojem prvem izletu v vipavsko dolino in na Notranjsko srečal sem v nekterih krajih veliko zaupljivost in prijaznost; pa vendar nij-sem dobil dosta tega, kar sem želel, ker ljudje nijso poprej nič od mene vedeli ter se nijso za ta namen pripravili. — Kako malo so znali takrat od mene celo nekteri omikanci, se razvidi iz tega, da en gospod na poti iz Rihemberka v Ajdovščino je, ne gledajo na vsa priporočna pisma, naiavnost zanikoval mogočnost tega, da jaz sem iz Ruskega, in namreč zarad tega, ker uij nič popreje slišal od moje osebe. Gotovo je bil prepričan, da, kakor en prebrisan slepar, sem si sam ponaredil vsa spričevala in priporočna pisma. Sicer ne smemo se čuditi ti posebni logiki onega gospoda; kajti -/.a dokaz, ka jaz meram biti rojen Slovenec-Vipavec, je porabil ta gospod razlog, da nij mogoče tako hitro naučiti se tujemu jeziku; na kar sem mu odgovoril, da sposobnostij drugih ljudij ne moremo tako brezobzirno meriti z lastnimi sp sobnostnii. Tedaj, bodi kar bodi, samo to je gotovo, da preje ko sem prišel v Tomin, sti me dosta overali v mojih iziskovanjih nezaupljivost in ta okoljščina, da prebivalci dotičnih krajev uijso mene pričakovali in n jso se nič pripravili. Mej tem so omikani Tominci uže davno vedeli od mene ter so me zmerom pričakovali. Da bi ne potreboval veliko iskati, so priskrbeli za mene uže zanaprej nekoliko znanih pripovedovalcev. Pri tem i to se mora priznati, da tominska okolica je res bogata v tem obziru. Vsled tega še le v ti okolici našel sem vsestransko dragocenno blago, to je ne samo tvaiino za pooisanje mestnih dijalektov, ampak, tudi kar se tičo obsega, jako zanimive reči, razne vraže, mitologične pravljice, pesni, uginke i t. p., vse v o-btlnosti. IX. Tako sem obiskal Tomin, Zatcmin, Cadrg, Na Ravnih, Zadlas, Kamenco, Uče, Čiginj, Na Selib, in skoro povsod sem bil prijazno in, vsaj na videz, popolnoma zaupljivo sprejet, ter v vseh teh krajih dobil sem dosta tvarine, brez velike težave in brez posebnega uagovarjanja. Nekteri kmetje so uže poprej od mene vedeli in zatorej se me nijso nič bali. Drugi pa so imeli zaupanje morda vsled tega, da nijsem bil prišel k njim sam, ampak v društvu s tominskim posestnikom, Janezom Carli-jem vulgo Kamarjem. Da to vendar nij moglo imeti velikega vpliva, dokazuje mej drugim ta okoljščina, da na poti iz Cirknega v Podmelec me je spremljal g. Ržen, pa tem nič manje sem poskusil vse popreje omenjene sitnosti; in je celo ta mož, ki me je psoval z besedo „piemonteže" i. t. p., rekel g. Rženu, da me vsled tega zagovarja, ker je od meno podkupljen. Z druge strani to, da bi meni samo družtvo tominskega prebivalca veliko ne pomoglo, če bi sicer ljudstvo bilo zelo nezaupno, se razvidi še iz tega, da celo v teb bližnjih Tominu vaseh, katere sem sam obiskaval, uij-sem našel ni sence te surovosti in nezaupljivosti, kakor na primer pri nekterih individuih v Nemškem Ru-tu (v Koritnici) ali pa na Grahovem. Samo na Selih (Sottosella) so pravili nekteri, da se jim to preveč čudno zdi, da jaz vse te reči zapisa-vam, in da mora biti v tem nekaj nevarnega; pa, ko sem jim pokazat naznanilo uredništva „Sočeu o moji osebi (št. 26 .Soče" 1. 1872), so precej začeli drugače so z manoj obnašati, in so uže zastopili, kaj da hočem. Posebno zaupljivost in gostoljubstvo mi je skazala cela družina Peršo v gorenji Kamenici, tik italijanske meje, kjer nijso nič popreje od mene vedeli, pa vendar se me nijso nič bali. Pred vsemi pa moram tu hvaležno omeniti Nanice Perse-tove, katera mi je z redko postrežljivostjo in dobroto povedala nekoliko znanih njej pravljic. Nikjer nijsem našel toliko šaljivih, »spasnih1* talentov, kakor namreč v tominski okolici. Če bi „Bren-colju mogel porabiti podobne talente, postal bi brez vsake dvombe veliko več vreden ter bi mu nikdar ne zmanjkalo tvariue. V tem obziru posebno se odlikujejo, naprimer, Jakob Rutar, vulgo Prtenčev strijc, iz čiginja (od tega moža mi je pravil še popreje g. Kragel v Gorici), Franc Pitamec, mlinar v Učeh, čevljar Bernik, tudi v Učeh, i, dr. Vsi ti možje odlikujejo se tudi z neodvisnim, > aamostalnim mišljenjem, kar je tem čud- nejše, ker nijso obiskovali skoro nobenih šol in nijso veliko svetsi videli. Da bi oblajšal opravijo vsakemu prihodnjemu izi-skovatelji torainskega dijalekta in tominskcga Ijudstve-nega slovstva, štejem si v svojo dolžnost, razen treh ravno zdaj omenjenih, nazvati še sledeče bolj imenitne pripovedovalce: Jožef Rutar vulgoŽetic(znan tudi pod imenom „Peucinov ače" ali pa naravnost „ačeu) iz Čadrskega Zadlasa, Peter Jelinčič vulgo Lokar iz Za-tomina, Ivan Rut ar, vulgo Kuščer, krojač v Torninu, i. dr. J z sem posebno veliko zapisal iz ust Jakoba Katarja Prtenčevega strijca (ki je bil pri meni tudi v Gorici skoro tri tedne) in Jožefa Rutarja Žefica. Za te znamenite rezultate moj "h iziskovanij v to-minski okolici sem mej drugim zavezan tudi prijaznosti mktenh tominskih gospodov. Posebno zahvalo moram tu izreči gg, Pencinu, Kacafuri i. dr. K gospodom pa, ki so mi več ali mauje pomagali v vipavski dolin', na Gorenjskem in v eirkljanski okolici, moram pristavili še g. linija, šolskega nadzornika v Vipavi, g. Sodnika, župnika v Koprivniku, g. Franceta Prežlna, radolškega okrajnega šolskega sve-tovavea in posestnika v bohinjski Srednji vasi, g. učitelja Širco v Cirknem, g. Jožeta Klemenčiča, posestnika v gorenjih Šebreljab, i. dr. Mej vasmi, v katerih sem bil posebno prijazno in zaupljivo sprejet, sem pozabil omeniti bohinjsko Jireko in bohinjsko Bistrico. X. Se popreje, ko sera se bil peljal v Tomin, tem obiskal Kanal, ter sem bil prav prijazno sprejet od ta-mošnjega pevskega društva. Tako tudi, ko sem šel nazaj iz Tomina v Gorico, sera se zastavil v Kanalu celi dan, - pa od mestnega dijalekta sem le malo izvode!, akoravno se ne morem ne zahvaliti mežnarju iz Morske, Janezu lblotu vulgo Šiglonu, ki mi je rad pomagal v mojem opravilu. Zanimiva za mene je bila novica, tla, ko sem se peljal iz Kanala v Tomiii, so nckteri Kanalci govorili, da sem ruski agent - r,šulmajster", in da sem bil st>| v Tomin z namenom, osnovati v tem kraji rusko šolo, menda rusko univerzo. Iz tega se razvidi, da Tomin mora imeti poseben kulturni pomen, ker za to, da bi osnovala ruska vlada š'd~ko propagando mej avstr i ja n s ki m i Slovenci, si nij izbrala Djublja-ne ali pa vsaj Gorice, ampak namreč Tomin. Tudi se iž tega razvidi, da se nekterim politikarjem dozdeva, da vsaka tuja vlada sme ravnati z avstrijan-skimi deželami, kukor ze svojim lastnim blagom. XI. Da bi en malo potolažil omikane Ajdovce in druge gospode na deželi, razžaljene s tem. da sem popisal golo resnico brez nobenega olepšunjft, omenim sedaj nekte-ra mnenja od moje osebe, katera s<» se rodila ali v sami Gor.ci ali pa vsaj blizu tega znamenitega mesta. Svojim obnašanjem v neki g-ispodski h ši zaslužil sem si pridevek ^medveda4*. rRus je medved 1* — tako so razsodile omikane gospodi čine - , in sicer ne zavoljo tega, da bi bil z njimi surov in grob jansk, ampak ▼sled tega, ker sem bil pri njib nekoliko časa, pa se vendar nij sem nič menil ž njimi o mestnih kvantah in čakolih. Kedor govorile resnobno, je „medveda. To sem si dovolil omeniti ne zarad česa druzega, ampak le kakor izgled resnobne omike tukajšnjih gospodskih ženskih. Nckteri iz celega mojega članka o ženskah (N. V. tega podlistka, št. 1 rSočeu) so zatopili le tolik , da „tukajšoje ženske so krave.4 Drugi pa so zastopili to stvar en malo drugače, ter so izmislili za mene prav primeren in bistroumen pridevek „il protettore detle vacebe." Ali nij res, da eno in drugo dokazuje le visoko razvitje uma in pameti ? *) Kakor v druzdi krajdi, tako sem tudi v Solkanu dobil nekoliko pripovedovalcev, da bi iz njih ust zapisa-val tvarino za karakteristiko solkanskega dijalekta, Nekterim Solkaucem to nij bilo prav ter so se prizadevali ovirati me, kolikor le mogoče, in namreč na ta način, da so začeli zabavljati nad nekterimi izmej pripovedovalcev, smejati se jim, nazivati jdi npru3ara, češ da služijo pruskemu (V) špjonu, i.t.d. Pa kaj Solkan? Saj tudi v imenitnem mostu Gorici je jako malo ljudij, kateri so v stanu razumeti pravi namen mojih potovanij, se ve da vsled tega, ker skoru uoben nij slišal nič podobnega od svojih spred-nikov. Skoro nobeden nij slišal, da bi kedo hotel poznati in popisati neko reč, na primer dijalekte, le za-rad tega, da bi jo poznal. Skoro nobeden nij slišal, da bi kakošna vlada trosila denar na podobne stvari. Skoro nobeden nij slišal, da je, na primer, dunajska akademija znansiev poslala I, 185'J na stroške av-strijansko vlade znamenitega nemškega jezikoslovca in tačas profesorja pragske univerze, Augusta Sohleicher-ja v izhodno Prušijo, da bi tam izštudiral na mesti litav-ski jezik. Skoro nobeden nij slišal o raznih družili učenih in učenih cxpedicjah, ki so šli v razne kraje pozemlja na stroške to ali one vlade, da bi v teh krajih izisko-vali iu p.pisavali ali prirodo ali pa ljudi, posebno v jezikoslovnem in narodopisnem (ethuografičnem) obziru.**) •) G. profesor nam ne bode zameril, če k t*j izjavi tudi mi svojo opomeniino, Naiu se zdi, da g. profesor nedolžno dalo premalo loči od resnobnega izreka tako, da kak dovtip ali kako satirično opazki> za resnico jemlje in po tem naopačno sklepa i sodi. URED. **| So ve, da vse to velja o Neslovencih, ki prebivajo y Gorici, kajti to mora učeni g. profesor priznati, da smo ga tukajšnji Slovenci % velikim veseljem sprejeli in ga v njegovem znanstvenem početju drage volje in srčno radi podpirali. URED. Tako tudi nijso podobno baze goriški gospodje t stanu razumeti, kaj jaz prav za prav hočem, ter so si v samem začetku mojega tu prebivanja izmishli, da moram biti špijon, in sicer najbrže pruski špijon. To pa, kar sem pravil, da sem profesor iz Rusije i. t. p., se je, po mnenji teh gospodov, govorilo le nalašč, da bi na ta način prikril pravi namen mojega rogo-viljenja. Ravno tako da bi prikril moj resnični značaj, so me bili dali Prusi učiti popreje poljsko in rusko ter so mi priskrbeli ruski pas; kajti povsod je znana prebrisanost in dovršenost pruskega špijon-stva. Stoprv v zadnjih mesecih so globokomiselni goriški politikarji me naredili ruskega špijona. To mnenje je izraženo mej drugim v onem goriškem dopisu »Triester Žeitung", kder se govori o ruskih vohunih (russische Spaher) (N. 287 1. 1872). Vem tudi iz gotovega vira, da so celo dotične oblastije blagovolile žrtovati meni svojo posebno pazljivost in se skrbno brigati za mojo osebo. XII. Podobno prijaznost skušam uže ne prvikrat. L. 1867. bil sem nekoliko mesecev v Pragi, in sicer še z bolje nedolžnim znanstvenim namenom. Namreč študiral sem v eni tamkajšnjih biblijotek ter sem obiskaval prof. Hattalo, da bi se ž njim pogovarjal o jezikoslovnih vprašanjih. To vendar nij zadržalo praž-ke policije, videti v meni ruskega agenta ter osrečiti me se svojim nadgledstvom (Polizeiaufsicht). Kedar pa se je pripeljal v Prago eden mojih prijateljev ravno s tistim namenom, takrat je bila c. kr. policija prepričana, da preti avstrijanski državi velika nevarnost. Vsled tega so poklicali naju na policijo, kder je lepega obraza policijski komisar začel izpraševati vsakega iz mej naju, kde je rojen, kde seje odgojeval in študiral, zakaj je prišel v Prago, kedo je njegor oče, kako je ime očetu iu materi, kako se je pisala mati, dokler se uij omožila, kde stanujejo stariši, itd. Se ve da, ne glede na svoj velik apetit, častitljivi gospod policajko-misar nij mogel naju ujeti. Vrhu tega je vsak teden prihajal skrivaj k moji gospodinji en špicelj ter jo je izpraševal, kaj delam, kam hodim navadno itd. To mi je bila naznanila sama gospodinja, akoravno jej je to gospod špicelj strogo prepovedal. Sicer ne vem, ali je sploh imel špicelj pravico, kaj zapovedati ali pa prepovedati. In sploh je avstrijansko ljudstvo vajeno tega, da skoro v vsakem tujci vidi kakega špijona ali ' agenta. Saj se je 1. 1851 — 3 celo od ubogih loncovezov na Dunaji in drugod pripovedovalo, da govorijo magjarsko, italjansko in francosko ter da so ne več ne manje kakor preoblečeni grofi in drugi tajni agenti in emisarji: celo vojaškim patrolam je bilo zapovedano loviti te nevarne za Avstrijo osobe. Saj se je tudi skoro od vsakega potujočega nmuzikautau i. t. p. precej pripovedovalo, da je skrivni ogleduh te ali one sovražniške države. Sicer v vsem tem nij nič čudnega: sum in sum-ničenje nij nič specijalno avstrijanskega, ampak je to lastnost občnočloveška, prirojena vsem ljudem. XIII. Koder sem le hodil po Slovenskem, povsod sem zapazil to prikazen, da skoro vsi Slovenci, če le znajo kak tuj jezik, rajše ga govorijo, nego svoj materin. Posebno pa velika večina slovenske gospode rajše iz-ražuje svoje misli v „regimentšprahi" ali pa v nlingua italiana", nego v tako rečenem .materinem jeziku*. Uzrok te prikazni se mora iskati v zgodovini ce* lega naroda, kakor tudi v zgodovini posebnih indi-viduvov. Saj do zadnjega časa nij moglo se govoriti o kaki slovenski civilizaciji ter vsa omika in tako rečena civilizacija se je izposojevala iz nemške ali pa laške fa-brike. Na Slovence, kakor na Jugoslovane sploh, se je gledalo v Avstriji, kakor na Kelte v Franciji, na Baske v Španiji, na Litavce v Prusiji in Rusiji, to je kakor na ethnografični materijal, kakor na „beta noire* brez nobenih narodno-političnih pravic, za ktere se sicer namreč sami Slovani prav nič ne brigali. Vsak vsaj en malo izobražen Slovenec je dobival in v srednjih šolah (gimnazijah i. t. p.) še zdaj dobiva celo svojo umstveno omiko v tujem, nemškem jeziku. Razvoj mišljenja, obrazovanje (bildung) abstraktnih pojmov itd., vse to izvršuje se s pomočjo tujega nemškega, pri nekterih Slovencih deloma tudi italijanskega jezika. Tako, mej drugim, vsi omikani Slovenci najlože raču-nijo po nemško; jaz ne poznam nobenega slovenskega gospoda, o katerem bi se moglo reči, da lože računi po slovensko, nego po nemško. Z eno besedo vse mišljenje omikanih Slovencev vrši se v formah nemškega jezika, njih umu je prisvojena nemška logika. Pa ne samo v šolah odgajajo se Slovenci v nemškem jeziku, celo doma „gospodskiu otroci se morajo od samega začetka vaditi prevladno v nemškem govoru; kajti po nemško odgojeni stariši, pri tem v globo-črai srca zaničujoči slovenski jezik, volijo si za »hof-sprache* in „rauttersprachew namreč nemščino z od-stranjenjem nežlahtuega slovenskega jezika. (V nekterih gospodskih ^slovenskih" družinah rolo „mutter-sprache* igra italijanščina). Gospodski stariši, kateri bi popolnoma odkritosrčno odgojevali svoje otroke v „ma-tennem" (?) jeziku, se dajo lahko na prstih sešteti. Večkrat imel sem priložnost slišati od gospodov, posebno pa od gospij in gospodičin: „Mi doma konverzi-ramo le nemško ali pa italijansko; samo z deklami in hlapci govorimo slovensko.1* Tista gospoda se jo navadno strašno čudila, da jaz sem govoril z njo raj še po slovensko, nego, naprimer, po nemško. (Sicer jaz, ka&or postranski opazovalec, nijsem tega delal vslcd kake posebne vnetosti za slovenščino, ampak le zbog tega, da bi imel zmerom priložnost, slišati to ali ono slovensko narečje in sam se mogel vaditi v slovenskem govoru). Ko sem bil enkrat v ljubljanski čitalnici, je bilo tam tudi zraven dosta odlične „slovenske8 gospode. Pa vendar ta .slovenska" gospoda je govorila mej seboj le po nemško; samo s točaji i točajkamij so ti gospodje kazali svoje nrodoljubljeu, govoreči ž njimi v »materinem" jeziku. Tudi z manoj so govorili ti gospodje sloveusko, kajti .tujcem moramo kazati, da spoštujemo dragi nam materin jezik." Saj tudi vse demonstracije izvršujejo se v materinem jeziku. Tedaj notri v srci zaničevati sioveuski jezik, na videz pa kazati strašno vnetost zanj, s temi besedami je izraženo obnašanje starše slovenske gospode z materinim jezikom. Kajti večina mladega pokoljeuja slovensko gospode se uže ne sramuje rabiti „materinega jezikaw tudi v vsakdanjem živenji, ter je gotovo, da napredek v tem obziru bo zmerom vtči. Kar pa še moram zabilježiti, to je, da se goriški Slovenci sploh veliko manje sramujejo govoriti po slovensko, nego gos-podški prebivalci bele stolice Slovencev. To je gotovo v zvezi s tem, da v Gorici je vsaj eden slovenski advokat, ki, ne glede na vse overe in rogoviljenja, ura-duje samo v slovenskem jeziku, mej tem ko v beli Ljubljani nij nobenega tako odločnega. V zaničevanji „materinega jezika* od strani slovenske gospode nij nič čudnega, kajti nij tako davno, kedar slovenski jezik je bil jezik sužnjev, kmetov, „sklavov"; prejšnji pa posestniki teh sužnjev so se šteli ali mej Nemce, ali pa mej Italijane. Kedar pa seje iz nedrija osvobojenega slovenskega ljudstva razvila nova baza slovenske gospode demokratičnega izvira, se je tem nič manje ta nova gospoda v svojih šegah in navadah asimilirala (upodobljala) uže obstoječi stari, aristokratični gospodi. Ker pa mej gospodske navade spadalo je tudi rabiti v navadnem živenji nemščino ali pa italijanščino z odstranjenjem slovenščine, so je tudi nova gospoda, želeč biti res gospodska in aristokratična, morala podati tudi ti stari navadi, tem več da nij bilo nobenih faktorov čisfo narodnega izobraževanja, nij bilo ne slovensko literature, ne slovenske šole, ter vsa omika Slovencev seje vršila v nemških šolah in s pomočjo nemške, deloma tudi italijanske literature. Še le občno-slovansko narodno gibljenje v Avstriji je vzbudilo tudi v nekterih Slovencih potrebo narodnega izobraževanja in razvoja vseh duševnih sposobnostij na narodni podlagi s pomočjo »materinega" jezika. Ta potreba je porodila slovensko literaturo in slovensko narodno-politično živeoje. Pa vendar, pri vsem svojem napredovanji, je slovenska literatura še zdaj tako majhna in zastopa večidel tako ozko in skoro izključivno „ljud-8tveno': potrebe, da vsak Slovenec, ki želi si pridobiti višjo, znanstveno ali pa uraetnijsko omiko, bi ostal strašno na zadi v primeri z omikanci drugih narodov, če bi se obmejil na samo slovensko literaturo, ter je vsled tega prisiljen posluževati se tujih literatur. Gotovo, napredek slovenske literature bo zmerom veči; pa veudar mislim, da šo mnogo vodo uteče, dokler slovenska literatura dojdo do te stopinje dovršenosti, da bi mogla zadostovati celo skromnim potrebam občnega izobraženja uma in občnoevropsko omike sploh. Ta lastnost slovenske literature v zvezi se staro gospodsko navado, posluževati se v navadnem živenji »tujih" jezikov na mesti „materinegaK, je uzrok še dozdaj obstoječega mnenja, da govoriti po slovensko nij prav »nobel« ter da gospod, če hoče biti res gospod, mora rabiti prevladno, vsaj v družini in socijal-nem (društvenem) živenji, nemščino ali pa italijanščino. Tedaj to jo gotovo, da se še dozdaj slovenski jezik šteje mej Slovenci „ta gmajn špraha za ta gmajn fulk°, nemški pa in italijanski so „nobel šprahe za nobel gospodo." Z druge strani pa je znano, da ljudje so v mno- gera obziru le opico ter radi posnemajo druge v navadah, šegah in v živenji sploh. Zatorej tudi celo mnogi slovenski kmetje, ki doma nijso slišali nobene besede razen slovenske, če le po naključbi znajo en malo kacega tujega jezika, se radi bahajo s to svojo vednostjo ter kažejo zaničevanje slovenščine. Evo, nektere prikazni tt baze. Ena baba v malih Žabljih skoro nij hotela govoriti z manoj po slovensko ter mi je naznanila, da z „nobel" gospodom jej je veliko ložo „šrajatu po italijansko. Uzrok je ta, da pred nekolikimi leti je služila za deklo v Trstu. Neki državljan v Sv. Križi me je nagovoril se sledečimi besedami: „Nij res, gospod, da je neumna ta naša šprahaV mi smo pankarti, mi nijsino ne Italijani, ne Nemci, ne Slovenci." „Saj ste Slovenci", sem mu na to rekel. „E, če bi šrajali prav po slovensko, jaz jih nič ne zastopim," se je glasil odgovor. Da se v zaničevanji slovenščine odlikujejo mej ljudstvom posebno bivši vojaki, bivši „pedintarjiu, majhni trgovci, sploh ljudje, ki so dosta po svetu hodili, biriči in drugi tiste baze, se razume samo po sebi. To zaničevanje materinega jezika od strani ljudstva pospešujeta mej drugim še dva faktorja. Eden faktor je večina c. kr. uradnikov, ki hočejo, da bi še zdaj vladali v Avstriji časi birokratične patriarhalnosti, ter so prepričani, da nijso za to postavljeni na svoja mesta, da bi služili ljudstvu, ampak da nasprotno ljudstvo egzistira zavoljo tega, da bi, pre-ganjaje ga in delaje mu vsakovrstne ovire, gospodje uradniki pridobivali si od vlade oficijalno zaupanje in razne nagrade. Dr".gi uzrok, da slovensko ljudstvo tako malo mara za materin je2ik ter se prizadeva, da bi si pridobilo znanje druzih jezikov, je to, da je Slovencev tako malo število, in da res se slovenskim jezikom nij mogoče obhoditi veliko sveta. To čutijo posebno prebivalci teh krajev, v katerih se je prejšnjo nemško ljudstvo pola- goma poslovenilo. Tako, na primer, v Nemškem Rutu (Koritnici) in v Stržiščah jako obžalujejo nekteri, da so zgubili svoj stari nemški dijalekt; ker tajim je delal mogoče precej si prisvojiti tako razširjeni nemški jezik, mej tem ko jim je s« sedašnjim slovenskim dija-lektom to uže veliko teže. Zraven tega zaničevanja slovenščine in hrepenenja po tujem nahajamo tudi nasproti, kakor pri nekterih slovenskih gospodih, tako tudi pri nekterih individuvih iz ljudstva, strastno vnetost za slovenščino. Pa vendar je to le vnetost, a vsaka posebna vnetost za neko stvar pomenja, da osoda te stvari nij še odločena in da je še potreba boriti se. Le takrat je zagotovljena egzi-stenca in uspešni razvoj neke narodne stvari, na primer narodnega jezika, kedar nij potreba se za njo več boriti in kedar njeno projavljenje teče po mirni, brezbojni poti. Ta prikazen, da se Slovenci tako radi poslužujejo drugih jezikov, dokazuje mej drugim to, da, kakor potomki sužnjev, nijso se še mogli odvaditi robote in hlapčevanja tujcem. — Saj celo nekteri vneti Slovanje mej Slovenci sramujejo se svojega domaČega slovenske' ga jezika, čislajo ga za »gmajn šprnho", ter, če le znajo en malo, naprimer, po hrvatsko, rabijo v razgovoru hrvatski jezik. Če ga pa znajo premalo zato, da bi ga mogli svobodno rabiti, vsaj mešajo v svojo slovenščino mnoge hrvatske in druge inoslovanske besede, izraze in forme. Drugi pa, če ne delajo ne enega ne druzega, vsaj predelavajo po svoje slovenski jezik ter si sestavljajo svoj čisto osebni jezik. To se poteguje mej drugim na te gospode, ki govorijo preveč »pravilno", izrekaje vse, »kakor je napisano", naprimer 1 na konci beaedij (rekel, delal, kozel, i. t. p.), na mesti česar navadna slovenščina n ima u (reku, dolau, kozeu i. t. p.)- Prisvojenje si tujih jezikov je pri Slovencih jako lahko vsled tega, ker skoro vsi Slovenci odlikujejo se z izvrstnimi sposobnostimi za jezike. Naučiti se v neko- likih mesecih govoriti na primer po laško ali po nemško no predstavlja za Slovenca ali pa Slovenko noben© težave. Enkrat sem sedel v Tominu za mizo z nekolikimi slovenskimi gospodi. Ti gospodje so zmerom mešali v svojih razgovorih tri jezike: slovenski (najmanj e), nemški in italijanski. Jaz sem si prav mar-jivo poslušal njihove razgovore, ter sem si mislil sam pri sebi, da slovenska gospoda je dozdaj še le v gimnaziji živenja ter še dolgo ne stopi v univerzo živenja. A mislil sem si tako namreč vsled tega, ker, kakor je znano, gimnazij ima namen, pripraviti dijaka za vsak poklic: on študira tu vse predmete, pa še ne ve, ali bo duhoven, ali advokat, ali zdravnik, ali učitelj, ali inženijer ali pa kaj druzega. Tako tudi slovenski gospodje ne vedo, kam pridejo, ter se za vsak slučaj pripravljajo: če pridejo v nemško, bismarkovsko univerzo, bodo Nemci; če pridejo v italijansko univerzo, postanejo Italijani; če pa slednjič bodo študirali v slovanski univerzi, ostanejo Slovani. Ali nij res, da je to jako previdno in praktično? XIV. Zanimiva je eua prikazen, katero sem imel priložnost opazovati v socijalnem živenji Slovencev. To je namreč obnašanje slovenskih gospodov proti svojim kmetskim staršem in kmetskim družinam. Skoro vsa zdaj obstoječa slovenska gospoda je čisto kniotskega izvira. „Mi smo plebs", slišal sem sem ter tja od tega ali onega slovenskega gospoda. Se ve da v tem nij nič sramotnega za slovensko gospodo, (če še sploh pamotni ljudje morejo priznavati sramotnost in nesramotnost v podobnih rečeh), ampak na robe bi se moralo šteti na čast narodu, ki, obstoječ dozdaj samo iz prostega ljudstva, ie dobil iz nedrija namreč tega ljudstva novo, dosta mogočno inteligencijo. Pa jaz no- čem razbirati to stvar s tega občnega stališča, ampak imam namen obrniti pozor častitih bralcev na nekaj druzega. V mojih potovanjih imel sem nekolikokrat priložnost videti tega ali onega slovenskega gospoda v njegovi kmetski družini, ter moram priznati, da razmere mej njimi so osnovane na podlagi čisto aristokratični: razloček gospode in »plebsa" se tu skoro ostreje čuti, nego v razmerah mej davno aristokracijo in njej podložnimi sužnji. Kmetski stariši se morajo držati v spodobni oddaljenosti od gospoda sina; kmetske sestre igrajo navadno roljo ne več, kakor dekel gospoda brata. Sosebno bije v oči razloček kmetstva in gospod-stva v eni in tisti družini takrat, kadar je gospod sin duhoven, to ie »gospod" v strogem smislu te besede. Večina kmetskih staršev poljubuje roko sinu-gospodu. Kedarse od njega govori, negovori se drugače,kakor z nazi-vom„gospod sin", »gospod brat" i.t.p., glede potem, ke-dor govori, ali kedo staršev ali pa brat ali sestra. V obraz govori se gospodu sinu ali bratu z „oniK, on pa starše kliče z „vi", Sestro in brata, kakor tudi vse farmane, s „ti". Sicer to dokazuje samo veliko spoštovanje duhovskega stanu; a, kakor je obče znano, slovenski narod spada mej narode, najbolje spoštujoče vero in njene predstavitelje, duhovne. XV. Zdaj hočem priobčiti nekoliko opazek o duhovnih, katere se mi je posrečilo videti na mojih potovanjih. Duhovni so še dan danes središče in glavni pred-stavitelji tako rečene slovenske inteligencije na deželi, in v nekterih okolicah celo edini omikanci. Izmej okolic, katere sem imel priložnost obiskati, se najde samo v vipavski dolini, na Notranjskem in v Tominu samem v obilnem številu tudi druga baza tako rečene slovenske inteligencije : to so razni veči posestniki, trgovci, vladni in privatni uradniki itd., z eno besedo vse to, kar spada pod kategorijo »gospod", akoravno besedi »gospod" in „omikanec" ne morete se na noben način šteti identični, kajti lahko najde se tudi neomikani »gospod'1 ali pa omikani »negospod", omikani kmet. — V druzih pa obiskanih okolicah, na Gorenjskem in na Tominskem sploh (razen samega trga), slovensko inte-ligencijo predstavljajo (reprozontirajo) le duhovni. Moje opazke o duhovnih ne morejo imeti nobenega posebnega pojnena, ker hočem popisati samo to, kako so mene ti ali po oni duhovni sprejemali in kako se z manoj obnašali. Nekteri izmej njih so me sprejemali, kakor hlapca, ter so govorih z manoj ošabno in neuljudno ; sicer njih število bilo je jako malo. Nekteri pa spet so se držali z manoj preveč ponižno ter so nasprotno onim hoteli skoro hlapčevati meni. Pa vendar precejšna večina duhovnov se je obnašala z manoj popolnoma pristojno in dostojno, kakor se spodobi omikanim ljudem. Toda obnašanje se z manoj je reč skoro čisto osobna in nema nabene posebue važnosti. Veliko važnejše je to, kako so me gospodje zastopili in kako so mi pomagali v mojem opravilu. Kakor veliko druge gospode, tako so tudi nekteri duhovui mislili, da me morajo postreči z jedrni in s pijačami, ter da mi bo zadostovalo to, kedar born sit. Marsikteri nij, kolikor se mi zdi, celo verjel, da jaz odkritosrčno nočem piti, in da mi sploh nij toliko mar za jedi in pijače, kolikor za to, da bi spoznal krujni dijalekt in druge v zvezi s tem nahajajoče se stvari. Nekteri pa, če so tudi verjeli in zastopili namen mojega potovanja, nijso mi bili vendar v stanu nič pomagati, ker nijso znali, kamo bi me peljali in s kakim možem al pa ženo bi me spravili v kup, da bi mogel slišati od njih neko povest ali pa nekaj podobnega v domačem dijalektu. Temu se na noben način ne moremo čuditi, kajti težko je tirjati od duhovnov, da bi vsak izmej njih interesiral se za to, kar zanima tega 3j tista ideja je tičala v snovanji raznih beraških samostanov. - Oo pa v zadnjih časih število ofieijahiih beračev postaja zmerom manjše, jo to nasledek le zmerom nižje stopinjo verska vnetosti; kar je gotovo v zvezi, mej drugim, z močnim gibanjem proti samostanom in menihom Gospodje, ki s tako Vlietostjo delajo zoper te koristne z »vode in zopor beračijo sploh, hočejo obropati človeštvo velike m z niči m nenadomestljive tolažbe, katere vsak ■ nežno srce nahaja v tem. da nekaj iz svoj'! lastnino doli ubogemu bratu, ki za to se svojimi molitvami pripomaga k izveličiiiju ne samo dajalca, ampak tudi vseh njemu dragdi duš. Uničevat: podobne zahoda in rokodelstva pomenj t. — kratiti krščanski vzajemno d. Največ beračev in najbolje razvito navado beračiti opazil sem blizu Gorice in v celi vipavski dolini; pa skoro se more reči, da čim dalje od G ince, tem man-je je beračev in beraštva. V goriški okolici in v vipavski dolini beračijo ne samo berači rokodelci (berači- profe ionisti), ampak tudi znameniti del vseh prebi- vulcev. Posebno vidi se to v večjih krajih, kdor je z ene strani večja revščina, z druge strani pa prihaja več tujcev in prebivalstvo živi deloma od lahkega, brezskrbnega zaslužka. Taki kraji so, mej drugim, Solkan, Svet Križ. Ajdovščina itd. V teh krajih je dosta poglc 'ati celo jako čedno in spodobno oblečenega otroka, da bi precej rekel: „Če jim je všeč, naj mi dajo en sold," ali pa: „Naj mi dajo en sold:i, ali pa slednjič kar naravnost: „En soldl-* - V enem o-menjeiiih krajev je sedel pred eno hišo mestni državljan, stari pijanec ostudnega obraza; videč me, je zav-pil: „Naj m i dajo en soli za žganje!* U/.rokov tega razvitja beraštva bl;zu Gorice je treba iskati piel vsim v veliki revščini tukajšnjega prebivalstva, drugič pa v ve In h zvezah z večimi mesti, Trstom in Gorico, kar vleče za seboj mej drugim tako rečeno „demoralizacijo" ljudstva. Da hij tu uzrok močnejši religijozni duh goriškega prebivalstva, se razvidi uže iz tega, da, na primer, na Gorenjskem, kder je ljudstvo veliko več r< ligijozno, skoro nij beračev, in namreč vsle 1 t"ga, ker nij tam tako velike revščine in drugih t. p. okoljščm. Samo v Bledu je dosta razvita beračja, česar uzrok je veliko število tujcev, obiskujoč h ta lepi gorenjski kraj, in dajočih lahki m brezskrbni zaslužek mestnim prebivalcem. Zato, na primer, v Bohinju nijsem videl celo enega berača ne. llivno tako skoro nij beračijo v cirkljanski okolici, akoravuo ta okolica spada mej dosta revne. Uže več najde 3e beračev v tudi revni tominski okolici, kar je gotovo v zvezi s tem, da Tomin in bližnje vasi leže na veliki cesti, da so sploh mestni prebivalci v večji dotiki s tujci, ter da v velikem številu gredo v*ako leto iskat zaslužka po belem svetu. Za pripov« davanje pravljic i. t. p. plačal sem navadno, in v tem uij nič čudnega, ker noben nij zavezan tratiti čas zastonj zato, kar je všeč temu ali onemu znanstvenemu norcu. Pa vendar nekteri kmetje in kmetice nijso hoteli vzeti od raone denarjev, ter ali so bili zado -voljni z vimm ali pa žganjem ali pa tudi celo" so mi povedali popolnoma zastonj. Podobno osobe srečal sem skoro v vseli okolicah: tako mej drugim v Malih Zabijali, v Ajdovščini (kder sicer so mi pripovedavali skoro sami gospodje), v Rihemberku, v Bledu, v Smokuči, v Bohinjski Beli, v Bohinjski CeŠnici in Srednji vasi, v Bohinjskem Nemškem Itutu, Podbrdom, v Stržiščali, v Cirknein, v Učeh, posebno pa v Bohinjskem Brodu, v Šebreljab, v Podmelci, v gorenji Kamenici pri Tominu itd. Skoro povsod sem nahajal veliko dehkatnost v tem obziru. — Z druge strani pa ne morem ne omeniti brezsramnih tirjatev nekterih individuvov. Tako, na primer, tista ženska, katera se je jokala, prodavši dušo hudiču, je precej tirjala od mene, da bi za nje neumno blebetanje plačal jej krajcarjev, rekoč: »Naj mi dajo moj Ion," a po njenem mnenji hudičev Ion ne more biti manjši od 30 kr. Iz tega se mej drugim razvidi, da denarje od hudiča ali pa antikrista moremo brati, samo da bi se mu ne podpisali, z drugimi besedami, da se hudič mora ošlepariti. Ep mož v Cerkljanskem Orehku je tirjal skoro za vsako besedo 10 krajcarjev; gotovo somu njegove sicer jako malo vredne besede čisto zlato in srebro, itd. Sicer pa, kakor sem uže omenil, ne moreni se tožiti na brezsramuost in nedelikatnost slovenskega ljudstva v tem obziru. V Avstriji, kakor tudi v mnogih družili deželah, organizirana beračija se je vrinila celo v navadno društveno živenje. Tako, na primer, nij nič drugega, kakor organizirana beračija, „obligatni trinkgeld" toča-jem, točajkam i. t, p., katerega razmeri so odvisni od radodarnosti posameznih gostov. Pod konec popišem en poseben slučaj beračijo. Sedel sem v učauski krčmi z mestnim mlinarjem, g. F. Pitomcera, ter sem iz njegovih ust zapisaval razne zanimive reči, kar naenkrat pride v tisto sobo eden c. kr. finanejerjev. Ta mož takoj pristopi k meni in začno nekaj po nemško blebetati, česar nijsem mogel precej zastopiti. Pokazalo se je, da me je vprašal, ali je moja knjiga, v katero sem zapisaval, štemplana (kol-kovana); ker pa Bij bila, mi je prav grobijansko naznanil, da me bo peljal v finančni urad, kder bom moral plačati ne samo kolek, ampak tudi globo. Gotovo, je mislil častitljivi g. iinancjer, da jo popadel kakega naivnega nevedne/ i, kateri, da b: se le oprostil globe i. dr. nepnjetnostij, mu bo dobro plačal in razen tega postregel s kakim bokalom dobrega vina. Da pa je bil ta možicelj velik prijatelj vina, to je dokazovala njegova zunaj nos t. - Ja/ pa namesti tega, poslal sem po g. župana tir sem ga prosil, da bi izpodil mojega nadlegovalca. Vsled tegt je g. župan naznanil financjorju, da, če me bi> nadlegoval, bo kaznovan od dotične oblast-nije za kurjenje javnega miru, ter mu je zapovedal, da bi precej šel preč. G. finaucjer, bled od strahu in še popreje osupnen od tega, ker sem mu zažugal, da ga bom tožil, je začel jako ponižno prositi zamere ter je z dolgim nosom popustil hišo, v kateri je rajtal nekaj zaslužiti. XVII. Omiko slovenskega ljudstva pospešujejo največ, kakor je obče znano, šole in čitalnice. Zatonj zdi se mi primerno, tudi o njih nekaj pregovoriti. Gotovo, moje opazke ne morejo imeti nobenega pomena, ker sem imel premalo priložnostij, da bi opazoval šole in čitalnico; pa vendar mislim, da se celo v teh mojih opazkah najde nekaj, kar bo tega ali onega kaj zanimalo. Stanje šolstva na Goriškem je veliko boljše, nego na Kranjskem, kder še dozdaj manjka veliko učiteljev, ter nij mogočo so nadejati, da bi se tam tako hitro k boljšemu spremenilo. Vsled tega tudi, kar se tiče o- mike sploh, je goriško ljudstvo primerno več omikano, n*go kranjsko. Pa pomanjkanja šole v kakem kraji ne vleče še za seboj pomanjkanja elementarne omike, to je znanja brati in pisati. Kajti podvzetno ljudstvo, uraeč, da v sedanjih časih nij več mogočo živeti v neohkauosti in v vsem se zanašati na tujo pomoč, pomaga si z lastnimi močmi, kakor le more, ter se prizadeva, da bi pomanjkanje učitelja nadomestilo na ta ali pa oni način. Kedor le zna nekaj, uči navadno druge, iti tako gre naprej. V množili krajih učijo mestni g. duhovni; nc-kten i/, njih so si zares pridobili velike zasluge za o-miko ljudstva v vseh ubzirih, učeč ne samo brati, pisati in drugih strogo šolskih predmetov, ampak tudi vadeč mladino, na primer, v petji i. dr. t. p. umetnostih. Čitalnice, katerih vpliv na omiko vsega ljudstva, ne samo mladine, je brez dvombe jako mogočen, so se udomačile tudi samo na Goriškem, mej tem ko se na Kranjskem nahajajo le v več.h središčih, v mestih, v velikih trgih i. t. p. O Štajerskem, Koroškem in ostalem Primorskem ne govorim nič, ker ne poznam t*di dežel. Kar pa zadeva značaj in primerno važnost posebnih čitalnic za omiko celega ljudstva v dotičuem kraji, gotovo je, da največ koristijo v tem obziru čitalnice v teb vaseh, kder nij veliko gospode, ampak kder živijo skoro sami kmetje. Kajti tam, kder je veliko gospode, se ta uavadno nerada meša s „plebsointt, in vsled tega čitalnice dobivajo značaj prevladno aristokratični. Nij tedaj čuda, da se, pri podobni nameri te ali pa one čitaluice, gospoda dosta omika, pa za to prosto ljudstvo ostaja skoro popolnoma v prejšnjem svojem stanji. Pa vendar se podobna gospoda precej razžali, ako ke-do na primer popiše, da nekteri neonnkanci iz ljudstva v tistem kraji štejejo tega ali pa onega tujea za hudiča ali pa za antikrista ah pa za neko drugo čez-naravno bistvo. V nekterih krajih so pale prejšnje čitalnice vsled tega, ker nekteri gospodje, ki imajo največi upliv na deželi, nočejo imeti čitalnic, boječi so, tla narod zgubi vero in se sploh pokvari. Ali res v čitalnicah narod gubi vero, ne vem, ker nijsera teolog. Samo to vem, da se mora slovensko ljudstvo zahvaliti svojim šolam, čitalnicam in društvu sv. Moho>a za to, da dandanašnji spada mej najbolj omikana evropska ljudstva. Ker sem uže pri čitalnicah, omenim še en kurijo-zen slučaj, ki se nahaja v zvezi s čitalnicami ter more služiti kakor izgled velike pameti nekterih omikancev. V neko čitalnico so dohajali pred kratkim ruski časniki, kakor dar njenega ruskega prijatelja. En ud to čitalnico je b 1 zadovoljen s časniki v vseh evropskih jezikih, v nemškem, italijanskem, francoskem itd. Samo ubogih ruskih časnikov mj mogel trpeti. Zmerom jo če/, njo zabavljal, nazivaje. jih „saublattcr" itp. Naenkrat jo naznanil, da ve iz gotovega vira, d t vslod Shoda treh cesarjev v Berolmu mora jenjati ta pan-slavistična propaganda, in da od zdaj zanaproj nobena slovenska čitalnica ne bode dobivala ruskih časnikov. Evo, kdo jo tičal glavni namen shoda treh cesarjev! -Sicer štejem si v svojo dolžnost naznaniti, da ta pametni gospod tuj Slovenec, celo Slovan ne. Mislim, da mej Slovani nij tako strašno pametnih možev in globokih politikov. XVIII. Vsak narol, v katerega deželi rase trta, rad uživa ta dar božji, to je rad pije*vino; sicer pa vsem narodom dopida vino. Ker pa Slovenci imajo svojo domačo trto, zatorej tud: pijo vino v taki množini, da se postranskemu opazovalcu zdi, kakor da bi mej njimi bilo v navadi tako rečono organizirano pijanstvo. Je veliko Slovencev, kateri se številom izpitih k'>zarcev merijo narodnost kakega individuva. „ Kako v Slovenec ste Vi, kedar ne pijete vina ?" tako se govori navadno vsakemu Slovencu, če ne pije. V teh krajih, kdei" je vino drago in kder se sploh težko dobiva, kakor na primer, na Gorenjskem in na Tolminskem, je navadna pijača žganje. So ve da kakor eno, tako tudi drugo vpliva škodjivo na z.lravlje, če se ga pije preveč. Pa v vsakem slučaji žganje je mnogo škodljivejše, nego vino. V i azilih krajih se nahajajo jako pametni in omikani možje, kateri, vsled velike rabo žganja, z mirom več gubijo prirojeno p imet in spomin, ter, če bodo nadaljevali, postanejo popolnoma neumni. Nekteri izrnej njih užo zdaj no veljajo nič, če popreje ne izpjejo m koliko kozarci-v žganj i. Temu, da ubogo ljudstvo tako rado pije, ne moremo se čuditi. Resničnost je tako žalostna in težka, da se reveži tolažijo s pijačami, katere dajo jim pozabiti njih gorje in težavno živcnje. Sicer ne morem reči, da bi pijanstvo v strogem /.mislu te besede bilo domače mej Slovenci, ter da bi se moralo Šteti za splošno navado vsega ljudstva. Nekteri pijejo j-aino eekaj, pa ne, da bi se upijanili. Samo nekteri pijo vsak dan. Sploh pije se samo o praznikih, kar ima dva uzroka: prvič da samo prazniki so odločeni za veselice in pozabljenjo vsakdanjih težav in grenkot, drugič pa da ne vsak ima zadosta denarja, da bi pil vsak dau. V nekterih vaseh nij celo krčme. Nasledki tega so, mislim, jako koristni za tistega kraja ljudstvo. Velik razloček mej prebivalci vasi brez krčme so posebno vidi o praznikih. Tako, na primer, obiskaval sem v nedeljo nekoliko vasij v Bohinju, posebno pa Brod, v katerih nij krčme, ter moram priznati, da mi je bilo jako prijetno videti čedno može in žene, ki so so jako spodobno obnašali in s katerimi je bilo mogcče pametno so pogovarjati. Na drugi dan, v ponedelj k zjutraj, vrnil sem se v Bohinjsko Srednjo Vas, kder sem imel glavno stanovanje, ter sem poizvedel, da so veli-čansko pili in da so se grozovitno tepli. Kakor živ dokaz tcpeža videl sera mladega fanta z veliko rano na čelu, druge pa z razkrvavljenimi rokami, z oteklimi očmi itd. Videč to, sem bil jako vesel, da sem bil popustil te pijance ter da sem prebil večer in noč mej mirnimi, uepijanimi ljudmi. IX. Nezanikljiva resnica je, da iz dveh dežel ali pa okolic, predstavljajočih popolnoma tiste lastnosti in pogoje, najdemo večjo omiko ljudstva v ti okolici ali pa deželi, katera je bolje preskrbljena s cestami in z drugimi sredstvi komunikacije. V krajih, ležečih pri železnici ali pa vsaj pri veliki cesti, nij nikdar mogoča ta divjost in neotesanost, s katero se odlikuje večina prebivalcev raznih oddaljenih od cest gorjauskih kotov in pastirskih planin. Ta resnica se je tudi meni potrjevala na vsakem koraku. Vipavska d dina in Notranjsko, od Gorice do Razdrtega, sta se mi predstavljala, kakor vrt; povsod ceste izvrstno zidane, tako da mi je bilo prijetno celo peš potovati v teh okolicah. Zato tudi omika ljudstva v teh krajih stoji na primerno visoki stopinji. V tem delu Gorenjskega, kateri sem obiskaval, to je v bledsko-bohinjski okolici, so tudi, najbrže oziroma na tujce, ki dohajajo obiskavat te lepe kraje, še dosta dobre ceste; zatorej je tudi nasledek te okoljščine za omiko tisti, kakor v vipavski dolini. Iz znanega mi severnega dela goriške dežele samo Tolminsko v ozkem zmislu te besede leži pri veliki cesti, ki pelje iz Gorice v Trbiž; naravni nasledek je večja olikanost ljudstva, prebivajočega v tolminski o-kolici. Za to pa jako žalostno stanje v tem obziru nahajamo v cirkljanski, a še več v podbrski okolici. Tako se mora na primer iz Podbrda v Iludojužino iti po žlebu Rače, po kamenih in brveh. Če pa nevihta pobere brvi in če sploh potovanje po Bači vsled kake- ga uzroka postaja nemogoče, takrat ubogi potovalecje prisiljen dričati se (drsati se, polzati) po jako ozki stezi, na kateri, če je le en malo mokra, je strašno lahko se podpolzniti in pasti noter v Bačo. Podobno nevarna steza pelje tudi iz Podbrda v Stržišče, itp. Kakor cirkljanski, tako tudi podbrski prebivalci tožijo, da, akoravno plačavajo velike davke na zidanje cest, so vendar popolnoma zanemarjeni, ter da se na njihove stroške zidajo ceste v druzih okolicah. Uzroka tega zanemarjenja iščejo Cirkljanje in Podbrščaoje v tem, da v Tolmina je središče dotičnih oblastnij, katere vsled tega skrbijo pred vsim za Tolmin in tolminsko okolico, držeč se načela, da srajca je bliže života, nego suknja. Še eno. Dostikrat potoval sem sam peš po od-ljudnih in divjih potih in stezah, m sicer celo po noči; pa vendar nikedar se mi nij pripetila nobena neprijetnost, nikedar nijsem bil v kaki nevarnosti od strani prebivalcev. Zatorej moram se le čuditi veliki dobroti in civilizaciji ljudstva, živečega v tako neugodnih pogojih._________ XX. Kakor sem uže enkrat omenil, nikder nijsem našel mej slovenskim ljudstvom te surovosti in neotesanosti, katero lahko more pričakovati vsak potovalec, ki gre na deželo s podobnim meni namenom. Celo na razu-pitem Gorenjskem nijsem srečal teh surovežev, o katerih sem poprejc slišal pripovedovati. Pa ne samo nikder nijsem nahajal surovosti, marveč me je do3tikratov prijetno osupnila uljudna odkritosrčnost in gostoljubnost, kakor od strani tako rečene gospode, tako tudi od strani kmetov. Posebno pa veliko gostoljubnost našel sem mej gospodo v vipavski dolini in na Notranjskem, V svoji odkritosrčnosti, veselosti in vseh manijerah se mi je zdela ta gospoda podobna davnim poljskim plemenita-šem, kakor se od njih pripoveduje. Sprejem v Rihein-berku, na Otlici, v Vipavi, v Podbrji, na Razdrtem, v Ajdovščini itd. ostaae mi na vselej v blagem spominu. Ravno tako v blagem spominu ostane mi sprejem od strani slovenske gospodo in slovenskdi kmetov v drugih okolicah, kakor na primer, na Gorenjskem v Smo-kuči, v Koprivniku, v bohinjskem Brodi) in Nemškem Rutu, itd., na Tominskem in^Cirkljanskem v Cirknem, v Sebreljab, v Jagerščah, v Cadrgu, v gorenji Kame-nici i. t. d. — Jaz sem gotovo tega mnenja, da noben človek nij zavezan postregati druzega zastonj, posebno pa če ta drugi jo kak jezikoslovni zajedavee (parasit). Zatorej v vsaki kmetski hiši štel sem si v svojo dolžnost plačati za jed in prenočišče; pa mnogi od njih nijso hoteli na noben način vzeti od mene denarja, tako da sem bil prisiljen dajati odločeni denar otrokom ali pa za otroke. Za eno najglavnejših znamenij slovanskega značaja šteje se navadno to, kar Rusi nazivajo „širokaja slav-janskaja natura." Pod ta občni pojem spada z eno strani zapravljivost in baba rja, z druge pa strani hrepenenje po tem, da bi se človek oprostil ozkih mej danega kraja in celo dežele, ter podobno ptiču potoval si svobodno in brezskrbno po celem pozemlji (zemuem površji). Ali je to izključivna lastnost slovanskega rodu, ne vem ; kar se mene osebno tiče, dvomim. Če pa je to res lastnost sosebno slovanska, mora se priznati, da so Slovenci izvrstni Slovane. Saj kakor gospodje, tako tudi mnogi kmetje slovenski radi zapravljajo denar in radi se babajo. Z druge strani pa so mi nekteri kmetje in kmetice izraževali željo, da bi radi popustili domači kraj in šli z manoj, kamor bi jih le hotel peljati: nekteri gospodarji so bili pripravljeni popustiti zarad tega ženo, otroke in celo gospodarstvo; nektera dekleta pa — svoje stariše ali pa svoje gospodarje. Posebno pa opazil sem to željo v ženskah, katerim gotovo nij posebno prijetno živeti v domačem krogu ter katere bi tudi rade nekaj sveta videle. Z manoj pa so hotele iti posebno vsled tega, ker sem bd ž njimi en malo bolje človeški (humanni), kakor ti moški, katere vsaki dan vidijo. Sicer so me posebno rade imele ne samo ženske, ampak tudi otroci, psi, mačke in sploh vse zatirane stvari; akoravno so i. i tudi mnogi moški kazali veliko prijaznost. „Če čejo, grem ž njimi!" — slišal sem od teh mojih nepričakovanih prijateljev in prijateljic. Prepričan sem, da, če bi mi bila ruska vlada naročila dobivati naseljencev za nenaseljene (b rezlja d ne) ruske dežele, bil bi mogel pripeljati s seboj nekoliko vozov samih Slovencev. XVII. Poblebctamo (poklepetamo, poplavšamo)si en malo o iizijonomijah; kajti more biti le blebetanje, ne pa resnobno govorjenje, če začne praviti o fizijonomijah nekega naiOda človek:, kateri je videl samo nemnogo individuov tega naroda, ter kateri nij ne fizijolog, ne fizijonomist. Narbolj slovanske fizijonomije se mi zdijo biti na Notranjskem: zelo spominjajo na fizijonomije poljskega naroda, a, kakor je znano, poljski tip se šteje eden narbolj čistih slovanskih tipov. — Tako tudi jako podobni Poljakom so Gorenjci, katerih sem imel priložnost videti, se ve da razno Bohinja, kjer se nahajajo večidel obrazi čisto germanski (nemški) in romanski (laški, posebno pa furlanski). — Okoli Gorice je v tem obziru neka zmešnjava, pa večidel prevlada tu mej Slovenci tip slovanski. Cirkljane imajo v svojih obrazih nekaj posebnega, kar se zdi ukazovali na to, da so mešanci iz Slovanov in še nekega drugega ljudstva. Da Podbrdom, v Stržiščah in v Nemškem Hutu prevladajo ueraške fizijonomije, se razume samo po sebi. — Tolminski tip predstavlja nekaj originalnega, ter se razločuje od tako rečenega slovanskega tipa se več, nego tip eirkljanski itd. Sicer vse to je le moja osebna čenčarija, brez nobene znanstvene veljave. XXII. Popreje sem uže omenil, da, kar zadeva omiko ali tako rečeno intelligencijo, slovensko ljudstvo stoji v tem obziru doeta visoko, tako dr. se more šteti mej najbolje omikana evropska ljudstva. Splošna pa inteli-gencija ali omika je neodvisna od posameznih talentov, ki se nahajajo mej ljudstvom; ampak nje prvi pogoj je, da bi večina ljudstva imela navadne srednje sposobnosti za izobraževanje in omika nje. In zares, masa slovenskega ljudstva se mora šteti sposobna in uže od prirode pripravljena za zmerom večjo omiko; kakor sicer skoro vsa evropska ljudstva. Nujni nasledek teh dosta visokih sposobnostij cele mase ljudstva je ta, da se mej to maso nahaja tu in tam kak možki ali pa ženska, katerega duševne moči presegajo površje navadnih sposobnostij, ter se morajo podpeljati pod kategorijo tako rečenih talentov. Podobni talent predstavlja izvrstni materjal za kakega učenjaka, umetnika ali pa za nekaj podobnega, ter bi gotovo postal eden iz njih pri ugodnih pogojih. — Talenti so le ukrite moči, katere ali dremajo vekomaj vsled tega, ker jim manjka primernih tal, ali pa, vzgojene in pametno vajene, delajo iz njih posestnika znamenitost svoje baze. Največjo intelligencijo našel sem v vipavski dolini, česar uzrok je dobro stanje šol, čitalnic in cest. Pa tudi v drugih okolicah splošna omika ljudstva stoji dosta visoko, celo v takih gorjanskih luknjah, kakor r>4 m pr. Stržišče, razne vasico cerkljanske okolice it.p.— Mogočen faktor razširjanja omike so povsod to osebe, katere vsled lastnih jim opravil ali pa vslod revščine ne sodijo zmerom doma, ampak morajo hoditi okoli po svetu, pri čemer imajo priložnost videti in opazovati mnogo zanimivega iu potem popisavati doma to, kar so videli. Potovanje vehko izobražuje vsacega človeka. Mej gorjani jo povsod veliko lepih glasov, to je veliko dobrih pevcev iu pevkinj, akoravno nahajajo se podobni talenti in sposobuosti tudi na planjavah in v dolinah. Mej drugim, na primer, prebivalci goriškega Nemškega Ruta, Stržišča in Podbrda tako lepo pojo, da v njih cerkvah nij potreba orgelj, ker lepo petje izvrstno uadomestuje vsake orgije. TJže popreje (glej odd. I, II, IX) omenjal sem ne-ktere posebne talente za petje ali pa za drugo umet nosti in znanstva. Tukaj uaj bo šo to-le: Večkrat v tej ali pa onej priprosti kmetski hiši mogel sem vesti jako prijetni razgovor, ki me je veliko bolje zanimal in veselil, nego mnogi gospodski razgovori. Pri tej priložnosti občudoval sem bistroumnost iu primerno obširna znanja kmetov in kmetic, kateri ta svoja znanja so priobčali pohlevno in brez ba-harijo. Se ve, da to bi ne bilo mogoče brez prirojene pameti in sposobnosti lahko si prisvojevati različne znanosti. O veliki sposobnosti za jezike govoril sem popreje. (glej odd. XIII.) Ravno tako omenjal sem uže nektere znamenite samorodue lingviste (jezikoslovce) (odd. I. i. dr.) In sicer nijso to samo lingvisti v praktičnem pomenu, to je, da imajo posebni talent za to, da bi si prisvojevali razne jezike in je urno govorili, ampak tudi teoretični jezikoslovci, samostalni iziskovatelji jezika, samostalni gramatiki. Ce bi ti možje imeli priložnost žrtovati (posvetiti) se znanstvu, postali bi brez vsake dvombe znameniti jezikoslovci. Pod tisto kategorijo spadajo tudi to osebe obeh spolov, katere so bile v stanu zastopiti namen mojega potovanja, in si- cer nastopiti ga veliko bolje, nego nekteri več ali mauje izšolani gospodje. Gotovo je število tokih indi-viduvov iz ljudstva jako uevehko; pa vendar veliko večje, nego sem se mogel nadejati. Slednjič ne morem zamolčati tukaj ene utešiteljne prikazni: to je dosta veliko število doneskov za slovensko dijalektologijo, katere dobivam ne samo od dijakov, ampak tudi od kmetskih fantov iu možev, ki večkrat nijso bili v nobeni šoli, razen ljudske (narodne). Večina iz poslanih meni doneskov je zapisana skoro s polno znanstveno natančnostjo, kar dokazuje veliko ostrost uha in tako rekoč znanstveni, jezikoslovni obču ek dotičmh nabira-teljev (glej poslana v štev. 42. in 49. I. 1872. in v št. 4, G, 8, 15. i. t. d. 1. 1878 ,.Seče/-\) Razvitje čitalnic daja zmerom priložnost odkrivati nove talente in spo-obuosti za ghdališčno igro, za javno govorjenje, za petje i.t.p. Ra/.en talentov te baze se najde tu i tam fant ah pa deklica, ki se vadi v poetičnem tvorjenji in piše dosta lepe pesnice. Vse to spada pod kategorjo umetniških talentov. Ravno tako pod kategorjo umetniških talentov in sposobnosti; spadajo izurjeni pripovedovalci in sploh ljudje, ki znajo na pamet veliko pravljic, pesnij i. dr. t. p. plodov ljudstVene fantazije, Ijudstvenc stvarjavue moči. Podobni talenti se dajo opazovati uže v otročjih letih Tako, mej drugim, našel sem v eiikljanskem Čeplesu 4 leta staro punco se znamenitim spominom in z izvrstnimi pripovedovalskimi sposobnostmi sploh. O najimenitniših pripovedovale h večje starosti deloma govoril sem uže v poprejšnjih oddelkih, deloma pa bom govoril v XXIV oddelku teh mojih opazek. V št. UO. r,Slovenskega Naroda" J. 1872. razložil sem uzroke, vsled katerih je potreba zapisavati pri vsaki pravljici, pesni i. tt. p. ime, priimek, starost, XXIII m opravilo in rojstveni kraj pripovedo\alca. llojstveni kraj je nujno potrebno znati zavoljo dijalekta dane pravljice itp., vse pa druge osebne okoljščine prvič zarad tega, ker vsak pripovedovalec spremenjuje navadno po svoje to, kar pripoveduje, in to spremenje-vanje je odvisno namreč od teh osebnih okoljščin (starosti, spola, opravka itp.), drugič pa večkrat se zgodi, da ali sam nabiratelj (kakor v tem slučaji jaz) ali pa kak drugi strokovnjak najde v tem ali onem kosu nekaj dvomljivega ali pa nezastopljivega ter bi rad po-resuičil to s pomočjo izvirnega pripovedovalca, tretjič pa se jemlje ozir na prihodnjo nabiratelje, in izisko-vatelje, ki, če še kedaj pridejo v tiste kraje, bodo imeli veliko oblajšano svoje opravilo, ako bodo znali, kamo in h kakim osebam se obrniti. Navadno se več ali rnauje omikani ljudje veselijo, ako so znani daleč po svetu, ter radi hočejo pridobiti si na ta način neko imenitnost. Mej tem z večino mojih pripovedovalcev je bilo popolnoma nasprotno. Nekteri izmej njih so se bali, da bi jih ne popisal, da bi ne prišli v „cajtengo". — To so bili še najbolje omikani. Najhuje zarobljeni pa so imeli velik strah vsled vraže, da se na ta način podpišejo hudiču ter zgubijo dus ». Toda, kakor eno, tako tudi in drugo je bilo dosta redko. Najnavadnejši uzrok teg t nasproto -vanju, da bi ne zapisaval imen, je bil neki neodločen, lažnjiv strah, o katerem dotičen individunm sam mj znal povedati, zakaj ga ima, sploh strah pred pisanim, strah pred javnostjo. Vsemu temu nij mogoče se čuditi, ker nij tako davno, kedar slovensko ljudstvo z drugimi evropskimi ljudstvi vred se je nahajalo v stanji sužnjev, popolnoma odvisnih ali od graščakov, ali od uradnikov ali pa od kakih drugih tlačiteljev. Prikazanje se biriča itp. uz-rokuje še dan današnji splošno tresenje se od strahu. — Znano je pa, da vsaka sužnost vleče za soboj prizadevanje, slepariti zatirajočo moč, in navado, delati vse- na skrivnem; kajti bog ve, ali celo za popolnoma nedolžno dejanje ne bodo nas kaznovali ali pa vsaj vsilili nove davke (kar sicer je skoro vse eno: novi davek se stališča tega, ki ga mora plačevati, ne razločuje se veliko od globe). Prišel sem bil v eno bišo v Begunjah na Gorenjskem ter sem našel le samo gospodinjo, ker gospodarje bil šel iskat zaslužka. Začel sem se razgovarjati z gospodinjo, in mej drugim sem jo vprašal: „ Ali se tudi pri vas pravi, da je krava breja?" — „Naša krava ni j breja, je z vrgla", se je glasil odgovor. Gotovo je mislila revčica, da sem prišel z namenom poizvedeti stanje živine in potem naložiti davek na bodočega državljana kravjega plemena. Ali pri takem strahu ljudstva pred vsako javnostjo je mogoče govoriti o resnični svobodi in samo-stalnem razvoju, ne vem, ker to nij moja specijalnost. XXIV. Kaj sem kje dobil, to je: koliko tvarine nabral sem v ti ali oni okolici, kakor tudi, kolikor raznih di-jalektov imel sem priložnost iziskati, ne bora tukaj priobčal, ker to bi tirjalo preveč prostora in zraven tega ne bilo bi popolnima zastopljivo za vse „Sočine" bralce. O teh predmetih bom pisal posebej v specijal-nih jezikoslovnih časnikih in knjigah. Samo to si dovolim omeniti, da največ tvarine nabral sem za Cigioj-ski dijalekt, razen tega zadosta tudi za Rihemberk, Ajdovščino, Sv. Križ, Otlico, Vipavo, Razdrto, skoro za \\>e vasi bledsko-bohinjskega dijalekta (posebno pa za Bledski Grad, Bohinjsko Srednjo Vas, Bistrico, Kopriv-nik itd.), za nektere vasi cerkljanskega dijalekta, za Stržišče, za nektere vasi dijalekta tolminskega (posebno pa za Zadlas), za solkanski dijalekt itd. (ne govorim tu o doneskih, ki so mi jih poslali razni gospodje, o-raenjeni uže v mojih BPoslanih'-' v „Soči"). Zdaj pa nazvem imena vseh bolje imenitnih pripovedovalcev razen uže omenjenih v IX oddelku in drugod. Evo: v Rihemberku Janez Ličen vulgo KapHn, bivši krojač, Na Cesti Anton Poušler, star 8G let (ta je tudi samorodni pesnik), v sv. Križi Jakob Poniž, krojač, na Razdrtem Janez Premrl vulgo Kolar, v Polšici pri Bledu Anžo Ambrožič, v Bohinjski Bistrici Matija Iskra vulgo Zimovec, v Bohinjski Srednji Vasi Matevž Tkavec vulgo Svic, krčmar, i. dr., v Solkanu Štcfa Jug vulgo Grmič, v Cerknem Urša Roječ stara 62 let, v cerkljanskih Novakih Jakop Kokel, star 15 let, v Jagrščih Jivan Seljak vulgo Bridnik (sicer rojen v Poljanah), v Ceplesu Tmca Beuk (Belek) vulgo pri Za-poškarji (slepa od rojstva, stara pa 28 let), v Stržiš-čah Tomaž Kikel vulgo pri Andru, v Nemškem Rutu (na Goriškem) Tomaž Loncoar star 73 let, na Grahovem 12rletni fant Franc Gulje, županov sin, itd. Kakor je zgorej rečeno, veliko od njih sem uže popreje omenil, mej drugim vso jako znamenite pripovedovalce iz tolminske okolice. XXV. V tem zadnjem oddelku mojih opazek ne bom več popisoval ne mojih prigodeb ne tudi raznih podrobno-stij in živenja slovenskega ljudstva, ampak si dovolim storiti občni pregled tega, kar sem popreje napisal, kakor tudi opravičiti se pred temi gospodi, katere sem razžalil z mojim v časih, vsaj na videz, pristranskim govorjenjem. Za izhodno točko vzamem si članek na-tisnen zoper mene in moje opazke v listu 12. „Glasa" (21. marcija 1873.) Iz vseh razžaljenih delov slovenske inteligencije noben nij imel dozdaj javnega zagovornika; samo duhovni so dobili vnetega advokata v spisatelji omenjenega članka v »Glasu." Ta odkritosrčnost mi zares jako dopada ; ker mislim, da je veliko boljše in prak-tičnejše izgovoriti pogumno vse, kar se ima notri v srci zoper tega ali onega, nego tajiti svojo jezo, ne govoreč nič javno, in na ta način uuičevaje mogočnost človeškega porazmnljenja. Nadejam se, da vsak brez-pristransk gospod, ki prebere pazljivo to, kar bom precej priobčil, zastopi moje besede, me vsaj deloma opraviči ter ne bo za naprej moj neprijatelj. Vprašanje to je za mene tako važno, da moram odgovoriti natančno na vsa „Glasova" očitanja. Popreje pa moram naznaniti častitljivemu spisa* telju nGlasovegau članka in njegovim prijateljem, da, če me je napadal kakor sodelalca „Sočott in tedaj tudi privrženca rt Soči ne stranke," je popolnoma slabo zadel. Jaz nemam časti spadati k nobeni slovenski stranki, ter ves oni znameniti prepir mej „starinn" in „mladimi", mej slovenskimi nklerikalci" in slovenskimi „li-beralei" me prav nič niti ne greje niti ne zebe. Jaz imam dosta veliko resnobuejih opravkov, nego da bi se še mešal v popolnoma tuje za mene zadeve. Tiskal sem pa moje nesrečne in okorne opazke v „Soči" vsled tega, ker mi je to bilo najbolje pri ročno, posebno pa ker nijsem jih tiskal v nobenem drugem časniku. Zd »j pa k stvari. Ostri vtis, ki ga dela stavek o postrežbi z jedrni in pijačami, postane veliko rahlejši, ako premislimo, da tu se je vkrala ena majhena tiskovna ali morda celo še pisna pomota (tako rečeni lapsu s calami), da manjka tu ene majhne besedice, namreč „le", in da celi stavek se mora brati: »Kakor veliko druge gospode, tako so tudi nekteri duhovni mislili, dame morajo postreči le z jedrni in s pijačami, ter da mi bo zadostovalo to, kedar bom sit." Da celo in v tej pravi obleki je ta stavek en malo nedehkaten in surov, sam rad priznavam; vsako opravičevanje ne bo tu nič pomagalo, ter se morem le sklicati na mojo med vejo naravo: saj ruski medved ne zna ne pisati ne govor ti tak6 nežno, kakor civilizirani Slovenec, in zatorej se *J0 mu mora veliko prizunesti. Izrazil sem pa tako nain-i\ č zarad tega, ker meni res oij bilo toliko mari zh jedi in pijače, kolikor za iziskauje kraj nega dijalckta, Če razni gospodje (ue samo duhovni) me pred vsim hoteli nasitili in napojiti, to je bil le dokaz njih dobrega srca in gostoljubstva. če pa z druge strani mjso mat ali toliko za to, kar jaz sem si pred vsem namenil, nij nič čudnega, kajti nihče ne more se inte-resirati za vse predmete in biti zveden v vseh strokah. Kakor, na primer, jaz nijsem nič zveden v bogoslovstvu (o ti stvari spregovorim še en malo potle), tako tudi nikteii duhovni na deželi nijso zvedeni v jezikoslovstvu in ne morejo razumeti interesa za ljudstveue dijalekte, ki ga ima, če uže ne ,,ta ali oni jezikoslovni norec", tako vsaj naravnost ta ali oni jezikoslovec. Ali „iuski popi" žive brez jedi m pijača, ne vem, kflc sem imel premalo priložnostij, da bi jih dobro po-v.h:= I; slovenska d< žela je sploh prva dežela, katero imam priliko poznavali, vsaj doloma, skoro v vseh ob-zirih. Mislim pa vendar, da tudi ruski popi imajo izvrsten tek, ako so zdravi. Sicer pa dober ali slah tek ruskih popov je le postranska stvar v n.oji pravdi s častitljiv i i n »pisateljem članka v 12. listu „(jrlasatl. Ne vem, ali resnična gostoljubnost tirja nadute javne zalivale, če pa nj šedosia posameznih zahval, ki sem jih tolikokrat izrekel raznim slovenskim gospodom namreč v tistih opazkah, prosim zamere za mojo \u--uljudnost, ter se še enkrat prav presrčno zahvaljujem vsem sploh in vsakemu posebej. Ako pa spisatelj „Glasovega" članka ne bo s tem zadovoljen, naj mi naznani, na kak drugi način imam izraziti hvaležnost za gostoljubstvo in za vse dobrote, katere sem prejel od Slovencev, in takrat k vsem drugim zahvalam pridana se zahvalo čast. spisatelju uGlasovega" članka za prijVeljsk poduk moje nevedne glave. /daj pa prihaja najtežavuiše za mene delo. Imam se opravičiti iz mojih izrekov o tem. da ,,nekteri gošpudje so me ovirali in kvarili mi moj opravek'- itd., da nokteri duhovni nemajo zaupanja svojih iarnmnov, i.t.d. Preje ko začnem se opravičevati, moram zagotoviti čast. dopisnika „Glas-a", da vsaka tako rečena „poštena" kritika predstavlja misli kritikovanega »pisatelja popolnoma objektivno, to je v resuični, pravi svitlobi brez nobenega olepšanja i. jačenja barev; kc-dor spreminja zmisol kritikovanih izrekov, ravna, kakor so navadno reče, rperfiduo", »brezvestno", i.t.p. Mej tem čast. moj nasprotnik je iz celega mojega sestavka izbral najhuje rezke (greli) stavke, brez zveze z drugimi, ki so je več ali man je pojasnjevali m opravičevali, ter ce!6 te odtrgane stavke jo en malo predru-gačil. Tako, na primer, to, kar jaz sem govoril le o nekterih duhovnih, on mi zapoveda govoriti o vseh brez izjeme; to, kar v mojem članku je rečeno samo od enega društva, in sicer v starih (ne sedanjih) časih, in celo to le v pravljici, v predstavi čast. m \jega nasprotnika se govori ob vseh duhovnih. Vsled tega pre-narejenja moč in ostrost mojih izrazov poslala je pod peresom kritika vsaj desetkrat veča, so ve da z namenom predstaviti me v kakor mogoče, najslabši svetlobi ter mi na ta način škodovati v mnenji dotičnih oseb. Ali tako zares ravnajo vestni kritiki V Sam priznavam, da bilo bi Veliko pametneje, ako bi no bil uapisal vseh teh rečij, ker o mnogih predmetih jo najbolje molčati. Pa vendar mislim, da moj greh nij tako strašen, kakor ga predstavlja moj prijatelj v „Glasu." Meni se zdi, da nijsem nič nalgal ne na duhovski stan, to je na vse duhovnike sploh, ne tudi na nektere duhovnike posebej. Kavno tako moreni zagotoviti čast. kritika, da nijsem imel namen., kratiti priznanja in veljavnosti, katere po pravici imajo mej Slovenci i duhovski stan sploh i posebni njega predstavitolji. O duhovskem stanu sploh nijsem govoril celo ene besede ne, ker prvič nijsem imel prilike, drugič pa sploh ogibam se govoriti o tako zložnih in zapletenih vprašanjih. Ce bi pa po kaki nuključbi govoril, more biti prepričan „Glasov* dopisnik, da bt tU ne rekel nič nepravičnega, ker jaz znam, kakor se tiče, spoštovati zgodovinske faktorje, posebno pa tako važne in koristno faktorje, kakor so bili in so dozdaj namreč gospodje duhovni moj slovenskim ljudstvom. To pa, kar sem pisal o nektorib duhovnih, nijsem vzel iz svoje glave, ampak ali sem videl z lastnimi očmi ali pa sem slišal od farmanov, ki so uaVadriO najbolje natančni in ostri kritiki svojih gospodov. Priobčeue v mojem članku podrobnosti so le en del tega, kar sem imel priložnost slišati v raznih farah; veliko iz tega, kar so meni pripovedovali kmetje v tej ali pa oncj vasi, shranil sem le za ae in ne bom tega nikedai objavil, vsaj po slovensko ne. Pri tem moram naznaniti, da nikjer nijsem izpraševal kmetov o njih župnikih in kaplanih; ampak sem le poslušal ali kar so govorili mej soboj ali pa kar so meni pripovedovali brez nobenega izpraševanja od moje strani. Ne na Sloveuskem, ne tudi drugod katoliško ljudstvo nij več (a morda tudi nikdar nij bilo) tako najivno in neumno, da bi ne bilo v stanu razločiti ^dobrih14 lastnostij svojih gospodov od slabih. Temu bi se posebno moral veseliti č«st. „Glasov" dopisnik, če mu je res mar za blagor cerkve in vere »ploh; ker, ako učitelji čutijo, da njihovi učenci so ne dajo brezobzirno zanos voditi, in, ako jim je še kaj mar i za dobro izvrševanje svojega opravila, radi poslušajo kritiko svojega postopanja ter so prizadevajo poboljšati se in postajati zmerom bolje vzgledni učitelji. To so poteguje kakor na vse druge učitelje, tako tudi na učitelje vere in morale. I z druge stiani, kaj bi bilo vredno vse delovanje duhovnikov v tej namen, ako bi njih odgojenci ne bili še toliko izobraženi v verskih rečeh, da bi bili v stanu razločevati r,dobro" od »slabega", se ve, da tudi v postopanji samih gospodov duhovnikov? Da pa tudi gospodje duhovniki imajo, kakor vai drugi ljudje, raz. e človeško krhkosti, in da nijtto zmerom v stanu postopati tako, kakor učijo in kakor bi morda tudi hoteli, to mislim, da prizna celo moj čast. prijatelj iz ^Glasa". — Sicer pa jaz sem le govoril o uezaupnoiti, katero so t>i pridobili se svojim postopanjem mej svojimi farmani n.kteri gospodje. Du pa bistveno sera prav zadel, tudi zdaj trdim. One v časih velike nezaupnosti in bojazni ljudstva pred svojimi gospodi uijsem si izmislil, ampak aH sem videl nje žive dokaze nli pa navadno slišal sem pripovedovati samo ljudstvo v tej zadevi. Kakor sem uže takrat omenil, neka uezaupnost in bojazen moia slediti iz oficijalne razmere duhovnih predstojnikov k podložnim jim farmauoiu. Zatorej potrebuje duhovnik biti zraven velik umetnik in praktičen psiholog, ter razen tega resnično ljubiti svoje furman«1, da bi s prijaznim postopanjem zravnovažd nekoristne nasledke oficijalne razmere in pridobil si zaupanje in ljubezen farmanov. Toda ne vsakemu je dano biti umetnik in psiholog, tudi ne vsak more čutiti ljubezen k ljudem, s katerimi ga je zvezala osoda. Marsikateri spet hotel je morda v začetku zares pridobiti si zaupanje in ljubezen farmanov, pa nij bi! v stanu premagati velike uezaupnosti, vcepljene v ljudstvo od njegovih prednikov na tistem mestu, in vsled tega postaja nehoten, gubi pogum in korači naprej po stari ugodni (pripravni) poti. Drugemu, ne glede na v>o notranjo dobroto, nij mogoče izraziti jo, ker ga v tem ovira njegova okorna zunaj-nost. Pri tem, obnašanja se svojimi podložnimi v značaji predpostavljenega nij mogočo temu ali onemu popustiti celo v navadnem, vsakdanjem čivenji. Nekteri gospodje ho preveč ostri za svoje farmane v nravnem oziru, štejejo jim v greh celo kako „ncdolžno" šalo, kako pesem ali pa kako besedo; nij tedaj čuda, da se vsak hoji v pričujočnosti tacega gospoda govoriti popolnoma odkritosrčno, ker mu namreč more izmakniti »o iz ust nekaj, kar je „grch.B V vsem tem nij nič čuda, vse to so jako navadne in neobhodne reči; noben nij odgovoren za to, da ravna tako, kakor ravua, ker noben ne more ravnati drugače, nego namreč tako, kakor ravna. Zatorej tudi jaz nijsem omenjal vsega tega z namenom, da m bi hvalil ali pa grajal dotične gospode, ampak sem le popisal vse to reči, ravno tako, kakor d« bt popisal, tla v tem ali pa onem djalektu so nahajajo take in tako prikazni glasosiovne (fonetične), oblikoslovne (mor-fologičue) itp. Pri vsem tem govoril sem le sploh, nijsem omenjal niti enega imena ne, tako tla se noben gospod ne nure čutiti osebno razžaljenega. Ponavljam pa, da najbolj a bilo bi, ako bi bil molčal in pri-hianil svoje neumne opazke za samega sebe. Prod vsim ne potreboval bi takrat tratiti časa na opravičevanje svojih popreje izrečenih besedi Kar se tiče »pravljice/ mislim, tla najbolje bi bilo, ako bi za zmeraj ostala pravljica. Če pa čast. „Glasov" dopisnik proslavlja jO na goriške razmere in na resnično prigodbe, čutim m- zavezanega, spregovoriti nekaj tudi v tej zadevi. Priznavam, da tem se v tej pravljici izrazil nckohkokrat nepravično in prenapeto, ter moram zagotoviti mojega prijatelja iz „Glasau, da mi je tega jako žal. Pa z druge strani nijsem znal vseh okoliščin m sem bil slabo podučcn v tej zadevi, ter, misleč, da vodstvo omenjenega zavoda je brez vsakega važnega uzroka, meni nič tebi nič, prepovedovalo gojencem me ob;skavati, čutil sem se nekaj razžaljenega (akoravno nomani navado se razžaljevati), ter vsled tega pisal sem en malo jezno Ako bi bil vedel, da je vodstvo storilo to prepoved z namenom oteti fanta slabemu vpbvu mojih bogoslovskih mnenj, ne bil bi n;Č rekel. Sicer pa pr.znava č. g. dopisnik „Gla*au, da celo brez mojih bogoslovjih iziskovnnj ne bil bi mogel seznaniti so z rejenoem. ker vodstvu se nij zdelo ni častno ni primerno, pošiljati meni nič, tebi nič tujemu in neznanemu človeku rojenca na ogled, kakor kaki vojaški komisiji, in to tim manj, ker mora, kar je nekaj let, nasproti vojaški oblasti to delati". Prede vsim moram izreči, da priznavam globokomislenost Iti bistroumen tlovtip te fraze. Pa to je le opazka dile-tanta, občudujočega lepo umetuijško delo, in tedaj je le postranska stvvr v najini pravdi, liobe važno, mi- slini, bo to, kar zdaj pride na vrsto. — Tedaj »vodstvu se nij zdelo čas tno,-da bi „tuj i in neznani človek" seznanil sc s fantom, ki je poslal izvrstno zbirko ljud-stvenih stvarij »učenemu gospodu". Vprašam čast. „Glasovega" dopisnika, ali „tuji in neznani človek" in „učeoi gospod* ste dve razni osebi ali pa ena? Če ena, kako je to mogoče, da „učeni gospod, ki nabira gradivo za znanstveno delo", za katerega rejenci zavoda „80 spisovali zbirke pred očmi svojih predstojnikov", postaja naenkrat »tuj in neznan človek?" Zakaj pa tedaj pošiljati one zbirke „tujemu in neznanemu človeku", kateri morda je kak slepar in zapcljivec, posebno pa kedar je, kakor priznava sam „Gl.-ov" dopisnik vodstvo zavoda videlo v tem neznanem človeku namreč zapeljivca mladine? Zakaj sploh dopuščati celo pismene zveze rejenccv s tem »tujim in neznanim človekom?" Kedar nij „častno" za zavod, da bi rejenci obiskovali tega tujca, mislim, da tudi nij častno, da bi mu pošiljali svoje zbirke. Če pa uže pošiljajo zbirke, je naravni nasledek, dati jim priložnost govoriti s tem »tujim in neznanim človekom", objasniti mu nektoro nerazumljive zanj podrobnosti ter slišati od njega samega kritiko svoje zbirke in nasvete, kako da bi izboljšali način mpisavanja narodnih stvarij. In moram zagotoviti č. mojega prijatelja iz ,, Glasa", — akoravno vem, da mi ue bo verjel, — da oni »tuji in neznani človek* je hotel videti rejenca ne da bi mu razlagal protislovja sv. pisma in pomote sv. Avguština, sv. Krizo-stoma, sv. Bonaventure, sv. Tomaža Akvinskega i. dr., ampak le zavoljo tega, da bi govoril ž njim ob uže poslani zbirki in se z njim zmenil o prihodnjih zbirkah, kako da bi je sestavljal, kako da bi izraževal ta ali pa oni glas itd. Naj tedaj razsodi č. „Glasova dopisnik, ali tU se more govoriti o pošiljanji „na ogled", o „vojaški komisiji" itp. „Na ogled" nijsem mogel tirjati omenjenega rejenca uže iz tega uzroka, ker ne stojim z njim v nobeni oficijalni razmeri, nijsem njegov ne vodja, ne učitelj, ne kak drug načelnik (predstojnik), ampak sem zanj le oseba privatna, popolnoma ž njim enakopravna. Ob „ogledu" pa v „vojaškem* zmislu ne more biti govorjenja uže vsled tega, ker sem poslau od ruske vlade, ne da bi nabirat za njo vojake, ampak da bi nabiral tvarino za popisanje uekterih ljud-sfcvenih dijalektov, mjsem poslan od ministerstva vo-jaškik zadev, ampak sem poslan od ministerstva za uk. Sicer kedo ve, more biti da sem le skrit rusk vojašk nabiralec ali pa kak drug nevaren za mladino človek. Tedaj častitam mojemu prijatelju i/ „Glasa", da stoji v tisti vrsti, kakor goriški dopisnik „Trioster-Zeitung% ki je našel v goriški deželi „ruske vohune" (russische spaher) (gl. »Poslano« v št. 51. „Sočett 1. 1872.) Ali je ča s t n o ali pa n ečas tn o seznanjati se z ljudmi, ki se interesirajo za tisto stroko, kakor mi, ne vem, ker ne znam tukajšnjih pojmov, šeg in navad; pri nas pa v podobnem primerljaji negovori Be ne o častnosti ne o nečastnosti, ampak se šteje jako naravno in celo jako koristno, da se seznanjajo mej soboj ljudje, ki imajo enake znanstvene interese. — Iz tega, kar sera popreje povedal, se lahko razvidi, ali zares „o znanstvu tu uij govora, ker znanstvenemu namenu je bil rejeuec uže s tem zadostil, da je poslal zbirko" itd., in ali nij manjkalo še, da bi bil pojasnil to zbirko in sploh pogovoril še o nji s „tujim in neznanim človekom." Odkritosrčno priznavam, da nijsera bil v stanu popolnoma zastopiti ta oddelek dopi.sa, kder se govori o mojih bogoslovskih preiskavah, o sv. Avguštinu, ot latinski Schmiedovi in grški Curtiusovi slovnici itd. Študiral sera v popolnoma drugih šolah, kakor Č. moj prijatelj iz „Glasau, in zatorej mi jc popolnoma tuja in neznana njegova logika, ter rad priznavam mojo nevednost v tem obziru. Omenjeni zviti in zapleteni oddelek dopisa se mi zdi tako mojstersko sestavljen, da si ga dovoljujem ponatisniti tu brez vsake spremembe: „To nij vse; gospod je bil močno učen, tako visokih mislij, da je nahajal na vsaki strani sv. pisma protislovja, da je spoznal za krivo to, kar so kot re- snico častili sv. Avguštin, sv. Krizostom, sv. Bonaven-tura, sv. Tomaž Akvinski in drugih modrih mož brez števila. Toraj je predstojništvo zavoda prepovedalo onemu rejencu, obiskavati gospoda, rekoč, da učeni gospod bi znal biti prav takrat, ko pride rejenee k njemu, zamišljen v sv. pismo, ter bi ga tako motil v bistroumnih preiskavah, ali pa bi se gospod delal nemo-čenega in bi govoril ponavadi učenjakov, ki pri bukvah čepe pozabijo, da nad njimi streha gori, o globokih prašanjih, kterim se ne more bližati rejeuec, baveč se z latinsko Schmiedovo in grško Curtiusovo slovnico, ako se noče nevarnosti izpostaviti, da bo tak salto-mortale za njegov dušui razvoj, ker odgojiteljska pravila, neznana in nezahtevana v čumnati znanstveno izobraženega možn, vendar neobhodno potrebna vsak,i odgojiteljski vadli, povdarjajo »festina len te" in Jiiti, pa se ne prehiti." Vprašam vse svoje znance, ali najdejo tu vsaj nekaj, kar bi se moglo potegniti na mojo osebo. i£edaj, kje in kaj sem govoril o protislovjih sv. pisma/ in o pomotah cerkvenih očakov ? Kedaj delal sem se „nemo-eenega" (nezmotljivega?) in vsiloval drugim svoja mnenja V Kedaj sem govoril o globokih praš a nj ib, kterim se ne more bližati rejeuec? itd. (S .JH} ,,,,.; Če č. g. dopisnik zares misli, da se učenjaki delajo »nemočene", moram mu naznaniti, da ne pozna, nobenega izmej njih; ker resnični učenjaki, resnični znanstveni ljudje nikedar se ne čutijo nezmotljive in celtč ne priznavajo nobene nezmotljivosti. y\t rtijf*j'/ Odkod je vzel č. moj prijatelj vse tre podrobnosti o moji osebi? Iz lastne skušnje ne, ker nij mogel imeti priložnosti opazovati »tujega in neznanega človeka." Tedaj so mu morali to drugi povedati. Ako je tako, zagotavljam ga, da vse to so lo gole laži. Sv, pisma ne morem študirati, ker prvič uijmam za to op;^ benega veselja, drugič pa imam veliko drugih obligat-nih in mene več zanimajočih opravkov. Sem v tem obziru tako neizobražen, da celo ne vem; kar taeega *e ..kot resnico častili sv. Avguštin, sv. Krizostom, sv. Bonaventura, sv. Tomaž Akvinski in drugih modrih mož brez števila" in kar jaz sem, po č. g. dopisnika, spoznal za krivo. Zatorej tudi nijmam navade govoriti o bogoslovskih vprašanjih. Toda morebiti ima č. glasov" dopisnik tako izvrstne špijone, da so v stanu brbati (vrtati, griibeln) v mojih mislih in na ta način uznavati moja prepričanju. Če je tako, mu častitam. Pa, kolikor mi je znano, celo sv. inkvizicija nij iznašla sredstev za pregledovanje človeške misli, in zatorej moram zagotoviti mojega prijatelja, da jo bil osleparen od svojih agentov. Moja prepričanja o verskik i dr. zadevah hranim za se in nijmam navade trositi je pred celim svetom, posebno pa no pred č. dopisnikom „Glasa" in prod njegovimi sodelalci v nabiranji tvarine za černenjo „tujih in neznanih'4 ljudij. Bdo bi veliko previdnejše seznaniti še fč stvarijo iz lastnega opazovanja, na mesti poslušati razna mestna klepetanja in prazna govorjenja. Navadno vsi ljudje, spoštujoči svoje in sploh človeško dostojanstvo, spoštujejo tudi osebna prepričanja vsakega. Zatorej, če bi tudi vse to, kar govori č. dopisnik o mojih bogoslovskih mnetjih itp., bilo resnično, tem nič manje vsak vsaj en malo delikaten človek ne denunciral bi mc na ta način pred celim slovenskim občinstvom z namenom, škodovati meni v mojem znanstvenem podvzetj', posebno takrat, kedar in brez tega skušam zadosta ovir vsled nezaupnosti in bojazni ljudstva. Mislim, da č. g. dopisnik nij tako najivon, da bi ne razumel, da se škoduje pred ne preveč omikanim ljudstvom temu, o kom se pravi, da ima nekaj zoper vero in sv, pismo, posebno če mi so podobne kvante celo v očeh izobraženega vodstva malega seminišča toliko uže škodovale, da mi je otelo mogočnost zmeniti se z nekterimi rejenci o poslanih od njih zbirkah narodnih pesmij, pravljic itd. če bi se tako skrbno gledalo na prepričanja raznih omikancev o verskih i. dr. zadevah, takrat postale bi nemogočne vse zveze mej ljudmi, ker /oper vsakega se da nekaj povedati: noben dijak bi ne mogel govoriti ne z mnogimi svojih učiteljev ne tudi z večino drugih cmikaneev. Delati prepovedi, katerih aij vmogoče zmerom izpolnjevati, je zelo nevarna igra. Se enkrat ponavljani, akoravno vem, da mi visoko izobraženi dopisnik »Glasa" ne bo hotel verovati, da sem želel seznaniti se z omenjenim rejencem malega seminišča ne da bi gn hotel spreobrniti na mojo vero, ampak le da bi se pogovoril z njim o čisto znanstvenih, jezikoslovnih rečeh. Sploh nijraam navade apostolovati, razširjati svoja mnenja in Vplivati na spremembo prepričanij drugih ljudij, ter mi ja popolnoma vse eno, ali kedo misli tako, kakor jaz, ali pa drugače, in sicer v vsakem, posebno pa v verskem obziru. Jaz nijsem dozdaj nič vedel, da so rejenci m.lega scminišču spisovali svoje zbirke »pred očmi svojih predstojnikov", in da sploh vodstvo nij jim tega branilo, ampak da se nasprotno veseli „samostalnega gibanja mladih umov." Za to tem več se tega veselim zdaj, kakor tudi veselim se lepoznanskega lista (rad bi vedel ali se ta list tiska ali pa samo izhaja v rokopisnih eksemplarih) in osnovanega v malem seminišči društva za nabiranje narodnih stvarij. Zares moram priznati, da večina dijakov, ki so mi poslali nekaj tvarine za. dijalektologijo, spada namreč mej rejence malega se-min šča, ter se nadejam, da prihodnjič ne bodo pozabili na „tujega in neznanega človeka". Mislim, da tudi predstejništvo tega zavoda odpusti mi moje ostre in prenapete besede, ko izve, da sem je napisa! vsled tega, ker sem bil o vsem slabo podučen: govorilo se mi je namreč, da vodstvo prepoveduje rejencem pošiljati za me narodne reči, in da, če kaj pišejo, morajo pisati na skrivnem, tako da bi ne opazil noben predstojnik. To govorjenje se je zdelo biti potrjeno nam-leč od samega predstojništva s tem, da so je piepo-vcdalo rejencem me ohiskavati. Pod uplivom teh vcstij napisal sem v enem »podanem41 o nasprotovanji „6&- mostulnomu gibanju mladih umov m k opazkam priden il sem ono nesrečuo rpravljico." Pa ne samo jaz som bil u«i ta način vpeljati v zmotnjavo; saj sva oba bila popolnoma slabo podučena: jaz o predstojništvu ..zavoda", ,,Glasov~ dopisnik pa o mojih bogoslovskib preiskavah, Zdaj pa popustim rGlasovega-1 dopisnika ter se obrnem k vsem gospodom duhovnim, in namreč, če so laz/.iljeui, prosim za odpuščenje vse sploh in vsakega posebej. Če pa kteri izmej njih hoče ostati moj o>ebni ,'iepnjatelj, naj 1111 vsaj ne škoduje v mojem opravilu, ker tu gre ne za mojo osebo, ampak za blagor zuan-stva, katero je v duhovskem stanu in sploh mej Slovenci štelo m dozdaj šteje toliko imenitnih privržencev. Naj tedaj razžaljeni gospodje razločujejo moje osebne napake in neumnosti od znanstvenega značaja profesorja in iziskovatclja dijalektov, kakor tudi sami tirjajo, da bi se razločevali njih o-srbne napake in pregrešiti od njih svetega, duhovskega značaja. Mislim, da no bo težko premagati svojo o-sebno sovražtvo udom tega stanu, iz katerega so izšli prvi slovenski omikanci m kateri zlasti mej Slovenci una velike zasluge za narodno omiko iu vsled tega velik upi i v na ljudstvo. Sc več. Menim, da celo o-selmo neprijazen bodo čutili k meni popolnoma ne vsi duhovni, ne samo v imenu krščanske ljubezni iu vse-odpuščenja, katere razširjati je poklic svečenikov, ampak tudi vsled tega, ker mnogi izmej njih znajo izvrstno biti tolerantni in spoštovati svobodo osebnega mnenja, včasih veliko več iu veliko pametnejše, nego nakateri izmej njihovih „liberalnih' sovražnikov. Da je zares tako, tla se nekateri duhovni odlikujejo v tem obziru z veliko dehkatnostjo, imel sem priložnost nekolikokrat se prepričati. Da bi pa dal č. dopisniku »Glasa-1 iu ž njim vsem razžaljenim gospodom spodobno zadostilo (satisfakcijo), obečavam tu enkrat na vselej, ne pisati uičesa več po slovensko ne samo o duhovnih, celo o nobeni stvari ne. Zagotoviti morem č. dopisnika, da to storim zares „s posebnim veseljem1*; k^r za mene je IjjIo podobno delovanje popolnoma odveč; slovenska literatura pa, kakor je dozdaj izvrstno napredovala i brez moje pomoči, tako bo tudi i napreje. Vem, da se moje opazke skoro nobenem« ne do-padajo. Moram vendar zagotovili, da meni tudi Jako nedopadajo, ter ne moreni si odpustiti, da sem se odločil je pisati; kajti nemam od nj h nobene koristi, mnogo pa škode. Prede vsim stratil sem v diko časa na tako neproduktivno in nobenemu nepotrebno pisanj«', kedar na mesti tega som g.i mogel porabiti vel ko boj-še v prid samemu sebi in znanstvii. Pi>al sem pa brezobzirno in neprevidno; vsb-d tega naredil sem »i veliko sovražnikov ter se. i zgubil veiiko kredita, kar mi zna doctta škodovati v mojih prihodnjih iziskovuujih.:;') Da bi vsaj en malo poboljšal svojo opravke (ge-schatie), preje ko sklenem te opazke, hočem še spregovoriti nekaj v pojasnenje in opravičenje uekterib rečij, katere tu ali pa tam nij^o dopadlo in katere so tega ali pa onega razžahle. V popisovanji mojega potovanja po raznih vaseh in k.ajih slovenskih dežel mogel sum priolučatj le moj« osebno vtise, ne pa natančno karakteristiko prebivalcev danega kraja. Zatorej je vse to jako relativno. Dober ali slab vtis, kateri so delali na 1110 prebivalci tega ali pa onega kraja, je bil večidel odvisen od tega, kedaj sem prišel v ta kraj, ali v nedeljo, ali v ponedeljek ali pa v kak drugi dtdnvnik. l;iko, na primer, morda bi se mi popolnoma drugače predstavili prebivalci goriškega Nemškega Ruta (gl. odd. IV), ako bi ne bil prišel k njim v ponedeljek, i o je nam reč- v najslabši dan za te vasi, v katerih so ki črne, ker po *) Gospod profesor, nikar no mislit-, da vsi goriški .Sl<>ven-A o vaših opazkah tako sodijo, kakor ,,(ihisuv dopisnik! Kočar dovršite »ypj spip, povedali bofnO tudi mi svojo. ' >>,i celonočnem pijančevanji (od nedelje na ponedeljek) vsi ralajo hudi, neumni in surovi. Užo boljše je priti v nedeljo, ker takrat so prebivalci še le veseli in dobre volje, akoravno večkrat se tudi tepo in delajo razne neumnosti. Sicer pa v teb vaseh, kder ni j krčme, je vše eno, kedar se pride, ali v nedeljo ali pa v delov-nik, zmerom so prebivalci trezni in pametni (gl. XVII odd. teh opaz,jk, kjer se govori o pijaustvn, posebno pa o Ilohinjskem Brodit in Srednji Vasi). Moji osebni vtisi so bili odvisni tudi od tega, ali sem bil bolje slabe ali pa bolje dobre volje. Kedar je človek slabe volje, nij v stanu prikupiti se drugim tako, kakor takrat, ko je popolnoma dobre volje, kedar je, tako rekoč, v svoji župi. če pa stori slab vtis na prve prebivalce, katere sreča, ta slab vtis priobčuje se skoru brezvestno, instinktivno drugim prebivalcem, siodnj'č celi i.isi, in po tem ga je jako težko spremeniti : saj ljudje v tem obzi-u so popolnoma kakor gosi, kakor ovce, sploh čreda živalij, katere vselej gredo, ne vprašaje, za prvo gosjo, za prvo ovco itd. Razen teb nagodnih uzrokov bolje slabega ali pa dobrega vtisa, kateri so storili ta me prebivalci t^ga ali pa oivga kraja, se morajo vzeti v račun tudi uzroki veliko bolj*- stanovitir, uzroki geografični, socijalni itp. Tako, na prime'-, hribovci morajo zmerom biti boljo surovi m divji, nego poljano (prebivalci planjav), če sicer drugi pogoji so pri teh in onih popolnoma enaki. Se ve da kakor hribovci nijso krivi svojo ptimerne surovosti in divjos'i, tako se tudi prebivalcem planjav in mest ne more šteti v zaslugo, da so primerno bolje olikan'. Pa vendar to ne spreminja fakta, ter natančni opazovalec in popisovalec ne mor« reči, da se na pr. v hribih nahaja bolje olikano ljudstvo, nego v dolinah in planjavah. Tako se tudi jaz nijsem bil namenil niti grajati sur >veže zaradi njih surovosti, uiti hvaliti oii-kance zaradi njih olikanostj, ampak samo nostransko popisati kakor ene, tako druge. V XI. odd. govoril sem o goriških gospodih, ki so si mislili razne reči o meni, ter so me mej drugim šteli za pruskega špijoua itd. K temu je uredništvo „Soče* pridenilo opazko: ,,Se ve, da vse to velja o Neslovencih, ki prebivajo v Gorici" itd. Na to opazko odgovarjam zdaj, da to ni j veljalo ne o Slovencih, ne o goriških prebivalcih druge narodnosti, ki so zareB omikani in so v stanu razumeti znanstveuc reči. Pa naj mi pove uredništvo „SočeB, ali je veliko takih ljudij v Gorici? Ali večina celo tako rečene „gospodea ne spada pod kategorijo tako rečcnih klepetalcev in ljudij s površno omiko? Ali zares nij nobenega .Slovenca v tej večini goriškega prebivalstva? Rad priznavam, da so me vsi moji znanci mej goriškimi Slovenci z velikim veseljem sprejeli iu me v mojem znanstvenem početju drage volje in srčno radi podpirali; pa ne vem, alt razen mojih goriških znancev in prijateljev nij nobenega Slovenca v Gorici. Ali jo zares tako majhno število goriških Slovencev? Če je tako, nij mogoče govoriti o slovenski nacijonalnosti v Gorici, ker nekoliko onnkancev no velja nič brez zadostnega števila tako rečenega ljudstva. Sicer, kedar sem pisal o Gorici, imel sem v mislih no samo tukajšuo Slovence, ampak goriške prebivalce sploh, ter menim, da tudi v nedriji drugih nacijonalnostij se najde precejšno število omikancev, ki brez vsakega sumničenja mislijo o meni to, kar sera zares. Mojo čisto toorcične opazke, kakor, na primer, o ženskuh (odri. V), se ve, da mjso moglo dopadati skoro nobenemu'. Uzrokov tega no bom tu razlagal, ker sem Be uže navebčal podobno filosofije. Samo to si dovolim omeniti, da večma celo zlo omikanih mož in žen nij v 8tan'i razločevati teoretičnega pretre^ovanja nekega predmeta od praktičnih nasvetov, želj in Voščen j; zatorej tudi podobne glave so videle večkrat moje želje in pred'oge tam, kder jaz sem lo popisoval ;slabo • ali pa „dob'Ow stanje te ali pa one stvari, ali pa kder sem so prenašal na to aH pa ono stališče in sem do- kazoval, kako bi se s tega stališča iiuola urediti ta ali pa ona stvar. Kar pa mene osebno zadeva, jaz ne mam nobenega stališča oziroma na praktiČDa vprašanja, zatorej tudi nič ne želim in nič nečem prenarejati, ampak hočt m biti le popolnoma nepristranski opazovatelj. Zatorej tudi za me nij nič dobro, nij nič slabo, ampak samo vse je tako, kakor je. če kedo hoče videti v tem, kar jaz popisujem, slabo ali pa dobro reč, naj si jo le vidi, meui pa nij nič mari za to. Da so moja popisovanja vzbudila mej mnogimi Slovenci nejevoljo in celo razkačenost, nij nič čudnega; kajti kakor »mladi", tako tudi „stari" Slovenci so vajeni, da bi je le brezobzirno hvaliti in hvalisati. In »stari" in „mladi" Slovenci, ne glede na vso svoje prepire, so zložni v tem, da se nektere reči morajo brezobzirno hvaliti. Kakor eni, tako tudi druži poklanjajo se raznim brezobzirnim avtoritetam; kakor eni, tako tudi druži morajo, oziroma na svoja mne ija, tega ali pa onega ubogati. Uog obvari ovadili v sebi resnični kriticizem in polno neodvisnost in samostaluost mišljenja! Iz kratka: kakor pri enih, tako tudi pri drugih vidi so občna sužnost in dem oraliz aci ja mišljenja. — Kaj več, v tem svojem malikovalstvu n« obmeJHJo se na samih sebe, ampak celo od tujih in neznanih ljudij tirjajo, da bi v tihoti srca poklanjali se njih bogovom. Nekteri gospodje so mi povedali: „Kedar popišete tudi dobre reči, bomo uže zadovoljni." Tem gospodom moram še enkat odgovoriti, da jaz ne popisujem ne slabih, ne dobrih rečij. Jaz mjsem učitelj občinstva, mjsem učitelj Slovencev, da bi pisal j.m klase, dvojke, trojke itd. Jaz samo popisujem to, kar nem čul in videl. Pri tem moram naznaniti, da jaz hočem biti fotograf (sicer sem le fotograf mojster-skaza), ne pa slikar, zatorej tudi mč no olepšam, nič ne okinčam. K vsemu temu samo to še prideuem, da vse one ..alabe r*čia in vse one »napake" Slovencev nijso lastnosti izključivno slovenske, ampak občočloveške: povsod 7f> ne nahajajo, in morda tu in tam š \ veliko vodji stopinji. In celo sem prepričan, da * mnogih drugih deželah našel bi veliko rslabše.u Pri Slovencih našel sem sploh in primerno vehko omiko ljudstva in visoko izobraženi duhovski stan in sploh vse veliko »boljše", nego menda našel bi v mnogih drugih deželah. Pod konec ne ostaja ini nič druzega, kakor pre-srčno zahvaliti še sploh vsem tem Slovencem, ki so mi dozdaj kaj pomagali in me v mojem podvzetji podpirali: in slovenskemu ljudstvu in slovensk.iu duhovnim in slovonskim omikancem »ploh. Še enkrat ponavljam: 1) da ini je samemu jako žal, da sem pisal vse te reči, katere sam štejem za velike neumnosti, 2) da sicer je meni popolnoma vso eno; 3) če pa komu v mojih opazkah kaj dopada ali ne dopada, to je reč njegovega okusa, i, kakor pravi la-tinsko-slovenski pregovor: .,do gustibus non est dispu-tandum,"...............8 BOSTAVKI IN POPRAVKL 22 vrsta 10 od zdolej na mesti „do sa aui" beri: de sn ani 26 vrsta 13 od zdolej dostavi: g. Zupančiča, poštarja in krčmarja v Bohinjski Bistrici, 32 vrsta 4 od zgorej na mesto *se mogel vaditi* beri: se vaditi 35 vrsta 5 od zdolej namesto „n ima uw beri: ima u 38 „ 14 ,. „ „z jedrni" bori: le z da bom 40 vrsta 7 od zgorej na mesti ^enjal" beri: I* začel 4.r> vrsta 0 od zdolej izbriši: kaj 47 „ 13 od zgorej na mosti „njonogaB beri; enega njenega 47 vrsta 11 od zdolej na mesti »Slovani" beri : omikanimi Slovani 68 vrsta 12 od zgorej na mesti „verskik" beri: verskih 71 vrs*a 12 iu 13 od zgorej na mesti „boiše" beri: boljše , 72 vrsta 1 od zdolej na mesti »tako" beri: tako tudi jedrni 38 vrstal3 kedar bom " beri: 1946 A00000349814A