-NIČ NAS NE SME PRESENETITI«
Dobra informacija
in skladnost delovanja
V krajevni skupnostf Stara Ljubljana so se odločlll, da bodo letos v okviru programa splošnega IJudskega odpora izpeljali akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Namen akcije }e predvsem dosečl usklajeno delova-nje vseh krajanov in organizadj v primeru naravne nesreče, večjega požara all vojaškega napada.
Akcija bo potekala od aprila do oktobra. Vrhunec pa bo septembra, ko bodo izvedli obrambno vajo ob simuliranem napadu ozlroma v pogojlh morebltne naravne nesreče. To bo tudi nekakšen izpit, kjer naj bi se pokazale pomanjkljivosti in dosežki.
Kot so nam povedali v kra-jevni skupnosti, je področje Stare Ljubljane (po študiji seizmične ogroženosti mesta Ljubljane, ki jo je napravil le-ta 1965 Vlado Ribarič, stro-kovni sodelavec astronomsko geofizikalnega inštituta na Golovcu) potresno najbolj ogroženo. Tektonska prelo-mnica poteka namreč ravno po koritu Ljubljanice, poieg tega pa so v Stari Ljubljani tudi najbolj dotrajane hiše. To neprijetno dejstvo se je poka-zalo že ob potresih v Furlaniji pred nekaj leti, ko je bila ja-kost potresnih sunkov v Ljubljani ocenjena le na 6,5 stopnje po Rihterjevi lestvici in vendar je ta lažji potres v Stari Ljubljani povzročil omembe vredno škodo. Tri stanovanja so bila tako poško-dovana, da so morali prebival-ce izseliti in stanovanja teme-ljito obnoviti, preden so bila ponovno varna. Podrlo se je več dimnikov, na Židovski stezi pa so morali zaradi podr-tega dimnika, ki je padel na cesto, celo začasno preusrae-riti promet. To je bila tudi edi-na konkretna akcija civilne zaščite, katere štab se je sicer spontano in polnoštevilno ta-koj po potresu sestal v prosto-rihKS.
OH tedSj siedi izkušnja, da je občanom v takih primerih najpotrebnejša predvsem in-formacija. In sicer jasna, kon-kretna in pomirjujoča. Nego-tovost je plodna njiva za alar-mantna predvidevanja in pa-nične vesti.
Nihče ne razmišlja rad o hu-dih naravnih nesrečah vendar nas dejstvo, da naše mesto le-ži na potresnem področju ob-vezuje, da preventivno ukre-nemo marsikaj, da bodo po-tem morebitne posledice lažje ali pa jih ravno zaradi pravil-nih ukrepov sploh ne bo. Spo-
mnimo se Banjaluke, kjer je pravilna informacija (predvi-devanje Vladimirja Ribariča, da bo šibkejšemu potresne-mu-sunku sledil močnejši), ob pravem času rešila morda sto-tine življenj.
Skladnost delovanja vseh organizacij in vseh krajanov pa je drugi najpomembnejši POgoj za uspešno in učinkovi-to delovanje v izrednih okoli-ščinah. Tu velja omeniti, da so obrambni načrti delovnih or-ganizacij, krajevnih skupno-sti, društev in družbenopoli-tičnih skupnosti še vedno neusklajeni, kar bi v resnični izredni situaciji vodilo k nee-notnemu delovanju in zmedi.
Poseben problem predstav-ljajo takozvani »mestni in ob-činski interesi« na področju krajevnih skupnosti. Proble-mi so seveda predvsem de-narne narave. Tako, na pri-mer, obstajajo motorne gasil-ske črpalke, ki lahko črpajo rečno vodo iz Ljubljanice na kraj morebitnega požara (v primeru mučnega potresa po-navadi popokajo vodovodne napeljave in hidranti so neu-porabni, vendar je zaradi neu-
rejenih dohodov do gladine Ljubljanice mogoče s temi čr-palkami zajeti rečno vodo le na dveh mestih. Vsekakor premalo za gašenje požara večjih razsežnosti ali pa na ra-zličnih krajih. Koritc Ljublja-nice je bilo od nekdaj »zaje-inaiišče« vode za gasilce ljub-ljanskih požarov. Seveda le do uvedbe zariesljivega vodo-voda, Ljubljanica pa je ostala kot rezervna alternativa, če vodovod odpove.
Korito Ljubljanice so ob re-gulaciji zazidali in od takrat je dostop do gladine skrajno otežkočen. Izdelan je sicer načrt za izgradnjo posebnih ploščadi od koder bi gasilci lahko črpali vodo, vendar se predvideni stroški vrtijo pri okroglih 200 starih milijonih za ploščad. Cena je verjetno res pretirana, vendar to ne bi smelo biti vzrok za tako ba-nalno pomanjkljivost (čemu potem trošenje denarja za na-bavo črpalk?). Takšno »var-stveno« investicijo si potem podajajo med seboj KS, obči-na in mestna skupščina, reši-tve pa še ni.
Miran Sagadin