Samozavedanje in vožnja avtomobila pri bolnikih z nevrološko okvaro
Self-awareness and driving in patients with neurological impairment

slovenski

2019

letnik 18, številka 2

Automobile Driving   Brain Injuries   kognitivne sposobnosti   nevropsihologija   pridobljene možganske poškodbe   psychology   samozavedanje   vožnja avtomobila

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Pri bolnikih z nevrološkimi okvarami se pojavljajo različne motorične, vidne, kognitivne in druge omejitve. Rezultati raziskav potrjujejo, da so ti bolniki tudi pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah. V raziskavi nas je zanimalo, kako bolniki z nevrološkimi okvarami ocenjujejo svojo zmožnost vožnje pred in po poškodbi/bolezni. Metode: Primerjali smo samooceno s končnim rezultatom preizkusa vožnje (opravil/opravil z omejitvami/ni opravil) in izvedli tudi nevropsihološko testiranje, ki je zajemalo oceno hitrosti kognitivnega procesiranja informacij, pozornost, vidnoprostorskih sposobnosti, spominskih sposobnosti in izvršilnih sposobnosti. V vzorec smo vključili 63 bolnikov (54 moških), od tega 45 oseb z nezgodno možgansko poškodbo in 18 oseb z možgansko kapjo. Rezultati: Ugotovili smo, da osebe, ki opravijo preizkus vožnje s prilagoditvami, in osebe, ki ga ne opravijo, ocenjujejo varnost svoje vožnje po poškodbi podobno kot osebe, ki preizkus vožnje dejansko opravijo, pri čemer dosegajo osebe iz prve skupine (ni opravil/opravil s prilagoditvami) nižje dosežke na testih pozornosti in koncentracije, vidnega sledenja in besednega učenja. Zaključek: Bolnik z možgansko poškodbo ali drugo nevrološko okvaro, ki je brez ustreznega uvida, pomeni nevarnost za promet, zato je smiselno, da predvsem pri bolnikih po zmernih in težjih možganskih poškodbah pri podajanju končnega mnenja upoštevamo njegovo samozavedanje.

17.02.2020