188. štev.
V Ljubljani, nedelja 1. avgusta 1920. p°šlnl°a p!sfe"a' s*«™'- m je(0<
Velja v Ljubljani in po pošti:
Za Ameriko:
telo leto ^01 leta Četrt leta ta tcesec
K 240*— » 120— , eo-.. 20 —
8 dolar.
4 dolarja 2 dolarja
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. Četrt leta u mesec
celoletno
polletno
četrtletno.
Novi naročniki naj pošiljajo
'*nino no nakaznici.
K 400--
„ 200-— „ 100 —
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —............... štev.	8.	Teleion	štev.	44.	========
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede jnseratov i. dr. se naj priloži za ougo-vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio. — —■	-——	Rokopisi se ne vračajo.	=
Vesnlč vrnil mandat za sestavo vlade.
Pasic in Trumbic pozvana v Beograd.
LDU Beograd, 31. julija. (Uradno). Danes opoldne ie sprejel regent dr. Vesniča. ki mn le izlavil. da mu ni uspela sestava koncentracijsko vlade In ie vrnil mandat regentu.
LDU Beograd, 31. julija. Danes ob desetih dopoldne so se na pred-sedništvu ministrskega sveta sestali zastopniki obeli parlamentarnih skupin, da bi nadaljevali razgovore o vstopu v koncentracijsko vlado. Ker se delegati obeh parlamentarnih skupin niso megli sporazumeti v vpra-Šanfn agrane reforme, Je dr. Vesnič Izjavil, da je njegova misija izvršena.
LDU Beograd, 31. julija. Poslednje sporočilo demokratske zajednice. Podano dr. Vesniču, se glasi: 1. O. Protič umakne svoje zahteve za rešitev agrarne reforme in ostati je pri oni osnovi za sporazum, na kateri je bila sestavljena prva vlada dr. Vesničeva. Demokrati bi pristali, da se po možnosti hak izplača begom,
nasprotujejo pa temu, da bi kmetje morali s posestev; 2. izvoz žita v velikih kontingentih naj bo svoboden in centralna uprava naj vodi samo register in statistiko izvoza; 3. vse Stranke naj se sporazumejo glede načrta ustave. Ker parlamentarna za-Jednica ni sprejela teh predlogov, je danes, kakor že javljeno, došlo do prekinjenja porazgovorov in dr. Vesnič jc izjavil regentu svoj sklep, da vrača mandat.
LDU Beograd, 31. julija. O. Nikola Pašič, k| se nahaja v kopališču na francoski Rivieri, je bil brzojavno pozvan v Beograd, z njim pa prav-tako tudi dr. Ante Trumblč.
LDU. Zagreb. 31. iuliia. Današnji »Hrvat« piše med drugim glede položaja. da računa demokratska zaied-nica na to. da se sestava novega kabineta poveri Nikoli Pašiču s parlamentarno zaiednioo. a brez demokratov.
Gioliiti skušal pod’ upiti Albance proti
Jugoslaviji.
LDU. Beograd, 31. iuliia. »Pravda« ie dobila iz Rima izvirno poročilo’ da ie Giolitti poizkusil podkupiti albansko vlado v Tirani ter ie v to svrlio izdal dvaiset miiiionov lir. —
Posredoval ie med Italijo in Albanijo italiianski polkovnik. Vsa stvar na ni imela uspeha, ker ie albanska vlada v T irani zavrnila italiiansk-o ponudbo.
Pred romuuskp-riiskimi spopadi.
Romunija zahteva od Rušite, da umakne svcie četo.
LDU. Beograd. 31. iuliia. Romunska vlada ie poslala sovietski Rusiji ostro noto v obliki ultimata, v kateri zahteva, da se takoi odstraniio ruske čete. ki so vkorakale v Besarabijo. Romunska vlada ie stavila sovietski vladi rok treh dni za odgovor. — Tr-
dijo, da bo Romunska najbržc odredila mobilizacijo.
LDU. 31. iuliia. Iz Velikega Beč-kercka se noroča. da sta na romunskem ozemliu dve rdeči armadi. — Mesto Jasi ie v obrambnem stanju. Okoli ualaca se vrše velike grupacije romunske armade.
RUSI ŠE NISO ODGOVORILI ANGLEŠKI VLADI.
Pariz. 31. iuliia. (Izvirno poročilo.) »Petit Parisien« noroča. da šc na br-zojava. katera ie poslala angleška vlada dne 26. in 28. iuliia Cičerinu. ni dosedai dospel ilikak odgovor.
BOLJŠEVIŠKO POROČILO S FRONTE.
LDU Moskva, 31. julija. Vojno poročilo: Na severo-zapadni fronti se nadaljuje prodiranje. Dne 29. julija sme zavzeli predmestja Bresta Litovskega. V okolici Forla smo ob Stohodu zavrnili Poljake. Pri Brodyju so se
nam uprli sovražniki, da bi ustavili naše prodiranje. Na krimski fronti sc nadaljujejo boji med Aleksandrov-skim in Nogajskim.
UKRAJINCI SE NOČEJO POGAJATI Z BOLJŠEVIKI.
LDU Dunaj, 31. julija. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tamova: Dne 29. Julija se je v Borjrsavu vršilo posvetovanje med vrhovnimi voditelji ukrajinske armade in ukrajinskimi polki pod predsedstvom atamana Petljure. Posvetovali so sc o premirju z boljševiki z ozirom na zadnj predloge Anglije. Vsi voditelji ukrajinske armade so soglasno izjavili, da
so mirovna pogajanja z boljševiki nemogoča. Vsi navzoči zastopniki so enodušno ugotovili, da Je vse ukrajinsko ljudstvo pripravljeno, da se doseže končiia zmaga.
TEŽAK POLOŽAJ NAŠIH BRATOV V ZASEDENEM OZEMLJU.
Trst. 31. iuliia. (Izvirno poročilo.) Fašisti, ki zadnie čase sistematično naooveduieio oooolno »čiščenie« zasedenih kraiev. so začpli tržaške Jugoslovane oreganiati na nov način. Mnogo iueoslovanskih trgovcev, obrtnikov in celo zasebnikov le ore-ielo fašistovske pozive, nai takoi prodalo svoie nepremičnine in nai se izselite iz Trsta. Fašisti so sestavili tudi ocslcripciisko listo zavednih in agilnih Jugoslovanov, katere bodo nadzirali. Vsled boiazni. dh bi se radi teh oreganiani utegnilo unreti liudstyo po deželi, ie izdal generalni civilni ko-misariiat v Trstu vsem občinam v zasedenem ozemliu naredbo da so prepovedana vsa zborovanla in sestanki v območiu civilnega komisariiata za Juliisko Benečijo.
BREZKONČNE PERSEKUCIJE NAŠEGA ŽIVLJA NA REKI.
I.DU. Zagreb. 31. iuliia. »Domovina« iavlfa iz Bakra: Danes le ušel župnik iz Kostrane Luciie. ker ie zvedel. da ga nameravate odvesti v-Trst., Iz Reke preganiaio naše Hudi ter iim stavilo za odhod rok 48 ur. Na Suša-ku na diviaio s teroriem. Zadnie čase ie naraslo število beguncev iz Dalma-ciie. Na Drenovi se vsak dan vežba italiianska artilierila. V okolici se množe zločinstva in plenitve.
KAJ ŽELI PARLAMENTARNA ZAJED-NICA.
LDU Zagreb, 31. Juilfa. »Narodna Politika« Javlja Iz Beograda, da želi parlamentarna zajedntea, da bi so obenem z objavo volilnega zakona razpisale tudi volitve v konstituanto.
Izgubljena bitka.
IZPRAZNENJE ZAPADNE ŠTAJERSKE.
LDU Gradec, 31. julija. Deželni osrednji urad javlja: V petek r.o bile Izpraznjeno tudi občine Schlossber?, Glaz in Sobota, kakor tudi drugi, Avstriji po saint-germainskl pogodbi prisojeni kraji' zapadne Štajerske.
LDU Gradec, 31. julija. Jugoslovani so včeraj popoldno Izpraznili občino Soboto v nekdanjem sodnljskem okrožja Marfcerg. Danes bodo Izpraznili občini Glanz In Schlossbcrg.
VSLED PADANJA CEN OGROŽENI TRGOVCI V SARAJEVU.
LDU Sarajevu, 31. Julija. Vsled padanja cen Je ogroženih več trgovcev. Nekateri so postali insolvoiitnl vsled Izgube, ki znaša milijone.
NOVI NEMIRI NA IRSKEM.
LDU London, 31. Julija. V več krajih zapahne In Južne Irske so bili polzkušeni napadi na vojaške patrole. Snočl so slnlajnov-cl zapatill tehnični zavod v Llmerlcku. Požar so dopoldne pogasili.
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman,
(Dalje.)
'»Plačeval?« ie zategnil služabnik osuplo. »Tega nisem doživel že šest-naist let. Ako dovolite, bom varoval V vaši odsotnosti grad. Na ooliu ie dosti kuncev in prepelic, na dvorišču dovoli kokoši: to in pa naša molzna kravica v hlevu ie več ko dovoli, da $e preživim.«
Ves vesel, da lahko pusti svol dom v zvesteni varstvu, ie vitez ob-fel služabnika in začel zbirati brez odloga naileoše graisko pohištvo, dragocene preproge in nekai draguljev. s katerimi se ie lišnala pokojna gospa Caoestauska. Povabil te trgovca. da nai oceni vse to. Blago ie bilo vredno nač svoiih petdesettisoč liver. Toda kunec ie odštel dvaintri-desettisoč. in Caoestang se ni vedel kam delati od veselia. Tri dni pozne-ie so bili poravnani do vinarla vsi očetovi dolgovi, ne izvzemši hlapčeve plače; štirinaiststo liver ie ostalo vitezu za na pot.
»In pri tem«, je pomislil, ne morem niti reči. da sem našel bogve
kakovo srečo. Očka, tvoi nalog ie iz-DoJnienl«
Za osemsto liver si ie privoščil konia. ki ga ie krstil takoi za Bliska. Vrla žival le zaslužila to ime. Ko ga le vitez poizkusil in preskočil ž niiin nekai ovir. ki bi bile stale vsako navadno idiuse živlienie. ie rekel ves zadovoljen:
»Res da nima kril. toda niemu lih ni potreba!«
In tako ie lepega iutra odiahal z gradu. Ko se je ozrl poslednjikrat na staro, poluporušeno zidovie. se ni mogel ubraniti solz.
Na večer prvega dne se ie ustavil pri starem priiateliu svcieva očeta, ki ea ie založil z dobrimi nauki: dal' mu ie tudi priporočilno pismo za maršala d’Ancre. kateremu le bil storil svoie dni več uslug.
Caoestang ie nadalieval svoio pot v Pariz. Podjetno mu ie bremketal ob strani očeiov španski rapir. ko ie sedel košato na oriaškem Blisku, s pe-stio uprto v bok in pogledom blodečim do lepih francoskih pokraiinah. ki iih ie upal kmalu napolniti s svoio slavo Do Louglumeauia le prišel brez nezgode, razen če šteiemo dvo-boi z nekim plemičem, ki ie potem šest mesecev v postelii obuial kes. zakai ie razžalil tako Jeznoritega člo-
veka. Par maniših prepirov z lažiimi posledicami in nekai cestnih razbojnikov. ki so se nepremišljeno lotili našega iunaka — vse to ne zasluži posebne omembe. Velike prigode so se začele šeie tisti čudni dan in tisto neverietno noč. ki smo iih pravkar opisali.
Vitez se ie oddehnil: Pariz ie le-la pred niim. bil le na ciliu svoieva hrepenenja! Jezdec, ki mu ie sledil ves čas za petami, ne da bi odtrgal oči od niega ie viahaj v mesto tik za njim. Capcstang ga ni opazil im bi ga niti ne bil spoznal: v včeraišniem metežu ni utegnil gledati na obraze!
Niegova prva skrb ie bila. da te vprašal mimogrdočega meščana, kie nai išče niegovo Svetlost, maršala d’ Ancre. Toda Parižani so že tedai kai radi prodaiali -ziiala: okrog lenega. ponosnega kavaliria se ie mahoma strnila gruča, in namesto enega pametnega odgovora iih ie dobil vitez toliko različnih, da ni vedel kod ne kam. V tem hinu se mu ie približal drug iezdec. pozdravil ga in deial:
»Ako dovolite, gosnod. vas iaz pospremim do maralovega dvorca.«
Bil ie Rinaldo!
Capestang ie pomeril neznanca z očmi: niegov krivi smehHai in ootuh-nieui pogled se mu ie takoi zameril
ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA NE PODPIRA
ANTANTINE PROTteUSKE AKCIJE. *
LDU Praga, 31. juliji. »češkoslovenska politika«, organ vlade demontira poročilo dunajskih listov, ki Javljajo da Je češkoslovaška vlada na pritisk francoske In angleško misije v Varšavi dovolita Hortyjev! armadi pri pohodu proti ruski sovjetski vojski, da sme uporabljati tr) vlake v
»Hvala tisočkrat«, le deial z nasa-ieno uliudnostio. »Ne vem. komu bi bila vaša liubeznivost boli odveč: vam. ki se ž nio zamudite, ali meni. ki spremlievavcev ne iščem na cesti.«
»Per bacco!« ie zaklel Rinaldo.
»Corbacuue!« ie pritrdil Capestang.
Toda Rinalgov obraz se te takoi uiasnil.
»Jaz norec!« te pomislil, »čemu bi začenial prepir? Nai te izkupi on ali iaz. maščeva.nie mi s tem uide — Gospod, »ie povzel, oprostite, da se Donuiam. Osvojili ste me na prvi pogled in srce mi ne da odnehati, dokler vas ne spravim na varno.«
»Oh, kako sto ljubeznivi!«
»Kai hočete! Mi Parižani smo de-želanom odnekdai radi v pomoč.«
»Gleite si ga. Parižana iz Kalab-riicl«
»Per la Madonna!« ie zaklel Rinaldo v mislih. »Vsak pik svoiega strupenega iezika mi poplačaš z merico krvi. Le malce še potrpimo!«
Zastneial se ie in vzkliknil z dozdevnim dobrodušiem:
»Vražii naglas, ki mi zmerom na-gaia! Res ie. gosnod. Italiiani smo po rodu. ali Pariz mi ie druga domovina. Prav uerad bi vas pustil v zadregi.
Versailles, Salnt-Germaln, Neullly, San Remo, Spaa ln bogve koliko časa bi to še trajalo, če ne bo posegla kaka druga pest v zadovoljno družbo, ki se sprehaja po za-padni Evropi In nosi Ime mirovne konference. Kakor vso kaže je ta trenotek že prav blizu ln previdnejši med konferenčnimi letoviščarji že slutijo nevihto ter se ozirajo po zavetju.
Baranovlčil Stara znana imena se zopet vračajo — In precej neprijetno zvene danes za antantno uho. Nekje pri Barano-vlčlit so se menda scšll delegati poljske ln rdeče armade. Kakšni bodo pogoji, ki jih bo za premirje diktirala Rusija, ne moremo ugibati; preveč je najrazličnejših faktorjev, ki bodo prišli do veljave. Poljske armado ni več. Angleška In francoska poročila (torej protiruska) govore samo še o nerednem begu zmešanih poljskih kolon. Trocki] bi torej z lahkoto uporabil lekcijo, ki mu jo je dal svojčas v Brestu Litovskem general Hoihnann, ln bi vrgel na tehtnico Bronov meč. Verjetno je pa tudi to, da ima oprez-nejši Liculu dalekosežnejše cilje, ki bodo merodajni pri pogajanjih s Poljsko ln v izdatni meri blažilno vplivali na mirovni sklep.
Naj bo kakorkoli: antanta Jo Izgubila prvo veliko bitko, ki jo jc Izzvala s pomočjo poljske šlahtcl Ta poraz Je pa danes vse drugače bolj važen nego porazi na nekdanjih frontah y svetovni vojni. Antanta leze narazen, nihče no verjame več v njeno moč. Prestiž je šel. Na Poljskem Je bil pravzaprav pobit tudi general Weygand, najodličnejši sotradnik maršala Focha, ki i ga je poslala Franclja za svetovalca poij-
i CTJrffiVTOausszsatss
ODMEVI MADŽARSKEGA VPADA V I FtlRSTENFELD.
Dunaj, 3*1. Julija. (Izvirno poročilo.) Radi vpada madžarskih čet v Filrstenfeld je cela javnost Nemško Avstrijo ogorčena. Problvalstva so polašča vznemirjenje posebno radi tega, ker se po Dunaju širijo vesti, da so Madžari orožje, ki ga so ukradli v Filrstenfeldu, razdelili v zanadnl Ogrski med elemente, ki se protivljo temu, da so zapadna Ogrska priključi avstrijski »«-pubilkl.
skemtt generalnemu štabu. Rusija Je dala temeljit odgovor g. Clcmen .auju In g. Mlllerandu, Cordon sanitalre ou sont les nelges d’ antan? po naše: lanski sneg,
G. Lloyd - George, ki že ve, za kaj se ta hip Igra, kroti kolikor more preveliko temperamentnost svojega francoskega kolega, ki smatra za nesramnost ClčCrlnoV odgovor na zavezniško noto. (V tem odgovoru se namreč Čfčerln norčuje Iz tiste skupine vlad, ki se jc začela imenovati Liga Narodov In odklanj * "' o v okoli vmešavanje te Rusiji neznano skupine v poljsko - ruske stvari.)
Anglija, ki se ji Izpodmikajo tla na Irskem In v Aziji, jo pripravljena prenesti to Čičerlnovo »nesramnost« ter so kljub temu pogajati. Franclja pa vihti svoj versajski traktat ln Išče od severnega tečaja dol proti Jugu po vseh evropskih roerteljanih, kjo bi zbrala kakšnih kolonljalnih čet za svojo tujske legije proti Rusiji, ki se tako nesramno malo briga, za svete pariške mirovno klavzule.
Sle transi tl Pod antantlno egldo se vrše »plebisciti«, Junaki dl Caporetto premikajo pod zaščito Pariza po mili volji svoje linije po naših tleh — vzhod pa sestavlja čuden, čuden memorandum. ~'rc; rl-čanl smo, da nam bo ta memorandum dale-ko pravičnejši, kakor pa oV-stna gospoda, ki se smatra za naše zmagovalce ...
Naši državniki naj r rdteajo, da bodo ravnali prav krmilo naše ladje v viharju, ki se bliža. Bitka, ki je bila Izgubljena na poljanah ob zapadnl nemški meji uas kliče na pozor.
vzhodni Slovaški In v karpatski Rusiji. Ta vest je popolnoma neresnična. ČEHOSLOVAKI VKORAKALI V GMtiND.
Dunaj, 31. Julija. (Izvirno poročilo.) Danes so češkoslovaške čet. zasedle nenadoma Gmiind na Nlžjcavstrliskera. Prebivalstvo se je pri vkorakanju češkoslovaškega volaštva zadržalo popolnoma mirno. Avstrijska vlada pošlje vsled tega čehosfova« škl vladi protestno noto, katero bo, kakor upajo, podpirala tudi antanta.
RAZPRAVA PROTI BIVŠIM ZAGREB-SKIM KOMUNISTIČNIM OBC. ZASTOP-NIKOM.
1DU Zagreb, 31. julija. Glavna razprava proti dvajsetim komrnKim, bivšim mestnim zastopnikom, se vrši pri tukajšnjem sodišču dne 31. avgusta 1.1.
BORZA.
Curih, 31. julija. (Izvirno poročilo.) Berlin,
13.85, New-Jork 589, London 21.88, Pariz
44.85, Milan 31.20, Praga 11.75, Beograd 31, Zagreb 7.75, Budimpešta 3.40, Varšava 2.80, Dunaj 3.40, avstrijsko žigosane krone 3.50.
Dunaj, 31. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 245-262, Budimpešta 182-1IC, Praga 373-393, Varšava 90-102, čehoslovaško krone 375-399, dinarji 975-1025.
zlasti ker imam sam opravka na: dvorcu niegove maršalske svetlosti.«
To te bila drdea reč! Vitez, ki mu ie bilo deloma prav. da dobi vodnika, se ie dal zapeliati. Rinaldo te vabili« vo mahnil z roko: izoodbodla sta ko-nia in zdirte’a. Oddaleč se ie vzdigovalo za niima vpitie. s katerim si Ca« pestane ni belil glave: tem bolie na ga ie razumel Conciniiev pribočnik. Pot do Parizu ie bila nagla. Rinaldo ie trenetal cd zadovoljstva in krivil ustnice v nasmeh, ki bi bil mora! posvarili viteza. daie pazil nani. Ali mlademu možu ie bila edina skrb. kako bi vzbudil v ziialih kar nalboli vi« sobo muer.ie o svoii osebi Mlad ie bii. hraber in čeden — kai čuda. če tudi nekoliko častihlepen! Stresale perianico v vetru in upirate desnico v bok. se ie oziral do mestu, kakor bi1 bil videl že vse lepših reči. ter si ori-govarial na tihem:
»Drži se. Capcstang. Pariz gleda nate«
Ko pa sta zavila v Tournouskoi ulico. Uma ie prišla naproti truma Hudi s pretečimi obrazi, in lirun ki se ie širil od nie. ie bil Podoben vetru pred nevihto. Ko so zagledali Rinal-da. ie zarohnelo iz vseh grl hkrati: »Suit t izstradovavcem!«
.(Dalje prih.)
Naša zadnja beseda.
Težki oblaki se zbiralo nad namL Vesti se ooiavliato. ki pravita. da zahteva antantina plebiscitna komisiia v Celovcu od naše vlade odpravo demarkaciiske črte na Koroškem. Ppstavljen ie baie tudi že rok. do katerega se mora to izvršiti.
Kakšne važnosti ie za nas koroška demarkaciia. ne bomo nonavliali: dosti dovoli smo pisali o tem. Vsak. o Koroški tudi naioovršneie ooučen naš državlian ve in zna. da bi imelo odortle demarkacijske črte v Korotanu usodne oosledice za celo našo državo: pomislimo samo na živila in denar. Naša živila bi iz cone A romala v lačno Nemško Avstrito: z našim zdravim denariem bi se okoristila fi-načno nonoinoma onemoeda avstrii-ska renublika. Pa ne samo to: iz lačne avstriiske države bi se vsulo v cono A eladnih aeitatoriev kakor kobilic na boeato nlivo. Provokaterli bi v našem nasu izzivali nemire in sno-Dade: kršil bi se mir. odDravllen bi bil red in nato bi se nod firmo oa-tr»»r?f>vntaev nrvavili ltalilani s svoiim voiaštvom. ki bi na Koroškem nada-lievalo z divlaštvi. ki iih ie začelo v zasedenem Primoriii.
Iz teh razlogov se odortiu koroške demarkacijske črte odločno upiramo. Nikakor ne moremo dooustiti. da bi se na Koroškem oonavliala in nadalievala erozodeistva. ki so Hh Nemci Dočeniali že lani. Dredno so deželo zasedle naše čete. Naši domovi na Koroškem moralo ostati celi. živllenle. lavna in zasebna varnost mora biti Korošcem zaiamčena. Vse drugo odklanlamo. Kdor nam vsilili druge nogote. ie naš sovražnik. Proti sovražniku Da se človek bori z vsemi sredstvi.
S pogodbo zaiamčena demarka-ciiska črta na Koroškem Domenia za Korošce 'n za nas vse zakon. Zakon Da le bi Korošcem že od nekdal svet: zani so daiali svoie živlienie. Ge bo potreba. se bo zgodilo tako tudi sedal.
Bratom onstran Karavank.
V Korotanu, 37. Julija 1920.
Vtem, ki prihajate semkaj bodrit narod, predvsem telovadcem, pevcem, predavateljem Itd. — Iskrena Vam hvala! Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki kakor-slbodl, moralno ali materljalno, podpirate našo gibanje! Ne zablmo tog a nikoli! Vedite, da Imamo sedaj, ko se Je vnel za Koroško ves nai narod, vse druge občutke nego prej. Sedaj vemo, da nismo več sami Tu na fronti vodijo borbo Narodni Sveti, tam v zaledju pa KoroScl, ki Jim poklic, Studile, ugrabljena domovina In razmere sploh no omogočajo bivanje na Koroškem In sicer se udejstvujejo v »Gosposvetskem Zvonu«, ki bo bil plat zvona In opozarjal Jugoslavijo na našo Meko, na naS sveti kraj, dokler ne bo osvojeno tudi polje Go-spesvete, kamor vsakega Slovenca vleče srce, odvisno od veličastne zmage v Južni eenl In da So program »Gosposvetskega Zvona« kmalu Izpolni. Zato sedaj bije plat cvona In poživlja vse na boj, da ga čutimo v naših dušah.
Še neka] Jo važno. Z veseljem namreč opažamo, da se bratje In sestre Iz Kranjske In štajerske na koroških tleh navdušujelo za nestrankarsko borbo. Kakor primorski Slovenci, tako smo tudi ml sedaj samo Slovenci oziroma Jugoslovan!! Vsak od nas ima svoje prepričanje, pripada tudi svoji stranki, ali v boju zoper slabotnega sovražnika, ki se mu Je sedaj pridružil še Lah, smo edini, smo en sam mož! Tu se morajo strankarski Interesi brezpogojno pokoriti skupnim narodnim interesom. V tem je naša moč! Kake uspehe rodi taka politika, so pokazalo v nedeljo Borovlje, kjer so naši kmetje vpili: »Puške nam dajte!«
Vsi, ki se prihajate kosat sem na mejo, dobrodošli! ne glede na to, kaki stranki pripadale. Vcn*>, da prihajate vsi, brez razliko, z ljubeznijo do našega ljudstva v srcu, in to nam zadostuje. Nam Je le zato, da naši ljudje, ki prej nikdar niso Imeli te prilike, vidilo, kaj Slovenci zmoremo. Sa mo to Vas prosimo, dragi bratje, ponesite navdušenje za skupno delo tudi domov! Ako se strankarski voditelji temu upirajo, moram ljubljansko časopise, v katerih so stranke nesramno blatijo med seboj, pred našimi ijudcnl skriti, da be vidijo strupa! in hefco slabo vpliva šele komedija v Beo-gradu. Tu Je na dnevnem redu odprava demarkacijske črte, deli pa istočasno tio-raisiionira vlada.
No smemo pozabiti, da Jugoslovani nismo v tako prijetnem položaju, da se lahko brez škode ravsamo In kavsamo med soboj. Rešiti nam Je Koroško, za ujo pride na vrsto Primorsko, za katero so moramo vreči v boj s podvojeno silo.
»Edinost, sreča, sprava,
k nam nazaj se vrnejo . . .«
tako kliče r.aš veliki Prešeren. Zgodovina nas uči, da Je čestokrat po številu majhen narod, ako Je bil edia. podrl velikana oh
Ha. Primerov Je dovolj tudi Ig najnovej-šega časa. N. pr. rusko-Japonska vojna, balkanska zveza proti Turkom Itd. Zato, bratje, Koroška naj bo ona zemlja, ki obnovi našo spravo. Povejte doma na Kranjskem, da pred taborom sovražnikovim tudi katoliški slovenski duhovnik lahko nastopi na sokolski slavnosti, kakor se Je to zgodilo v Svetni vasi, In nasprotno. Pri nas ni razprtij. Ako se Je tupatam pojavil kak strankarski plamenček, smo ga hitro zadušiti. Kje bi sicer bili? Kritiko pa od strankarstva razločujemo. Če kritiziramo, delamo to v dobri veri, da stvari koristimo. Nedotakljiv pa nihče ni, niti Izvoljeni ljudje!
Ako ponesete, bratje In sestre, ki prihajate na Koroško, ta duh tudi v Ljubljano, potem postanemo tako močni, da sl bodo naši štirje mejniki, od katerih Je rešen šele eden:	Maribor—Celovec, Trst—Gorica
kmalu podali roke. In ta želja gotovo gori In plamti v nas vseb!	B.
Preiskave v tržaški okolici.
Trst. 29. tulila.
Kakor se le naš narod v zasedenem ozemllu lahko že velikokrat ore-Driča). ne vzdržuielo italijanske oblasti karabtaiierlev radi reda. mira in iairne varnosti temveč radi oerseku-c'i našega živila. Tudi naslednii ori-mer nam to resnico lahko Izpriča In nntrdi Sv. Ivan le del slovenske tržaške okolice. »Bolevnikl« (fašisti) si tamkal ne uoalo požigati m razbl-lati do Izkušnjah, pridobljenih v »Narodnem domu«, zato oo&illata tla gori oborožene oddelke karabinlerlev na hišne preiskave. Le-ti so prišli pred kratkim v stanovanje nekega uglednega Jugoslovana. Doma niso našli nikogar razun ženskega člana družine. Gospodični se ie vodla ka-rabinierlev predstavil in povedal da Ima nalog stanovanle preiskati. ker se sumi. da ie v hiši skrito orožle in municiia. Gospodična se seveda ni tunela upirati. In tako se le preiskava začela. Omare so se odklepale, predali so se odpirali — bomb ta pušk pa le ni bilo nikler. Le nekie v predala skromnem kotičku le bila spravljena slovenska zastavica Ko so ta karabinierii ugledali. so zarežali na-nio kakor stekli Dsi. »Zažgimo lo.« ie zaklical eden izmed oboroženih mož. In drugi le takol sev el v žeo oo Itall-lansko beračilo, da bo zažgal slovensko zastavo. Navzoči italijanski častnik Da le do vprašaniu. če le ta zastavica morda soomfn. na kar le dobil odgovor. da ie spomin na leDŠe čase. Dreorečil. da bi se zastava zažgala. Karabinierii so radi te častnikove zahrane nihali. Ko so preiskavo v hiši končali, so se oodali na vrt. kler se ie slovenski deček ukvarial z zbirko metuliev. Na mizi ie imel dve škatli!. ki sta bili pokriti s steklom. In karabinierii so začeli Dišati do škatliicah: Smrt divjakom! Živela Italiia. doli z Jutroslavilo! Raiši umremo, nego se umaknemo barbarom! Itd. Kdor tega ne verute. se o resničnosti delstva lahko prepriča na Hcu mesta. Italijanski karabinierii na »o z vlorifikaciio te preiskave zopet dokazali za kakšna oatriiotiČna. častna in moška dela iih Dlačuleio okunoa čilske oblasti.
Dunajsko pismo.
Dunai. 30. iuliia 1920.
Kakor ie bilo pričakovati, te izpraznitev Radgone po Jugoslaviji spravila dunaisko časopisle v blazno veselle. Kakor da ie prišla rešitev iz neba. se obnašajo sedaj vodilni listi nokdanle liberalne stranke v monarhih. Če le kedai izrek: Vox populi. vox dei (Ljudski Klas. božii Klas) izgubil svolo veliavo. k) le Kotovo v tem slučalu. Vprašajmo samo kateregakoli Dunalčana. delavca, uradnika ali obrtnika, dali res vidi v izpraznitvi Radgone do Just osla vrli triumf •nemške stvari pa sl bomo takol na lasnem. Vaš korespondent le imel priliko govoriti s marsikom, oa vas more zagotoviti, da ni našel nikler med narodom kakšnega navdušenia. Razun plamtečih uvodnih člankov ni vzbudila evakuacila Radgone na Du-naiu nikakeea odmeva. Sploh le med gorečimi uvodnimi člankarli in pravim razpoloženjem Dunaičanov prepad. ki ie tako globok. kot le visoko himalalsko poeorie. Značilno le vob če za dunalske liste, da se Dečoio vedno le s kamarilno politiko In ne obravnavalo nikdar teea. kar pride iz liudstva in kar Uudstvo res zanima. Namesto da bi poskušali zdraviti rane. ki iih ie zadala volna, skušaio prilivati strup v rtte in tako preprečiti, da bi postali liudie res zoDei liudie.
Vzrok tega noiava — bodimo odkritosrčni! — ie v čudnem razmerju. , v katerem se. nahaia sedal dunaisko
časopisle napram »italijanskim orila-teliem«. Karkoli »itallianski prijatelj« r.aoravi. nrav ali neprav. v.se izzveni kot priletna melodiia na klaviiaturl dunalskega časopis ia. in radi tega če-sto ne pride v iavnost tnarsikal. ki bi bilo sicer pripravno vzbudili interese za politiko pri Dunaičauih. ki so postali v zadniem času v Političnih stvareh sploh popolnoma brezbrižni.
K sreči za te zaostale Dunaičane se lahko reče. da imalo ti nekak instinktiven čut za resnico. Dunaičan ni tudi za časa. ko ie Dod oatronanco Habsburžanov divialo sovraštvo med narodi, sovražil nikdar slovanskih narodov, čeprav se le eventuelno v šali bril norce iz niih. Razburjen oa ie bil vsakokrat, kadar le bil pogovor o »Katzelmachertu«. O Italilanfb se te govorilo vedno le. da so zavratni in hinavski, da govorilo sicer sladko, a da imalo za hrbtom orinrav-llen nož. katerega ti zabodeta v orsa medtem ko tl govorilo nalslalše besede. Takšno te pravo razpoloženle Dunaičanov. na katerega ne bo upll-val nA4i govor predsednika Seitza. v katerem le pozdravil novoimenovanega italilanskega poslanika na Du-nalu.	_______ R-W.
Slike fz Rušile.
Znani politik in profesor na univerzi v Cambidgeu Bertrand Brus-sele te dobil od ruske vlade dovolte-nle. da sme kot privatna oseba spremllatl delegate angleške delavske stranke na potu do Rusiii. Sedai obiavlla vtise, ki lih te dobil v boliše-viiškl republiki v listu »Nattan«.
Brusseie te bil v Rušili od 11. mala do 16. Juniia. Ker ni bil izrecno povabljen kot gost sovietske vlade le lahko videl ni n otroka! česar uradni detegati delavske stranke niti zapazili niso. O svoiem ootovantu pravi:
Kar sem v Rusiii nalnrel zapazil, ie velika razlika med teoriio boljševizma in med načinom, kako se komunistične teorile tolmačilo med ekstremnimi sociialisti v Angliii. Angleški Driiatelii sovietske R-uslie si predstavljalo d>ktaluro oroletariiata “kot nekakšno novo obliko demokratske ustave v kateri 1 imata delavci, možle in žene volilno pravico, medtem ko se razdelitev volilcev ne vrši več no volUn. okralih. temveč no no-klicih. Oni mislita. da znači proleta-riiat v vsakem sistemu ono kar si misHio fn da diktatura ne znači onega, kar se navadno razume nod imenom diktatme Kn govori ruski komunist o diktaturi, misli na diktaturo v dobesednem smislu kadar Da govori o proletariiatu daie besedi posebno obiležie. Ruski boliševik razume Dod besedo diktatura samo diktaturo razredno zavednega dela proletariiata. ki pripada komunistični stranki. K proletariiatu prišteva o^bpostL ki ni_ kakor niso proletarci kar velia n. or za Llenina in Cičerina. ki sicer nista proletarca ali ki zastopata twave nazore komunizma. Iz proletariiata oa zkllučene delavce, ki nimata preizkušenih nazorov o komunizmu in lih osute z lakaii buržoaziie. Komunist, k' te nrenrlčan o pravilnosti svoie strankarske dogme, smatra privatno lastništvo za vzrok vsega zla. O tem te tako nrenričan. da ne izbira sredstev. tudi ne nalokrutnelših. če se mu zdita oorabna za preureditev in ohrano države. Zato zatira vsako ODO/icita brez obzira in milosti.
Boljševizem ie na zunai aristokratski. na znotrai navdušen za boi. Komunisti imalo vse dobre in slabe lastnosti mlade, za živllenle sposobne arisfcokraciie. So hrabri in energični imata lastnosti voditellev in so vse-lel DriDravUeni staviti svoie moči v službo države. Po drugi strani pa so brutalni in brezobzirni ter oreoblaga-ta svoie nameščence kakor drugod kapitalistu Oni so »,.<sebna oblast, ter mata zbog tega velike prednosti. Večina komunističnih voditellev živi ne sicer luksurilozno. vendar pa znatno boliše od ostalega naroda. Avtomobil in telefon smelo imeti samo osebnosti, ki igralo v boliševiški politiki pomembne vloge. Ti imalo tudi olaišan/o potovanle in ugodnosti pri nakupu v sovletskh prodajalnah kler so cene 50krat nižie nego drugod.
Pravi komunist ie mednaroden. Llenina. s katerim sem se razgovarial celo uro. zanimalo vprašania ostalih držav pravtako. kakor VDraŠania Rušite. Rušila im sedai zanl vrednost samo kakor vzor socilalne revolucile. Ltenta hi prel žrtvoval Rušilo neeo svoie revolucilonarno gibanle.
Trockega sem videl v moskovski opori. Britanska delegaciia te sedela v carski loži. Ko te Trocki v predsobi končal z nami razgovor, te stopil na balkon, prekrižal roke na prsih ter stal in gledal občinstvo, ki mu ta
aolavdfrala. Nato te Trodtl Izrekel nekoliko kratkih naravnost volaškemu ukazu podobnih besed. Končal le s klicem: Živel naši hrabri sodnuri na fronti!« Na te besede pa se te vihar oduševllenia polegel ta Trocki te izginil kakor da tega niti opazil ni.
Nemška kultura.
Angleški »prijatelj".
Ob izpraznitvi Radgone je nadzoroval evakuacijo britanski polkovnik Gousset. Ker se Je naše vojaštvo umaknilo prej nego uradnlštvo, so bili naši uradniki izpostavljeni napadom nemške drhali. Tako so napadi! postajenačelnika Malgaja in ga psovali: „Windischer Hund, nach Graz mit Ihm, aufhangen den Hund!« Malgaj sl ]o vsled Izbruhov Izzivačev poiskal zaščito pri Ooussetu. Ta pa ga je zavrnil, češ »Deutsche schlmpfen nlcht“, nakar ga Je Malgaj pozval, naj se sam prepriča o resničnosti nemške kulture. Gousset je prišel malo v zadrego, postal prijaznejši in mu dejal: »Nictrt wahr, Sle gehen trelwllllg“. Malgaj ga Je odločno zavrnil, da se umakne samo sni, nakar ga Je Oousset še enkrat opozoril: Trotzdem, Sle werden sagen, Sie slad ireiwilUg gegangen". — Z besedami
»Deutsche schlmpfen nicht" Je povedal Mk
stopnlk »zavezniške" države, da smo m4 ml barbari, to je manj vreden narod nego NemcL Ker n! Gousset edini, ki tako mlsH o nas in ker so podobni slučaji na dnevneni redu, bodo konečno menda tudi naši državniki prišli do spoznanja, da nam na zapadti ui iskati prijateljev.
Maščevanje za »Slovencem prijazno mišljenje".
Ko so Nemci vkorakali v Sptlje, so s« takoj dali na posel preganjalcev vseh ljudi, ki se niso odtezali občevanju z Jugoslovani In Jugoslovansko vojsko. Gostilničarja pri kolodvoru so radi „wlndlschfreundliche* Gcsinnung" obsodili na 240.000 K globe. Nadejamo se, da bo ta globa avstrijski republiki pomagala iz finančne stiske.
Drhal pretepla uradnika.
Neki uradnik Je ob evakuaciji Sptlja pozabil v Spilju nekaj svojih stvari. Da Jih dobi nazaj, je potem, ko so 2e naše čete izpraznile Spiljc, vzel kolo in se peljal na svoje bivše mesto. Ko se je pa peljal po cesti, so ga Nemci spoznali, in takoj se je zbrala drhal, Id ga Je ustavila In jela pretepati S težavo je uradnik otel golo življenje In se vrnil v Jugoslavijo s prebito roko, na katero so Nemci lahko ponosni.
Jugoslavija.
Visoko odlikovanje predsednice »Kola srbskih sester."
LDU Beograd, 31. julija. Gospa Delfa Ivaničeva, predsednica Kola srpsklh sester, Je bila na predlog srbskega Rdečega križa odlikovana z angleškim redom »Florlns Pytangel“, največjim redom za dobrodelnost. Ta red more Imeti v vsaki državi samo ena oseba.
Delegat Radovič doma.
LDU Beograd, 31. Julija. Semkal Je prispel g. Andrija Radovič, član naše mirovne delegacije v Parizu. Vrnil se ne bo več tjakaj, ker je delo naše delegacije prenehalo.
Brezuspešne seje sanitetnega sveta v Beogradu.
LDU Beograd, 31. julija. Včeraj so se zaključile seje sanitetnega sveta. Delegati se niso mogli sporazumeti v mnogih točkah.
Tako so se seje po burnem dvodnevne« | zborovanju jrončale brez definitivnih določbi
Kazni ca protipredplsna potovanja z želez, nlco.
LDU Reograd, 30. julija. Beograsko železniško ravnateljstvo Je izdalo naredb« vsem postajam In revizorjem vozov, da od potnikov, ki vstopijo v vlak brez voznega listka ali z neveljavnim voznim Hstkom ah od cmlh, Id vstopijo z voznim listkom nižjega razreda, zahtevajo dvakratno vozno ceno za vso pot, ki so jo napravili nezakonitim potem na vlaku. Kazeo ne sme biti manjša od vsote desetih dinarjev.
Tečaj za gozdovje v Skopijo.
LDU Beograd, 30. julija. V kratkem bo otvorlen v Skoplju nižji šumarskl praktični kurz v svrho šolanja šumarskili kontrolorjev.
Razna poročila.
Strašen Italijanski poraz v AlbanlO.
LDU Split, 30. julija. Potniki, ki so včeraj s parnikom „Almissa“ došll Iz Valo-ne, pripovedujejo da Je od 10.000 italijanskih vojakov 8000 nesposobnih za vojno. Parnik »Baron Bruck" je peljal v Italijo 1000 italijanskih ranjencev. Došct Je Italijanski veliki transportni parnik, ki je peljal vojsko proti jugu. Italijansko časopisje od dne Z7. t. m. ne prinaša poročil o padcu Valone. Poljaki se umikajo na nemško ozemlje.
LDU Berlin, 31. julija. »Vossische Zel-tung" poroča, da so poljske čete, in sicer 2000 mož In 40 častnikov, prekoračile nemško mejo pri Proskenn. Sedal se vrše So pogajanja zaradi razorožitve; Ruske sprednje straže hodijo ob vzhodno-pruskl meji, ne da bi Jo prekoračile. Železniška proga j Orodno-Suvalk! je odrezana.
Boljševlkl zasedli Bialystok In Tarnopo!.
LDU Moskva, 31. Julija. Včeraj je bilo osvojeno važno železniško križišče Blaly-stok, tako tudi Tamopol; prodiranje proti Lvovu se pospešuje.
Nov grški uspeh proti turški armadL
LDU Amsterdam, 31. Julija. „Tlme»“ poročajo Iz Sofije: Grki so popolnoma premagali čete Djafar-Tajarjeva 15.000 Turkov je bežalo preko bolgarske meje: ra»-orožili so Jih In Jih Internirali.
TurSkt delegati so se yt. ’.1 domov,
LDU. Pariz, 29. Julija. Kakor javila »Dally Express«, so bili turški delegati vsled stavke v Romuniji prisiljeni vrniti se v Carigrad. Iz Carigrada so odpotovali na krovu francoske volne ladje v Boulogno. Turški delegati za podpis mirovne pogodbe dospeli v Pariz.
LDU Pariz, 30 julija. Ako tudi so turški delegati semkaj dospeli, vendar še ni določen čas za podpis mirovne pogodbe. Cehoslovaki ne mobilizirajo.
LDU Praga, 30. Julija. Ministrstvo za narodno brambo javlja, da so poročila listov
0 mobilizaciji češkoslovaške vojske neosno* vana.
Izza madžarskega napada na Ftlrstenfeld.
LDU Dunaj, 30. julija. Staatskorres-pondenz poroča, da je državni urad za voj« stvo prejel od mejnega obrambnega oddelka Berniku depešo, v kateri se veli, da so med akcijo Madžarov v Filrstenfeldu Madžari obkolili vsa zasebna stanovanji orožnikov in razrezali telefonske žice.
Joffe se Je vrnil v Rigo.
LDU. Kovno, 28. julija. Litvlnska brzojavna agentura javlja: Danes se J« vrnil Jofle z odgovorom ruske vlade na noto lit-vinskega zunanjega ministra lz Moskve V Rigo. Pogajanja se bodo v najkrajšem čas«
1 pričela.
Gospodarstvo.
Borza.
LDU Beograd, 30. julija. Borza. Valute. 20 dinarski zlati 24.10-24.20, angleški buril 73-74, francoski franki 125-0, ameriški dolarji 18.30-18.60, Italijanske Ure 114-115, češkoslovaške krone 39-40, nemške marke 46.25-46.50, avstrijske krone 12.50-13. Devize. London 61-64, Pariz 125-128, ženeva 275-285, Rim 92-97, Berlin 45.75-46.50, Dunaj 10.10 do 10.25.
LDU Praga, 30. Julija. Borza. Devize Beograd 267, Zagreb 66.50, Dunaj 25.87, Valute: Jugoslovenskl dinarji 264, avstrijsko krone 24.87.
+ Dne 28. iuliia se ie vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor Kre-dUnega zavoda za trgovino in indu-strijo, Ta banka, ki ima polnovpla-čanega kapitala 20,000.000 K, je prevzela vsa aktiva in pasiva dosedanje podružnice Avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, katera je vodila za račun novega zavoda že od 1. januarja 1.1. vse posle. —- V prvi upravni svet so bili izvoljeni: kot predsednik g. Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani; kot podpred-
sednika gg. Peter Kozina, veleiudu-strijalec v Ljubljani in Josip Luck-tnann, dosedanji ravnatelj podružnice Avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Llubliani: nadalie gg.l dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani, dr. Karl baron Born, veleindustrl-jalec v Tržiču./ric Ehrenfest, ravn. Avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju, Josip Lavren* člč, velcindustrijalec v Postojni, J os. vitez Pogačnik, poslanik n. r. v Podnartu, dr. Fran Windischer, tajniH trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Aleksander Czlnner, revizor Avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju, Mag. P!i. Rihard Sušnik, lekarnar v Ljubljani, ing. dr. Milan Vidmar, ravn. strojnih tovarn in livaren in vseučlliški prof. v Ljubljani, Franc Urbanc, veletržeai v Ljubljani. Ravnateljem je bil imenovan: g. Avgust Tostl. dosedanji ravnat. Jadranske banke v Ljubljani, podravnateljem:	g.	Viktor	Reich,
dosedanji prokurist Avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt, podruž* i nice v. UubUani.
Dnevne vesti.
— Za ubogo slovensko koroško Inater. Preteklo ie leto dni. odkar ie (žrtvoval ori osvoboditvi Koroške dq-ročnik Malič Ulrik, doma iz Loč v Ziliski dolini, svole mlado živlienie jJusoslaviii. Mati. gostia ori tulih ljudeh. dala le zadnji trdo orihranieni vinar za Studil svoieea sina. uoaioč. da ii bo on Dodnora v starih letih. Kot zvest sin slovenske matere. Drega-nian že na eimnazilski kloni v Celovcu. te Dojkoinl Dri zmagoslavni iutro-slovanski ofenzivi meseca iunila kot Drvi prestopil slovenska koroška tla Dri Dravogradu, kler ga ie že v pr-vem liiou^ zadela sovražna krogla. Leto dni že oočiva v slovenski koroški zemlii na pokopališču v Dravogradu. Pokoirukova mati ie žrtvovala celo svoie ničlo imetie za sina. živi scdai v revščini v tuli državi, nrega-nlana od domačinov in od oblasti in Dričakuie od domovine oomoči. Slovenci! Omogočite, da se ookotnikova mati lahko Dreseli v Jueroslaviio. da bo lahko imela še zadmia leta svoi kotiček na zemlii. kler oočiva nlen sin! Denarne nrisDevke nreiema g. Primc, uoraviteli davkariie. Velikovec.
— Nove poštne znamke. Pri ameriškem zavodu, ki se bavl z Izdelovanjem bankovcev in vseh finejših litografičnih del, so se naročile nove pošt znamke, in to za pol milijarde znamk manjše vrednosti in za 60 milijonov znamk večle vrednosti. Na znamkah manjše vrednosti bo slika prestolonaslednika, na onih. višje vrednosti pa slika kralja Petra. Ornamentika bo v stilu naše narodne ornamentike, kakor je to na čilitnih Znamke bodo nosile dinarsko vrednost z Pisom v cirilici In latinici: Kraljestvo SHS. Tvrdka se Je obvezela, da bo Izvršila vso količino znamk do meseca oktobra 1.1.‘Stare znamke se bodo vzele lz prometa. Minister za pošto In brzojav dr. Drlnkovič upa, zgraditi z vsoto, ki Jo bo Izkupil od Btare izdaje poštnih znamk, novo palačo za osrednjo poštno In brzojav v Beogradu. Poleg gori navedenih so naročene v Arno-riki še tudi znamke, ki pridejo v promet z decembrom letošnjega leta na dan jubileja našega narodnega ujedinjenja. Te znamko 6e bodo prodajale v korist vojnim invalidom. Znamke bodo imele tri tipe: 1. Kosovka dievojka, 2. Pohod skozi Albanijo, 3. Edlnstvo kraljestva SHS. (Slovenci, Hrvati in Srbi drže državno krono visoko nad glavo.) Dr. Drinkovič pričakuje, da bodo Prenesle te Jubilejne znamke Invalidom več milijonov dinarjev.	LDU
— Davčna prostost za nove hiše. Beo-gradske »Službene Novine« z dne 22. Ju-lila objavljajo naredbo, ki Ima namen pospešiti zgradbe novih hiš. Novi zakon določa, da so plačila davka In doklade oproščena vsa ona stanovanja In hiše, ki se zgrade tekom dveh let počenšl od dne 23. julija 1020. Davčna in dokladna svoboda se dovoljuje za dobo 25 let za vse one hiše, ki Imajo majhna stanovanja za delavce In za srednji stan v obče; davčno prostost za dobo 18 let za vse one hiše, ki lma]o samo stanovanja, brez ozira na njih velikost. Davčna ugodnost za dobo 15 let, oziroma 10 let se dovoljuje za take hiše, ki nimajo samo stanovanj, oziroma za one, ki so še nedograjeno in neizkoriščene za stanovanja. Koiično se dovoljujejo iste davčne ugodosti za dobo 12 let za tako že obstoječe lnše, ki bi se priredile za stanovanja. Vsi posestniki hiš, ki obsegajo Izključno tnala stanovanja za delavce in srednji stan, bodo imeli popolno svobodo glede najemnine. Stanovanja v takih hišah ne morejo blU predmet rekvizicUe.
Novi formular]! za deklaracijo carinskega blaga. Glavna carinama v Ljubljani naznanja, da se morajo od 1. avgusta naprej predajati prijave za carinsko ekspedicijo blaga po novem formularju, katerega je predpisala generalna direkcija carinske uprave. Novi formularji se dobivajo pri upravi državne tiskarne v Beogradu po
0.25 din. (1 K) komad.
— Osebne vesti s pošte. Imenovani so: z* računskega oficijala poštni oflcljal Franc 'Jurman pri strokovnem računskem uradu V Ljubljani, za poštnega oficijala poštni asistent Rafael Trampuš v Ljubljani, za Doštarico poštna oficijantka Roža Abina v
eltinclh in za pisarniškega oficijanta pl-^rniški pomočnik Josip Ferluga pri pošt-
ljani 'n brzo^avncin ravnateljstvu v LJub-_ x."^ Poštno službo so sprejeti kot « prakhkanU: Friderik Kure, Franc gcfrS'U' Hribernik in Janko Kogov-G i, ~~ Podel'eno I® odpravniško mesto ■ ra.Oi o pri Cerknici poštni pomočnici Jo-P ni Bižal. — Premeščeni so: poštna ofl-cuantka Ana Zupančič iz Kranja v Marl-°r 1 in poštna oficijantka Marija Arko Iz Ribnice na Dolenjskem v Metliko. — Za-asno upokojeni so:	poštarica Marija
Kranjc v Rečici na Paki, brzojavni mojster van Drnovšek pri vzdrževalnem odseku Poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Jubijani in poštni uradni sluga Franc '. oros v Ljubljani I.*— Trajno upokojena * Poštna adjunktinja Marija Verhovc v v a i — P°stnl službi sla se odpo-vm Ir P°5tna oflciiantka Roza Klanjšček
ai u H tn poštni poduradnik Franc.
Mellš v Radgoni. — OdpufČena fz državno službe sta: poštni asistent Muhmcd Jušič v Sarajevu In poštni služitelj Vladimir Sa-plč v Beogradu. — Premeščen je v oHcR jantskl stalež poštar Drago Kos v Mariboru II.
— Na naslov nadzornikov pokrajina!'h poštnih ravnateljstev. Pišejo nam: čltamo, da gredo gg. nadzorniki poštnih pokrajinskih ravnateljstev v Beograd. Poštni odpravniki jih prosimo, da upiivajo na to, da se že skoro popravi velika krivica, ki s« nam godi, ter da dobimo vse doslej nam pritrgane draglnjske doklade. Og. nadzorniki menda vedo, da-imamo kvalificiran) odpravniki Iste skušnje in da opravljamo Isto delo kot poštarji In oficljanti, ter da se je z nami prej vedno tako ravnalo, kot z onimi. Zakaj delajo torej sedaj z nami Izjemo? Saj to Je menda vsem jasno, da s 500 K mesečne plače ne moremo ŽIvctL —Obupani poštni odpravniki.
— Cene vinu na Hrvatskem in v Banatu so začele radi dobre letine silno padati. Dobra stara vina ponulajo že po 12 K Uter na debelo. Mnogo tega vina po tej ceni le že prišlo v Llubljano.
— Obilica medu. Kakor poročajo hr-vatski listi, Je v Banatu in nekaterih delih Hrvatske zelo mnogo medu. Prodaja se po 22 K in se dobi, kolikor ga kdo hoče.
— Sokolski dom na Bledu Spored slavnosti, ki se vrši 8. t. m., Je sledeči Dopoldne sprejemanje gostov In skušnja. Popoldne javna telovadba z lepim In Izbranim sporedom. — Sodelujejo okrožna sokolska društva, zlasti mnogobrojnl koroški sokolski naraščaj in vzorne vrsto Sokola Ljubljana. Igra vojaška godba Dravsko divizije pod osebnim vodstvom dr. Čerina. Več Iz lepakov.	k
Ljubljana.
■= Škandalozne razmere na Huh-iiansketn trcn. Zadnle dni so na liub-Hanskem trsru zavladale naravnost Škandalozne razmere. Skrrafni čas le da.se uvede in reformira tržno nad-zornrštvo. Pred vsem te treba, da se organizirata dva trea. slično v dru-eih večiih mestih. Ob iutraniih urah nai bi se uvedel tre nadebelo. ki bi se zaklRičii okoli sedme ure. Tre na debelo bi nadzorovalo tržno nadzorni-štvo. katero bi imelo nonolno kontrolo nad vsem uvozom sadia in zelenia-ve. Nadzorništvo bo Dotem lahko tudi določalo cene na drobno. Na ta način bi se odpravilo neznosno veriž-ništvo in naviialstvo s sadjem, katero zadobiva v zadiih dneh že naravnost ostudne oblike, kaiti razne ve-rižnice in dobičkarice se kar oulHo v daljnih predmestjih za vsak dovoz. Na ta način na bi bila odstranjena tudi nevoščljiva konkurenca od strani konsumentov. ker nekatere visoke :n boeate dame kuoovalcu odiemaio blasro kar izDod rok. nudeč večie cene.
= Cone s?.diu v Llubllanl. Nezaslišane so cene sadiu v Ljubljani. llru" ške. ki staneio na Štajerskem kilogram — beri in niši — dve kroni, staneio v Lkibllani na Vodnikovem trgu 8 K. Treba ie enkrat korenito iztrebiti škadalozno verižništvo in navi-iaistvo. ki vlada na tem trgu. V Celin stane kilogram hrušk 6K. a v LJub-Hani ta grozanska vsota. Mogoče že voliva na tre — bodoče novišanle voznih tanfov?
— Slovenski je pozabil. O. E. L, svak magistratnega nadsvetnika P., ne zna ve« slovenski; njegov družabni jezik je edino nemščina, m to v časih, ko nam Nemci v Splljah naše ljudi čez mejo mečejo.
— Ljubljanskim kavarnarjem. Pišejo
nam:	V ljubljanskih kavarnah se dobijo
sicer vsakovrstni nemški športni listi, toda
domačega slovenskega športnega lista pa
nimajo skoro nikjer. Priporočamo gg. ka-
R|fT,en!’ d* “»mesto kakšnih »Fllegende
»tartu t J'i B,r°ži,° r,1# »Šport«, ki bo Čltatelje tudi razvedril, obenem pa širil pri
na* še tako malo razviti smisel za razne
panoge športe. — Prijatelj športa.
-- Posestniki živine hi vozil se nujno opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega, da gotovo, kakor je razglašeno, do 2. avgusta 1920 osebno Izreče tozadevne popisnice vojaškemu uradu v Mestnem domu, ker to zahteva uradovanje in Je tudi v njih lastnem interesu.
— Župa Ljubljana L —• 2upnl zlet. — Društva naj takoj javijo število prenočišč za soboto 7. avgusta In sicer za čiatie in članice ter takoj naroče obede v smislu okrožnice. — Zletne Izkaznice za polovično vožnjo po drž. železnici razposlane. Vspo-red zleta: Ob 6. zjutraj pričetek tekme za člane, ob 7. zjutraj za čhulce. Ob 10. url skušnje za proste vaje. Ob 13.30 zbor pred Mestnim domom — pohod z godbo na Planlr. Ob 15. uri Javno vežbanje. Po vež-banju ob 17. url prosta zabava.	k
— Važen setanek tobačnih trafikantov se vrši v torek, 3. avgusta ob pol 8. url zvečer v restavraciji pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica 7. — Jeločnik.
— Obsojene branjevk«. Na Vodnikovem tTgu in drugod med branievkami je te
dni završalo In zavladalo silno ogorčenje. Kako si drzne slavni centralni urad zoper verižnike in navljalce poškiliti v njih branjevske poslel Pomislite, tekom enega tedna Je bilo obsojenih okoli 50 branjevk na znatne globe, ker prodajajo kruh za 1—2 kroni dražje, kakor peki. Saj Je to pošten trgovski dobiček! Urad Je nekaterim vse zaloge kruha zaplenti. Zaplenjeni kruh so Izročili mestni hiralnici. Pomisliti moramo še na okolnost, da kupujejo pri branjevkah kruh ravno najrevnejši sloji. —. Ko so na protiverižniškem uradu obsodili neko tako branjevko, Je ta ogorčeno protestirala: »Ne prodajam in ne prodajam kruha ce-nejel«
— Mala kronika. Neka mladenka na
Kongresnem trgu je včeraj ob 1. url ponoči Izlila posodo neke tekočine na mimoidočega oficirja ter Ima sedaj velike sitno, stl s policijo. — Izvoščekl prehitro vozijo po mestu, tako pravi policija, In res, včeraj bi bil kmalu neki lzvošček pred glavno pošto povozil kar tri osebe. — Nogomet na javnih In prometnih ulicah je tudi prepovedan. O tem bode v kratkem policijsko ravnateljstvo podučilo dva dijaka Iz Trnovega. — Psi brez nagobčnikov ne smejo letati po mestnih ulicah, zato bo preko 30 lastnikov psov kaznovanih. — Neki pijanček Je na policiji potožil: »V vojski sem se naučil piti, pa se sedaj ne morem odvaditi alkohola.«
— »Ta čokaati potepuh.« Nenadoma se je pojavil v Ljubljani neki mlad, čokast potepuh, govoreč nemški. Po vseh hišali je stikal In Iskal ugodne prilike, da le mogel kaj suniti. Vso Ljubljano Je spravil I* vsakdanjega ravnovesja. Imeti je moral bogato žetev brez spomladanske setve, tako vsaj lahko sodirno po številnih ovadbah, ki prihajajo sedaj na policijo. Na Starem trgu n. pr. je v zgodnjih zutranjih urah Izginilo g. Josipu Lavterju 600 K. Dekla je šla za hip na dvorišče, tat je smuknil v stanovanje, odnesel iz visečo suknje denarnico ter zopet neopaženo odšel. Za zahvalo Je pustil prazno denarnico na stop-njicah. Drpgi slučaj Je Izvedel v Kolodvorski ulici. Skoro na Isti način. Gospel Rogač Heleni Je odnesel nad 1000 K. Lov za potepuhom je bil doslej brezuspešen.
Maribor.
SvabčarenJ« nekaterih mariborskih oficirjev. Ne razumemo, zakaj postavljajo ravno na tako narodnostno ogroženo točko, kot Je Maribor, toliko oficirjev staroavstrijskega kalibra, ki se povsod, kamor pridejo, poslužujejo skoro le nemškega Jezika. Poveljnika mesta Maribora prosimo, naj prepove prizadetim oficirjem go-voritl nemški. Ce pa to ne, pa naj vsaj poskrbi, da se prestavijo drugam, kjer bi bili v narodnem oziru neškodljivi.
Beračenje po mariborskih gostilnah In kavarnah se je tako razpaslo, da te vsak trenutek nadleguje kakšna oseba moškega ali ženskega spola za milodare. Ker so to večinoma zdravi delamržneži, bi opozorili oblasti, da že vendar erikrat naredilo red In Uh prisililo, da se poprimejo dela.
Celje.
V celjskem hotelu Balkan Igra vsak
večer koncert, toda vedno le nemške ali kakšne druge komade, domačih pa nikdar. Gospoda lastnika hotela opozarjamo, naj priskrbi svoji godbi par slovenskih komadov, če si jih sami ne znajo oziroma nočejo poiskati.
Koroško,
Plebiscit na Koroškem. Nemški listi že celi čas sem bobnalo in iščeJo svoie Hudi — celo v Ameriki — za olebiscit Nemški Dodietnikl so sklonili. dati svoiim delojemalcem v ta namen plačan dopust, vožnio Da iirn Dlača država. Tudi voiaška oblast te dovolila voiakom dopust, ki se ne vračuna. Kakor vse kaže bodo spravili zadnJeea moža na elasovališčo. Kai se ie v tem oziru ori nas ukrenilo? Ali so se že vsi izven Koroške se nahaiaioči glasovalci orilavili? Iz mesta, ki ie za to odsrovomo. se io do dames še vse Dremalo opozarjata* na to. kdo ima pravico do elasdva-nfa in pod kakimi PO?oiiVJ, Enkratna ob lava ne zadostule. treba le zmirai nit to opozariatl. V resnici se bo vršil boi za cono B. zato mora tudi z naše strani vse nastoniti.
Cuftikafrl? Nemcem mora res že voda v crrlo teči. sicer bi se ne posluževali takih argumentov, ki se lahko s orsti otipalo. Antanta le sicer oddaljena in ne pozna tako dobro naših razmer, toda prizadevanje celovške zosoode. ki bi rada dokazala, da koroški Slovenci — nismo Slovenci. ie pa vendarle Dretraoasto. Sai teča niti nemški zeodovinar Wutli. čeprav hud naciionalec, nikoli ni talil. Tudi nam naiboli sovražni list »KSrntner Landsmannschaft« no, če ne bo Drihodnia številka pisana v nainoveišem tonu. Številka 48. ome-nlenesra lista pravi: »Um das Jahr 820 \verden die sloveni s d; en Herzoge beseitisčt und bavrische Orafen an ihre Stelle eesetzt. Im 8. und 9. Jahrhundert besrann die deutsche Einv/anderune.. Deutscha Kirchen
und A d Utre' erhielten aw©ifrimte Lfmdereien von den deutschen K8ni-gen zugewiesea«. Tako tel Nemci so nri.šli za nami in nemški erofle so podjarmili naš narodi Geli čas so nas izžemali in zmerlali z »vlndišar-Ji«. sedal na bi nas nairaie proglasili za culukafre. Iščeio ime. Gre iirn Dač tako kakor z vojvodskim prestolom, katerega so imeli dalie časa celo za-Dlankaneca. da bi ea slovenski romarji. ki so obiskavali Gosposveto. ne videli in še ne movli navduševati ob niem. ki ie spomin na našo srečno preteklost. Radi bi utalili našo zgodovino in naš iezik. Vse kaže. da so trosDodie v Celovcu že »sranz abe-diere«. ker smo' iirn koroški Slovenci pošteno čez elavo zrasli. Mi se veselimo vaše zadrege. eosDodie Le-mischi 1
Vernberg (cona B na Koroškem). Odkar se nahaja v Celovcu Jugoslovanska plebiscitna komisija, ie naše stališče nekoliko lažje. Radi kresov na C. M. večer so orožniki dolgo iskali krivce, ki se niso pokorili njihovemu povelju. Celi teden pred kresovi pa so opozarjali slovenske prvake, na) vplivajo na svoje ljudi, da ne bi napravili kako neumnost; kajti »das wiirde tum aussehauen«, tako so se Izrazili. Ker vs« nič ni pomagalo, so predvsem hoteli aretirati voditelje, .Jcaterl pa so se odločno postavili v bran in zagrozili, da se pritožilo na komisijo, češ cona B je plebiscitno ozemlje in se bo šele odločilo, kam bo pripadla. Kakor smo koroški Slovenci v stari Avstriji slavili C. M. večer, tako In s tem večjo pravico ga slavimo v ozemlju, o ko-|em usodi bo šele odločilo ljudsko glaso-vanje. Odkar smo odločno nastopili, Imamo mir radi C. M. kresov.
LETOVlSCARII OB VRBSKEM JEZERU.
Pred kakimi 14 dnevi se ie »Jugoslavija* pritoževala, da vkliub vsem pozivom v listih skoro ni slovenskih letoviščarjev na Koroškem. Ta članek so nemški listi Izborno porabili za Drooaeando proti nam. čei. evo vam dokaza. »Jpgoslavila« sama priznava, da smo imeli prav. ko smo trdili da preneha ood jugoslovansko vlado vsak tuiski nromet na dolniem Koroškem v nepjecenliivo škodo naših Korošcev.
»Jugoslaviiin« člankar le imel takrat deloma Drav. Letoviščarlev te bilo Dred 14 dnevi ob tezeru res malo. toda sob te bilo že tedal vse Dolno rezerviranih. Danes pa te sezona, la-
hko se reče. na višku. Na Otoku. V, Pirkerievem hotelu že deli časa soloh' ni več dobiti sobe. tudi stanovania v. vilah so že po večini oddana. Cuče-kov hotel Hugelman v Doliah. kjer ie nastaniem tudi en del naše plebiscitne delegacije, ie do Doclstrešia Doln.
Torel kar se tiče tujskega prometa. nal se Nemci le Dotolažiio. Ako ie že letos toliko slovanskih letoviščarjev tu. kai bode šele nrihodnie leto. ko nastopite normalne razmere in bodeio Srbi in Hrvatie. kotih ie že letos veliko število tu. razširili med svolimi znanci hvalo o le not ah Vrbskega lezera in nlegove okolice. Kakršna ie razlika med lansko in letošnjo sezono na Bledu in v Rogaški Slatini tako bode na Vrbskem jezeru med letošnjim in orihodnlim letom.
A nekai moram ostro graiati. Zdi se. kakor bi naši Kranici še vedno ne mogli pozabiti ča*ov suženistva. P-i vsaki priložnosti se lahko opaža, kako naše Slovenke in tudi Hrvatice z gostilniškim osoblem. ki le slovensko ali vsai zna slovenski grdo nemškutarito. AH ni to sramota? Kako nal dopovemo domačinom, da Nemci niso gosooduioč narod, kako nai tih nrenričamo. da nismo inferi-ioren narod, ako se sami tako noni-žuiemol Kie te tu samozavest? Takih Slovenk na Koroškem res ne po-trebulemo. Tolerantnost le lena reč tam. kler te na mestu, tu — tik pred plebiscitom na nam le škodute.
Književnost in umetnost.
»Satan v ženski« se Imenule velelnte« resantna Schčnherrova Igra, s katero poidejo prvo dni avgusta t 1. člani marlbor-skega slov. mestnega gledišča — gg. Berta Bukšck-Bergantova, Valo Bratina, Fran Gregorin — na gostovanje po vseh večjih krajih Slovenije, kakor v Slov. Bistrici, Ptuju. Rog. Slatini, Celje, Trbovlje, Zagorje Itd. — Občudovanja vredno pri tej Igri Ja dejstvo, kako more pisatelj obvladati * tako skromnimi sredstvi (tri oseb« v eni sami sobi) toliko materijo In to na tako zanimiv način, da drži gledalca v skrajni napetosti do zadnjega hipa. Odkar obstoja gledišče pa do danes sa Je to posrečilo' edino autorju Igre »Satan v ženski«. Komad je obenem ena najboljših uprizoritev mariborskega mestnega gledišča, zato naj nihče ne zamudi prilike ogledati si to predstavo.
Pokrajinske vesti.
Cerknica. Pri nas Je le vedno velika draginja pri nekaterih predmetih. Zlasd vina, ki so še vrhu tega slaba in skoro nevžitna, se prodajajo večinoma po 24 K liter. NI čuda torej, da rastejo pri na* vinski milijonarji, kakor gobe po dežju. Cas bi bil, da bi oblasU preti temu navijanju cen kaj ukrenile.
Zagorje ob Savi. 29. julija se Je zgodila na postaji Zagorje od Savi smrtna nesreča. Kretnikova žena Kurnik Marija Je hotela prekoračiti tir, na katerem so se nahajali vozovi, med katerimi le bilo le malo prostora. Ko Je stopila med železniške vozove, so tl vsled premika trčili skupaj ter Jo stisnili tako, da je takoj nastopila smrt. Pokojnica jt bila skrbna žena In mati dv«h otrok.
Št. Juri] ob Juž. žel. (Nov premogovnik.) Nedavno sta kupila gg. Fran Kenda In Josip Haška tukajšnjo velike prernogo-kope. Neumornemu delu podjetnikov In delavstva se Je posrečilo najti žilo 3 do # m debelo. Kako dolga Je žila, se še ne ve. Premog J< prvovrsten In med najboljšimi v državi. Podjetje je sedaj v domačih rokah, toda, kakor se čuje, ga nameravalo kupiti tujci, ki ponujajo zanl precej visoko svofei. Ker obeta blU podjetje dobtčka-liosno, upamo, da se domači lastniki ne bodo dali premamiti od tujčevega denarja.
Vransko. (»Oškodovani« večkratni milijonar.) Ob priliki regentovega prihoda na Vransko »o imeli vranski fantje primerno okrasiti trg. Imeli so že več mlajev poklo-njenih, potrebovali pa so še enega večjega hi so ga šil zato po stari fantovski navadi Iskat v gozd najpremožneJSega posestnika -vranskega okraja, veleindustrijama Petra Majdiča. Te dni so prizadet! fantje dobili povabilo k sodniji radi tatvine In poškodovanja tuje lastnine. O. Majdič Ima Škod« približno 400 kron. Ker Je ves okraj tekmoval v okrašenju poti, po kateri se Je prvič vozil naš prestolonaslednik, g. Maldlč pa niti zastave ni razobesil na svojem gradu, smo mnenja, da M sl bil vsaj to drugo blamažo lahko prihranil. Ko bi se kaj takega zgodilo kakšnemu revnejšemu posestniku, smo prepričani, da bi ta z ozirom na fantovski običaj ne delal nobenih sitnosti, toda večkratni milijonar pa seveda te malenkostne škode ne more preboleti.
Valta vas pri Straži, V noči od ?S. na 29. julija se Je izvršil v prodajalno trgovca Franja štrumbelja v Valtl vasi poleg Straže vlom. Zločinci so odnesli manufaktur-ucsa blaga v .vrednosti do 150.000 K. Nad
prodajalno sta v omenjeni noči spala do» tnača dva slnovat najmlajši ]• sicer slišal nekak šum, toda se le bal poklicati starejšega brata. Drugi dan pa Je bila prodajalna prazna. O. Franc Strumbclj Je vlom nemudoma javil orožnikom v Toplicah, ki so za zločinci takoj našli sled, katera je vodila v gozd proti Drganjemu selu, čez Donjl dol ln Laze proti Semiču. Orožnik g. Avsec Je med zasledovanjem opazil nekega sumljivega mladega človeka, ki je govoril s nekim dekletom blizu Laz ln Doblnjega dola. Orožnik je takoj aretiral dotlčnika, ki Je zločin priznal In Izdal tudi svoja 4 tovariše, ki so pobegnili in rop pustili v gozdu. Tako se je posrečilo dobiti vs« blago nazaj. Lov za pobeglimi roparji, katerih Imena so znana, se nadaljuje.
Šmartno ob Paki. Odsek Soštanjskegg Sokola v Šmartnem ob Paki se Je ob krasni udeležbi vrlih kmečkih fantov In deklet ustanovil 24. t. m. Načelnik Sošt. Sokola nam Je v svojem uvodnem govoru jasno očrtal pomen In naloge Sokolstva ln zlasti naglašal veselo dejstvo nad lepim odzivom k sokolskemu delu Iz vrst kmečkega ljudstva. Podal nam j« tudi smernice za delokrog našega odseka, nakar se je Izvolil sledeči odbor: starosta Veber Karol, pod-starosta Vlttine Joža, načelnik Baš Matevž, tajnik Gorišek Slmoh, blagajničarka Ton« Steblovnlkova, odborniki Železnik Jože, Gorlčnik Jože, Bizjak Anton, Kolšek Franc, nam. odb. Klačnlk Miha In Franc, vodja pevskega zbora učitelj ' Kranjc Jože, Y dram. odsek Bizjak Julija, Lešnik Olga, Piano Mara, Gorlčnik Ivanka, nadučitelj Veber Valentin ln Oorlšek Simon. Podpornih članov se Je prijavilo 30, izvršujočih članov do 40, članic 10. S telovadbo se prične v vseh oddelkih, zlasti tudi z naraščajem. V kratkem so ustanovi sokolski pevski krožek ln priredi Igra, katere čisti dobiček jo namenjen za Izletni fond v Maribor na naš veliki sokolski dan! Br. Petrič Je odso-pu dal na razpolago lep prostor v poprejšnji tovarni, * čemur Je požrtvovalno omogočil, da sc lahko takoj prične s telovadbo. Po lepo uspelem zborovanju se Je v iskrenih besedah zahvalil br. Kurniku In pozval navzoče, naj ostanejo zvesti sokoskemit prnporjn, ki Je tudi prapor našega kraljevega brala prestolonaslednika Aleksandra.
■viBBKv i	.
(MK ,111
M
c? iz kavčuka ^
Ciril SSfaiar
^ LJUBLJANA &-J
Zahvala
vsem enim, ki so o priliki prebritko izgube na-lega ljubega soproga, eina, brala, svaka in strica
dr. Gvidon-a Sajtmc-a
čutili z nami in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevskemu zboru »Narodne čitalnice" za lepi žaloslinki, osobito pa br. dr. Viktor-ju Murnik-u za prekrasen nagrobni govor, odposlanstvom »Sokol-skega saveza", »Sokola* in »Sokola I.“ iz Ljubljane, »Sokolu" v Kranju za mnogobrojno spremstvo in vsem prijateljem in znancem,
V Kranju, dne 27. julija 1920.
Ssiovice^S.
* Mali oglasi.
Pr@da se:
OTROČJI VOZIČEK
skoro nov se ceno proda. Naslov, v uprav-nlštvu.	 1353
PRODAM
1.	C. Euphonium (Bombardon) dobro ohranjen, 1 altliom oval obrabljen, v glasu Že dober, 1 dvojni klarinet za pretaknit k godbi, oziroma k harmoniki. Cena po dogovoril. Mavricij Smole], urar, Jesenice 16.
TRAVERZE prodam: 1 protil 28 dolga 7 m 17 cm; 1 profil 28 dolga 6 m 30 cm; 2 profil 28 dolga 7 m; 1 profil 26 dolga 7 m 10 cm; 1 protil 26 dolga 6 m 50 cm. Kakor tudi večjo množino betonskega železa sc proda po dnevni ceni. Ivan Savnik, Kranj.	1351
' DVE ROCN1 HARMONIKI 1 kolo »VVaffenrad«, 1 kredenca nova In več Singcrjevih šivalnih strojev se proda. Žvokelj, Cegnarjeva ulica 4.	1349
FINI ROČNI VOZIČEK na dve kolesi se proda. Spodnja Šiška 156.
RAZPRODA SE
15—30.000 različnih praznih steklenic nekaj lončenih posod 1000—1500 lesenih zamaškov 1 železen rezervar za 2000 litrov ca. 20 litrov rumove kompozicije 1 Zeisovo kukalo 1 biljard z 3 kroglami in 20 keji 1 vojaška kuhinja 1 aparat za filtriranje.
1 mlin na kamne 1 malo budilko
1 mizarski stružni stroj (flobclbank)
1 manjša vinska scsalka.
Naslov v upravništvu »Jugoslavije«. 1443 ’	OMARO	ZA	I	ED
s 4 vrati, skoraj popolnoma novo prodam po primerni ceni. Anton Jenull, Drava pr. Loče, Koroško.	1346
NOVO POHIŠTVO za spalno sobo sc proda. Vpraša se pri Dinietz, Cankarjeva cesta štev. 4/11. Celje.
LEPO POSESTVO
30 minut oddaljeno od Maribora z hišo, gospodarskim poslopjem, njive, travniki in lep gozd za sekat, radi selitve se takoj proda.
Pojasnila daje realitetna pisarna Hav-lik, Maribor, Gregorčičeva	ulica 6,	telefon
132 s priloženo znamko.	1345
MOTORNO KOLO
dobro ohranjeno, z dobro pneumatiko so radi pomanjkanja prostora za nizko ceno 8000 K proda, HP 3 in pol, Opekarska c. 6. Trnovo.	1344
GLASOVIR
Iz tovarne \Vcrner Graz v dobrem stanju se za 2000 dinarjev pri takojšnjem izplačilu proda. \Veiss, tovarna usnja Ereund, Maribor. 1	1336
PRODA SE
v Mariboru, v središču mesta enonadstropna hiša s 6 trgovskimi lokali in 7-8 stanovanji. Vprašati podružnico upravništva Jugoslavije, Maribor, glavni trg	18.	1327
Kupi se:
DOBICKANOSNO PODJETJE želim kupiti, to je kako Izdelovanje, fabri-kacijo, trgovino ali kateroslbodi podjetje, event. kupim kak nov izum ali patent oz.
bi pristopil kot družabnik tudi za ustanovitev podjetja. Ponudbe ob jednem z pojasnilom pod »Iščem«, poštno ležeče, Ljubljana.
Služba:
VAJENEC
se sprejme za ključavničarsko obrt. Josip Rebolj, Jenkova ulica št. 18, Ljubljana. 1337.
_ KONTORISTINJO
za pleskarsko obrt, ki dobro razume računanje v kvadratih, sc sprejme. Predstaviti sc ie vsak dan od 1. do 2. popoldne, Josip Jug, pleskarski mojster, Rimska cesta št 16.	 1236
DEČEK
iz poštene hiše, ki bi imel veselje do učenja mizarske obrti, se sprejme. Bitenc, mizar, Karlovška cesta št. 7., II. nads., Ljubljana.
UCENCA
poštenih, dobrih starišev, s potrebno šoisktf izobrazbo ne izpod 14 let starega in povsem zdravega (oni, ki bi bil že nekaj Časa v poduku ima prednost) sprejme takoj trg, firma J. Kušlan, Kranj.	1354
Kasu©:
LOKAL
v Selenburgovi ulici ali Dunajski cesti iščem v najem. Ponudbe na Jugoslavijo »Lokal«,
SUKANEC, 13EL IN CRN, priporoča tvrdka Osvald Dobcic, Sv. Jakoba trg 9.	1305
FOTOGRAFSKI ATELJE »ILIRIJA«,
Gosposvetska cesta št. 4 (poleg kavarne »Evrope«) Izdeluje vsa naročila v najiiuej-šl Izpeljavi. Slike za legitimacije izdelue takoj.	 981
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
Izvršuje najhitreje Hugon liibšcr, iotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, uasproti Krl-žanske cerkve.
?rl industrijalnili stavbah potrebujem
tesani les
100 m® tesanega lesa za stiope, 150 m* za strežne stole — Ponudbe z navedbo dimenzij, m mžinc in zadnje cene pod rIndustrija S* na Anončni zavod, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarievo nabr. 5.
Vinske sode
vsake velikosti kupi in prosi ponudbe
Anton M«ver, kotel Vega
Sp. Šiška, T.jubljaua. 1242
Hiša trinadstropna
pripravna za obrt, kavarno ali trgovino z lepimi stanovanji, dvoriščem In skladišči v sredini mesta I no most (Ins-fcruck) *e zamenja za hišo v Ljubljani) ali bližnji okol ci. Natančna pojasnila in' priglase na: Anončni zavod, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
s trgovskim lokalom evcntuclno tudi z zalogo ter gostilno z lepimi lokali, ve-l.kimi kletmi, kegljiščem, trafiko, travnikom, njivo, sadnim vrtom, ter gozdrm z gostilniškim inventarjem sc poceni proda vsled nakupitve drugega podjetja. Zelo pripravno tudi za vinske trgovce. Hiša se nahaja v lepem kraju na Koroškem. — Vae dopise prosim pod Lepa bodočnost 360* na upravništvo V	.Jugoslavije*	1236
\S Ustanovljono 19->3-
iz fcavtufca in lMtfin
glasi v j,Jugoslaviji“ imato naj- ffi boliši uspeli, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad čila &
Prirodni malinov syrap
se zopet dobi:
SREČKO POTNIK, LJUBLJANA
Metelkova ulica (poprej zalega Mecgiškc pivc).
Proda se
velik vrt za stavbo
na lepem kraju v Ljubljani (Villenviertel). Poizve se pri: Ar.ončni zavod, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
la apno
v kosih In zdrobljeno dobavlja na vagone
tovarna, Laško.
rfe?HgjS/Di 1	pKataiog	Iranko	|
«	^§B	Pečati
fl. InfifM M	Šablone
Klišeji za tisk VzTfidne tiskahiic' Modeli za predtiskanje perila itd.
Datum-štampilje lastnega Izdolka
H©woi
ANTON ČERNE I
graveur	j
Ljubljana, Dvorni tro l ..
TONE MALGAJ
S avb eni in pohištveni pleskar in ličar.
Ljubljana, Kolcdvcrska ul. 6.
Priporoča najfinejse iu najirpežnejfie predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojno Ihke za gostilniške stole itd.
Postrežba (etre. Cere sebetee.
Proda se večja, stara
Inriiia lipi
na IJudncm v Celjn.
Dopisi pod: .Špecerijska trgovina* na upravništvo »Jugoslavijo .	1240
64 C
jedina alkalično fodna 64CC radioaktivna terma na kontinentu
Valentin Maček
tovarna slamnikov v Domžalah.
Sprejema v popravilo vsakovrstne slamnike in klobuke za gospodo in dame po pošti ter vsako soboto na Sv. Jakoba trau v Ljubljani. Oblike na vpogled. Prodajam tudi nove file klobuke za dama
termalno 1 blatno kupalište u Slavoniji
laježi sigurno
reumatizam, išias, ko-stolom, esudate, želu-čdne i bubrežne tc dječjo bolesti, diabetes, konsli-tualne bolesti i arteries-kloros. —Kupalište otvo-reno ejelu godinu. Veliki najmodornije uredjeni pe-rivoj. Zabave: koncerti kino kupališna glazba, tennisitd, Prospekte šalje I upate da besnlatno
ava l:aj?ališta L! P I K.
iceene„(Očetovo kislino
1 1%	roman	II	‘lofca.u«	80°!0 kemično čisto
bavlja takoj v vsaki množini dokler	_	...
... v.u m h.nfttfivA »ar. PORTLANO |l Laško.
dobavlja takoj v vsaki množini dokler v zalogi, kakor tudi hrastovo parketne «t«E£'ce rajccneje tvrdka
J0S. PUH, Ljubljana, Gradaška ul, 22.
Zidne opeke ,
(Strangfalz In Bibcrschwanz.)
Strešno opeko
dobavlja „AVA“, Ljubečno.
80°|o kemično čisto proda
„BALKAN“, Maribor.
v prometnem kraju Slovenije pod ugodnimi pogoji Kupim. Naslov v uprav. .Jugoslavije* v Mariboru, G’avni trg-.
v \ se h koližisiseh se zepeft dobB.
Eksport na uagen®. Posredovalci Izključeni.
tentialtcrsaa I0rley. Eodapcst Vil!..
Esztorhdzy u. 22.	1208
Jančar &Co.
Ljubljana, Slomškova ul. 19.
izdelovanje oljnztih barv, fhneža In steklarskega kleja, zaloga lakov, bruno-lina, suhih barv, mavca (gipsa), mizarskega kleja ter drugih slikarskih In pleskarskih potrebščin. 1190
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m4 po K 4-80, pri več ih na-reč h znaten popust, ftnt. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
Hh i tlpanl isiia Mn.
podrssSnSca MarESsor, Aleksandrova 35
prevzema s 1. avgustom
vsa carinska posredovanja pri uvozu in izvozu posameznih in vagon-skih pošiljatev ter se priporoča vsem p. n. naročnikom in
trgovcem.	1225
r
Čitajte! Razširjajte! Naročajte!
Nerodna knjižnica:
1.—8. snopič:	Val.Vodnika lzbr. spisi	brofi.	K	4.—
8,_5.	,	Gaudeamus ....	»	»
. 0.-9.	»	Gadjo gnezdo ...	,	,	12j—
10 —12.	.	Bele noči.................. »	»	1®’—
vez. » 16’—
18-—15.	.	Cankar: Moje življenje	broš	,	12-—
*	vez.	,	16*—
Paberki fz Roža • . broB.
Bilke...................... »
Knjige založbe »ZVEZNE TISKARNE* v Ljubljani, Marijin trg 8.	čitojtel	R^irjajte!	Naročajte!
Propagandne brošure:
Koroška....................5,.*'	*	*	*	*	*
Poglavje o stari demokraolji...............
Naša Istra  ...............................
Problemi malega naroda .......
Jugoslovanska žena za narodovo svobodo .
Založba:
Iv. Albrecht: Slutnje
K 4—
il
vez.
broB. K 8-— vez. . 10’—
J. Glaser: Pohorske poli . • •
Dr. 1. Lah: Dore...............
M. Pugelj: Mimo ciljev .........................
Cvetko Golar: Kmečko povesti , . . . • Anton Pesek: Slepa ljubezen ......
Jlarica Komanova: Šopek samotarke . broB.
vez.
Kurentov album ........ broB.
broB. K 8'—
Rastlinstvo naših Alp.....................Bros.	K	12’
Janez Ev. Štuhec: Slovenska narodna mladina in njene naloge ....	»
Alfonz Mencinger: Nauk o serviranju
Azov in Teffi: Humoresko •	•	;	•	•	•
Zbirka rudarBkih in fužinarskih izrazov . Razkrinkani Habsburžani .	.	.	.	.	.
la devete dežele, predpustna burka . .
15--
20--
10-
2-
10-
1-
17.—17.
Postranska obratovališča: Černhausen na Čehoslovaškem in
cerkveno ..rcho, vodne naprave, bokrice po pa^onaken, »latern« MJg* ^o.. brez
Tislta *JJ5XteUska tiskarna'- y LjubUanL
Odaovorni urednik Antoa Pesek,