Emn.zusRA EBEMA Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 2G/I. telefon 17«. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din. polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 10CG din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun G5-KB-I-18I. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER o 1. MARCA 1957 poštnina plačana v gotovini LETO VI. o ŠTEV. 10 m proračunu !iPag©©eroo dasppJ© «JLñ IC©p&paa Pred proračunskim zasedanjem obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki se je začelo včeraj in traja še danes, sta Okrajni komite ZKS in Okrajni odbor SZBI. 22. t. m. sklicala v Kopru skupno sejo, na kateri so se predstavniki obeh najvišjih okrajnih političnih forumov temeljito seznanili z osnovami osnutka letošnjega družbenega plana in Proračuna okraja Koper. Uvodno poročilo o smernicah okrajnega družbenega plana je podal direktor okrajnega Zavoda za plan inž. Peter Aljančič, nakar je podal načelnik Okrajnega tajništva za finance Boris Jurca osnovno sliko o letošnjem predlogu okrajnega proračuna, o katerem bo v kratkem razpravljala skupščina OLO Obe poročili v izvlečku objavljamo na peti strani današnje številke našega lista. O teh poročilih se je razvila sila tehtna razprava, ki jo jc pričel sekretar okrajnega komiteja tovariš Albert Jakopič-Kajtimir z uvodnim priporočilom, naj bi tudi občinski politični forumi Pred sprejemanjem letošnjih občinskih družbenih planov in proračunov organizirali o teh vprašanjih temeljite in široke razprave, na katerih velja očrtati osnovne smernice letošnjega občinskega in okrajnega družbenega plana, ki sta tudi po občinah v skladu z republiškim in zveznim družbenim planom, vsekakor pa tudi smernicam, ki jih je začrtal IV, plenum SZDL Jugoslavije. Tovariš Jakopič je nadalje poudaril osnovno idejo letošnjega družbenega plana, ki je v tem, da dosežemo globljo stabilizacijo našega gospodarstva in hitrejši dvig življenjskega standarda našemu delovnemu človeku. Spričo nekaterih tendenc po povečanju letošnjih sredstev za te ali one nujne Potrebe, je dejal, da je treba temeljito oceniti, kaj je nujnejše in kaj s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, lahko napravimo. Iz poroči) obeh referentov smo videli, da imajo naše občine letos precejšnje rezerve oziroma možnosii ustvarjanja dodatnih sredstev za zadostitev potreb, ki jih je dejansko veliko. Tovariš Jakopič je Poudaril tudi to. da dohodki, ki jih dobiva družba od kmetijstva, ne pokrivajo niti izdatkov samo za šolstvo, zdravstvo in administracijo, ki jih daje družba našemu podeželju. Razen tega je menil, da je treba ob letošnjem proračunu podčrtati tu^li naslednjo značilnost: v našem okraju bo v letošnjem letu šlo za kmetijstvo preko 3 milijarde dinar/ev. Tu so zajeta tudi sredstva, ki se bodo dajala za pospeševanje kmetijstva preko zadružništva, državnih kmetijskih posestev in Vodne skupnosti. Realizacija naše politike v kmetijstvu, industriji in v ostalih panogah bo po svoji uspešnosti predvsem odvisna od tega, koliko bo subjektivni faktor uspel mobilizirati ljudi za pravilno izvajanje naše investicijske politike na osnovi žtednje in zviševanja proizvodnje. Občine bi morale kolikor mogoče štediti v korist negospodarskih investicij v perspektivi, da je treba ta vprašanja reševati skozi 10 let, saj čez noč ni mogoče vsega napraviti. To po drugi strani pomeni, da ne bi bilo smotrno obljubljati ljudem to in ono, česar ne bomo mogli napraviti. Glede reševanja nujnih komunalnih vprašanj je treba ljudem prikazovati realno sliko in Perspektivo. V nadaljnji razpravi sta obširneje govorila o kmetijstvu in zadružništva tovariša Franc Kralj-Petek in dr. Stanko Kovačič, nakar je podpredsednik OLO Franc Klobučar s konkretnimi primeri podprl prejšnja izvajanja. Predsednik OLO Albin Dujc se je prav tako pridružil stališču, ki je bilo izneseno glede smernic družbenega plana in proračuna za leto 1957. Bil jc mnenja, da proračun ni previsoko postavljen. saj so vse gospodarske organizacije po poprejšnji razpravi z okrajnim Zavodom za plan Pristale na določene kvote. Nadalje je govoril o rezervah za izboljšanje proizvodnega proccsa, v čemer smo lani napravili lep korak naprej, vendar pa je po mnenju portoroškega partijskega posvetovanja po naših gospodarskih organizacijah še mnogo skritih rezerv. Zlasti bomo morali storiti več za pravilnejše nagrajevanje, .za uvajanje norm in premij. Če bomo letos te rezerve poiskali, bomo dvignili storilno :t in proizvodnjo, s tem pa tudi naš plan znatno presegli. Tovariš Dujc je govoril še o pravilnem usmerjanju investicijskih sredstev okrajnega in občinskih ljudskih odborov, o Porasti družbenega proizvoda v socialističnem sektorju, o predvideni sp.remenihi delitve narodnega dohodka in o krepitvi delavskega samoupravljanja, ki jc izraženo v letošnjem družbenem planu. Posebno pa je poudaril koristne izkušnje lanskega leta, ki kažejo, kako nepravilno jc trošenje proračunskih izdatkov, preden so dohodki ustvarjeni. Če smo lani na osnovi analizo prvega polletja v drugem polletju uspeli tc stvari dokaj urediti, letos ni bo- jazni, da ne bi dosegli znatno boljših uspehov, če bomo začeli družbeni plan in proračun že v začetku leta pravilno izvajati. V svoji zaključni razpravi je sekretar OK ZKS tovariš Albert Ja-koPič-Kajtimir glede dviga proizvodnje, nadaljnje izgradnje komunalnega sistema in s tem v zvezi nadaljnjega izboljševanja standarda naših delovnih ljudi posebno poudaril nasednjo misel: zaželenega uspeha ne bomo dosegli, če se bomo samo v besedah in načelno strinjali z družbenim planom in če ne bomo storili vsega, da bi prav vsakdo doprinese! svoj delež v iskanju rezerv, ki pri nas so. v vsaki občini, v vsaki ustanovi, v podjetju in zadrugi. Z iskanjem teh rezerv bomo lahko ustvarili še precej dodatnih sredstev za reševanje raznih pcircčih problemov, ki tarejo naše ljudi. Ob zaključku te temeljite razprave o družbenem planu in proračunu so navzoči sprejeli \rsto sklepov za politično tlelo na terenu. Nedavno tega sc je uprava Okrajnega muzeja v Kopru s posebno Prošnjo obrnila na Državni sekretariat za narodno obrambo, naj bi JLA poklonila za bodoči samostojni muzej ljudske revolucijo Slovenskega Primorja in Istre v Kopru enega izmed zgodovinsko pomembnih tankov, s katerimi je slavna IV. armada generala Petra Drapšina v maju 1945 osvobajala severnozahodni del Slovenije. V veliko veselje uprave koprske- ga muzeja in seveda tudi mnogih takšnih preživelih primorskih borcev, ki so na tankih IV. armade pred dvanajstimi leti osvobajali Slovensko Primorje in Istro, je te dni prišlo iz Beograda sporočilo o ugodni rešitvi omenjene prošnje. Okrajni muzej v Kopru je tudi že prejel vabilo, naj prevzame izbrani 15-tonski tank tipa »Stuart«, ki je šc ohranjen izmed oklopnih orožij I. tankovske brigade iz časa narodnoosvobodilne vojne. mstov V sredo je bilo v Kopru posvetovanje komunistov koprske občine. Delegati so si zadali nalogo obravnavati najvažnoi."u politična, SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Zvezni izvršni svet je na svoji seji 27. febr. odobril svoje poročilo za leto 1956, sprejel predlog o spremembah zveznega družbenega plana za lelo 1957 in osnutek uredbe o razdelitvi skupnih dohodkov gospodarskih organizacij. O teh predlogih bo razpravljala še zvezna Ljudska skupščina. TEKMOVANJE STROJEPISK Prejšnji teden v sredo je bilo v Kopru okrajno tekmovanje najboljših strojepisk. Zmagala je strojepiska OLO Koper Mira Zindlov,- s 373 čislimi udarci na minuto, druga jc bila Miča ObranoviČeva iz podjetja »Primorski tisk« s 317 udarci na minuto, tretja pa Olga Lapajnetova iz ObO HZÜL Koper. V .sv pa jc posekala Zdenka Petrinjeva iz OK ZKS Koper s 378 udarci r.u minuto, vendar pa je ta tekmovala izven konkurence. Strojepiske koprskega okraj» so se z nekaj predstavnicami udeležile tudi republiškega tekmovanja, ki jc bilo minulo nedeljo v Ljubljani. Tam je Mira Zindlova zasedla 6. mesto, Miča ObranoviČeva 9., Zdenka Petrinjeva, k: jc imela smolo, da je pomotoma izpustila celo vrstico, pa je bila na 16. mestu. Vsekakor so doseženi rezultati kar lepi in so članice koprskega društva strojepiscev in stenografov lahko nanje kar ponosne. Slika kaže koprske strojepiske na domačem ieUniovan.iu na sedežu OLO Koper minuli teden, v sredo, 20. februarja 1957. gospodarska in organizacijska vprašanja, hkrati pa pregledati dosedanje delo in kritično analizirati slabosti in uspehe pri prizadevanju za vskladitev dela na terenu s sklepi okrajne in občinske partijske konference. Predvsem so razpravljali o izvajanju družbenega plana za leto 1956 ter o občinskem družbenem planu in proračunu za leto 1957, o uveljavljanju in problemih družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja. o vprašanjih v zvezi s prizadevanji za povečanje kmetijske proizvodnje in za razvoj socialističnih odnosov na vasi, ter še o vzgoji in povečanju članstva Zveze komunistov. Da bi uspešneje obravnavali navedena vprašanja, je 158 udeleženih delegatov delalo v treh komisijah: v organizacijsko-politični, v komisiji za delavsko in družbeno upravljanje ter v komisiji ;:a razvoj socialističnih odnosov na vasi. Pred začetkom dela komisij je bilo plenarno zasedanje, na kate- Predsednik francoske vlade Mol-let in predsednik ZDA Eisenhov/cr sta začela sredi tedna v Washing-tonu z važnimi razgovori o nadaljnjih odnosih med obema državama, hkrati pa sta tudi izmenjala mnenji o stališčih Francije in ZDA do najvažnejših svetovnih vprašanj. Prvi dan razgovorov je bilo na sporedu vprašanje Srednjega vzhoda, zlasti pa Gaze in Akabe. Čeprav o vsebini razgovorov zaenkrat še niso objavili uradnega poročila, se je iz poluradnih krogov zvedelo, da sta razpravljala o kompromisni rešitvi za obe vprašanji. Gaza naj bi v tem primeru prišla pod upravno skrbništvo OZN s poznejšim sistemom dvojnega izraelsko-arabskega nadzorstva. medtem ko bi za svetovno plovbo po Akabskem zalivu ' jamčile pomorske patrulje DZN. Seveda pa morebitno skupno stališče Francije in ZDA do teh vprašanj rem je sekretar občinskega komiteja ZK Karel Štrukelj imel uvodno poročilo. Na posvetovanju so sprejeli sklepe. ki bodo služili kot napotilo osnovnim organizacijam in članom za njihovo delo v podjetjih, ustanovah, zadrugah in množičnih organizacijah. bg Okrajni družbeni plan OLO Koper je včeraj začel razpravo o družbenem planu in proračunu koprskega okraja za leto 1957. Po temeljitih pripravah in obširnem razpravljanju o vseh postavkah plana in proračuna v organih družbenega upravljanja pri OLO Koper — svetih in komisijah — po obširni in izčrpni analizi naših gospodarskih možnosti, je bil letošnji plan predložen skupščini v razpravo in sprejem. V prihodnj številki našega lista bomo podrobneje pisali o delu okrajne skupščine, ker je ta številka zaključena, ko je OI.O šele začel zasedati. ask w Z še ne pomeni, da se bo tudi OZN z njim strinjala. V Parizu niso preveliki optimisti, kar zadeva dobiček, ki naj bi ga Francija potegnila iz teh razgovorov. Amerika ima namreč po mnenju Pariza do Francije dvojno merilo. V Evropi jo smatra za zaveznika in ji pusti proste roke, drugod po svetu pa jo odriva v stran. V tej luči lahko razumemo tudi ameriško podporo Franciji, ko so v OZN razpravljali o alžirskem vprašanju. Govori se (najbrž no brez podlage), da bo morala Francija to podporo drago plačati in odpreti vrata ameriškemu kapitalu v Severni Afriki. Molletova pot v Washington ima torej namen doseči izboljšanje odnosov med obema državama na važnih svetovnih strateških in gospodarskih področjih v smislu enakopravnosti Francije. Vprašanje pa je, če bo to Molletu — kljub vsej diplomatski spretnosti — uspelo. 41?' . -.v . * čf - ' • ' ', / Nebistvene spremembe v poljski vladi Dosedanji predsednik Poljske vlade Joseph Cvrankievvicz je predloži! parlamentu seznam ministrov nove vlade. Večina ministrov — vključno s predsednikom in tremi podpredsednik: — je obdržala svoje dosedanje resore. Edina pomembnejša sprememba je pravzaprav le nadomestitev pravosodnega ministra Zofijo \Vassikowsko, ki jo bo zamenjal glavni javni tožilec Marjan Rvbicki. Ob predložitvi seznama nove vlade je imel Cyrankiewicz daljši govor o zunanjepolitičnih vprašanjih, .'lasti o odnosih med Poljsko ter Zahodno Nemčijo. Deja! je. da bodo Zahodno Nemčijo v kratkem oborožili z atomskim orožjem tn dn bodo njene sile imele pomembno vlogo v Evropi. Ker pa zahodne države še vedno niso priznale Poljski njene meje na Odri in Visli, mora ostati Poljska v bloku socialističnih držav ne glede na njihovo Politično ureditev. BONN: Zahodna Nemčija je lani povečala trgovino s Kitajsko, Sovjetsko /.v,'.'o In iliimiml državami Vzhodne Evrope za 70%. Vrednost izmerjene;:;» blaga Je znašala 1800 milijonov mark. PARIZ: V Parizu Je konec preteklega tedna priitn do spopada med francoskimi policisti ln skupino severnih Afričanov. Obe skupini sta se med vožnjo z avtomobili obstreljevali. Ranjeni si> bili 4 Afričani in 2 Francoza. V prejšnji številki smo zapisali, da jo trmoglavo zavlačevanje umika izraelskih čet i/. Gaze in Akn-b • /.nova zaostrilo Položaj na Srednjem vzhodu. Izrazili smo upanje, d» bo enotno stališče večine delc-gacij v Združenih narodih končno le prisililo Izrael k spoštovanju sklepov Glavne skupščine, zlasti še, ker se se tudi ZDA izjavile za brezpogojni umik. Toda preteklo je znova teden dni ln vsa zadeva sini niti za las premaknila z mrtve točke. Znašli smo se torej v začaranem krogu ln težko je reči, kaj nam bodo prinesli prihodnji dnevi. Toda poskusimo najprej nekoliko osvetliti stališči direktno prizadetih držav, to je Egipta in Izraela, nato pa še stališča posameznih velesil v luči njihovih interesov. Brez dvoma sta Gaza in Akaba življenj- NOV BGB S OBČINSKI PRORAČUN fl Skoraj vs: občinski sveti podeželskih občin, razen v Dolini, so pred dnevi zaključili razpravo in odobrili občinske proračune za letošnje leto. Proračune so seveda žc odposlali v pregled višjim oblastem v Trst. ki bodo črtale in odobrile razne postavke po svojih kriterijih. Zadeva jc namreč ta, da občine nimajo v tem pogledu kdo ve kaj avtonomije, da so njihovi proračuni pasivni in zaradi tega potrebujejo državno podporo. Proračun zgoniške občine pr d-videva letos skupno G.969.752 lir dohodkov ter 38.478.543 lir rednih in izrednih stroškov. Primanjkljaj bi torej znašal 31,508.791 lir. Največji dohodek prinaša občini trošarina; med izdatki pa so največje postavke za plače občinskim uslužbencem (3.75 milijona lir), izredni stroški za občinske ceste (2,3 milijona lir) in za oPremo nove šole v Zgoniku (2.2 milijona lir). Pror: ' n repentaborske oličlnr predvideva za letos 5,519.082 lir dohodkov ter 10,200.153 lir rodnih in izrednih stroškov. primanjkljaj znaša torej 4.78! 071 lir. To je najmanjša občina na Tržaškem. Največji dohodek ji prinaša trošarina, neka; občinski kamnolomi; največje stroške pa imi- za plače ob črnskim uslužbencem 2.64 mil. lir). Proračun devinsko - nabrežinske občine za leto 1957 predvideva 41 milijonov 328.110 lir dohodkov in 91.834.661 lir izd: :ov. Znatni primanjkljaj 50.50ti.55! lir je treba pripisati izrednim stroškom, ki jih bo leto? imela občina z opremo novih šol v Sesljanu, Cerovljah in v ribiškem naselju ter novega otroškega vrtca v Nab:vžinl. Zaradi uvedbe zakona 703 pa bo ta občina imela, približno za 3.5 milijona lir manj doho ikov od troša-r.ne. Največje doh< ike ima občina od trošarine (letos predvidevajo nekaj nad 20 milijonov lir), od raznih pristojbin in prorr. •tn«*?:: davka (G.3 milijona lir), od najemnine občinskih kamnolomov pa 2.5 milijona lir. Tudi ta ot ina ima največje izdatke za pl: •• upravnemu osebju in prispevke za pokojninski sklad uslužbencev (letos skupno 17 milijonov 230.G39 lir). Tržaška federacija Delavske zbornice CGIL je začela kampanjo proti nesrečam na delu, ki so v tržaških podjetjih in tovarnah vedno bolj pogoste. Lani je bilo na primer na Tržaškem nad 7.200 nesreč na delu, od katerih 25 smrtnih. Sindikalna organizacija je že pred dnevi zahtevala, naj vladni generalni komisar ustanovi posebno komisijo, ki naj bi pregledala tovarne, proučila vzroke nesreč in predlagala primerne ukrepe. V devinsko - nabrežinski občini, posebno v Nabrežinl, vlada v teh mesecih precejšnja kriza, zlasti zaradi brezposelnosti in pičle dejavnosti kamnolomov. Na uradu za d'-lo je vpisanih niš manj kot G00 brezposelnih domačinov, to je več kot 10 odstotkov celotnega prebivalstva, saj šteje ta občina po najnovejših podatkih približno 5.050 prebivalcev. Pri Selad, ustanovi, ki je bila vzpostavljena že med angloameri- škb upravo za ublažitev brezposelnosti, je bilo lani zaposlenih v zimskem času 100 delavcev, letos pa le 28. V kamnolomih o zadnje mesece odpustili z dela precej delavcev, ki ne morejo najti zaposlitve pri priložnostnih delih, ker teh v zimski dobi ni. Razen tega je treba upoštevati še dejstvo, da kamnoseška industrija večinoma izvaža le surov kamen in zaradi tega ne zaposluje več delovne sile v kamnolomih. —o— Prejšnji teden je bila na okrajnem sodišču v Trstu razprava proti dolinskemu županu Dušanu Lov-rihi. k: ga je prijavil sodnim organom dolinski župnik Franc Stuhec, češ da je 24. oktobra lani motil pogrebni obred v dolinski cerkvi. Takrat ;o namreč pokopavali Josipa Čuka. člana pevskega društva Va!etntin Vodnik . ):: je ž del. da b. mu na zadnji poti zapeli njegovi dolgoletni tovariši-pevci. Po nagovoru župnika se je v cerkvi oglasil tudi župan, ki je predlagal, naj v slovo Pokojniku zapojejo turi: pevci društva -Valentin Vodnik . 2upnlk se jo zaradi I.ovri-hovegn nastopa razburil in ga prijavil sodišču, ki ga je obsodilo na mesec dni zapora. Ze pred razpravo so v dolinski občini nabrali nad 1000 porini >v domačinov, ki > predlagali, naj . e spor poravna v riuhu mirnega sožitja med občani. V nedeljo jc bi! redni letni občni zbor Kmetijsko-nabavno-prodajne zadruge v Trstu. Upravni odbor jc podal obračun enoletnega delovanja zadruge, ki se kljub težavam in splošni gospodarski krizi polagoma uveljavlja in koristi kmetom na Tržaškem. Zadruga jc lani imela 362.297 lir čistega dobička ln j! j - uspelo plačati doli;, v katerega je zašla pred leti. Člani so odobrili delovanje upravnega odbora. —o— Ob koncu preteklega tedna je na Opčinah umrla najstarejša Slovenka na Tr.' keni, Kata Peračeva. Rodila . e je leta 18'ŠO, a je do zadnjega bila živahna in dobrega spomina. Brez naočnikov je pletla no-gaviee .n vsak dan brala časopise. Bila ;c prava kraška korenina; še-gava, trdna in zavedna Slovenka, zato ;o uživala globoko spoštovanje vseh, ki so jo poznali. skega pomena za Izrael, tako s strateškega kakor z go. podarskega stališča. Izraelci trdijo, da jo področji- Gaze služilo egiptovski vojski za oporišče, od koder je pošiljala svoje lconiando.se na izraelsko ozemlje. Le-ti pa so povzročali Izraelu precejšnjo škodo zlasti s sabotažami. Zdaj hočejo Izraelci jamstvo, da njihova meja ob Gazi ne bo več ogrožena. Se bolj zapleteno pa je vprašanje Akabskega zaliva, k: predstavlja najbližjo pot za vstop izraelskih ladij v Rdeče morje in naprej v svet. Če upoštevamo, cla )■• Egipt prepovedal pluti izraelskim ladjam skozi Sueški prekop, potem jo tudi razumljiva krčevita zagrizenost Izraela, da bi si obdržal nadzorstvo nad akabsklm področjem, oziroma da bi si priboril zagotovila za Prosto plovbo svojih ladij. Hkrati naj omenimo, da ima Izrael v načrtu gradnjo velikega naftovoda od Berbeše do pristanišča Eliat ob ustju Akabskega zaliva. po katerem naj bi Izraelci dobivali letno 750.000 ton nafte. In tako bo postalo vprašanje plovbe po Akabskem zalivu za Izrael še bolj življenjsko važno. Vse, kar smo do zdaj povedali, gre v prid Izraela. Toda Izrael je napadalec in napadalcu se ne daje koncesij. Združeni narodi so jasno povedali, da se mednarodni spori no rešujejo z orožjem, marveč s pogajanji med prizadetimi državami. Zato torej najprej umik z zasedenega področja, nato pa bo tudi OZN povečala svoja prizadevanja, da bi Izrael in Egipt uredila ,Por-na vprašanja v obojestransko korist. Verjetno bo moral tudi Egipt prej ali slej popustiti v korist razumske rešitve spornih vprašanj, če bo hotel Imeti mir na svojih 7. zadnjega !>coi:rajskoi: i sestanka predstavnikov našega Državnega sekretariata / notranje zadeve. I,ige društev R.lctcga kri/a in dragih or-.an -zaeij z. ::. Bremontom, vodjo Urada OZN za begunce iz Madžarske. Z U N A N J E r O L I T I C N I K O M E N T A 11 J U G O P K E S A V zvezi z razpravami e po :ue<-/nih mednarodnih problemih, m- svetovno časopisje vse bolj Iti bolj sprašuje: kaj Je prineslo redno letno /.i-odanje (¡lavne skupščine OZN? .le vet Inačic. ki bi lahko bile odgovor temu vprašanju, vendar pa so si vse ¡lične v tem, da se mora delo Glavne skupščine v osnovi oceniti kot pozitivno. Pesimizem je čutiti le v mišljenjih tistih, ki so na (a ali oni na-1 in prizadeti z odločitvami Glavne skupščine ali drugih visokih organov Združenih narodov. Morda Glavna skupščina Združenih narodov v svojem enajstletnem obstoju se ni bila nikdar pred tako težkimi I11 usodnimi odločitvami, kot je bila ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Pokazati je namreč morala, kakšna je njena življenjska sposobnost v času, ko jc bilo treba zavzeti stališče do anglo-francosko - izraelskega napada na Egipt in do dogodkov na .Madžarskem. Stališče, ki F,a Je zavzela do teh dveh vprašanj i ti ukrepi, sprejeli najprej na izrednem, kasneje pa na rednem zasedanju Glavne skupščine so dokazali, da je ta svetovna organizacija sposobna obvladati tudi najtežje ovire, s katerimi pride v slik. In da Je v stanu trezno in konstruktivno delovali v interesu ohranitve svetovnega miru. dvotretjinsko večina je Glavna skupščina zausta- vila In obsodila napad 111 r-.-.ipt, in s tem, cla je dopustila dovolj č;o 1 za ureditev n/mi-r lia Madžarskem, Je onemogočila najhujše in najnevarnejše zaplctavanje mednarodnega položaja tako v EVropl, kakor v svetu sploh, zapleti vanje, lil bi lahko v z.vezi -. tem nastalo In imelo resne posledice. I)ru;:e odločitve Glavne skupščine, kot na primer tiste, ki se tičejo poživitvi- razprave o razorožitvi ali ustvarjanje skladov z . pomoč gospo-darsko nerazvitim državam, ln razen tega, sprejetje resolucije o Alžlru, ki ustvarja osnovo za razgovore med francosko vlado in alžirsko Fronto naeionalne osvoboditve kakor tudi težnja, da lil se ciprski, Kašrnlrskl in druj,"l sporni problemi rešili .-tU vsaj umirili — vse to so dokazi, tla ta najvažnejša svetovna organizacija lahko uspešno rešuje velike naloge, ki se postavljajo pred njo. Menijo, da Je treba iskati razloge za. tako konstruktivno dejavnost Glavne skupščine v dejstvu, da je Glavna skupščina postaia univerzalna svetovna organizacija. In v resnici, to. da Jc bilo leta 1!)1S le SI članov In da se Je njihovo število dvignilo na 7!) kaže, da je 1.1 organizacija zelo pomembni. Sedanji sestav Glavne skupščine dejansko predstavlja skoraj ves svet lil s tem tudi svetovno Javno mnenje. S tem. (ki so bili sprejeti v Glavno skupščino novi člani, se je v njej spremenil odnos sil I11 Je skoraj izginil s po/.ornice sistem blokovno discipliniranih glasovalnih strojev. Pri obravnavanju določenih mednarodnih vprašanj pri nekaterih državah i:l toliko v:-.,-na njihova Idcjno-politična usmerjenost, pač pa v znatno večji meri njihov lastni nacionalni interes in njihova zahteva, da se ohrani mir. Danes je položaj tali, da nobena velesila no more pričakovati br --pc.i-oInei.a odobravanja njenega si lllšča --a liodlsl v Aziji ali Afriki aH v .Iiižnl Ameriki ali v Evropi, v kolikor se za talilni stališčem skrivajo kolonialne ali nemlroljubtie oziroma kakšne druge miru škodljive težnje. Glavna skupščina Je zrasla v veliko moralno silo. Konstruktivna dejavnost zasedanja Glavne skupščine /.druž.enSh narodov, ki se je začelo lani novembra, se da razložiti z. željo največje;:a števila držav po sodelovanju z. najbolj zvestimi pristaši te svetovne organizacije in dii bi dosledno služile njenim človekoljubnim ciljen». Prav zalo Jc zunanji minister Velike Britanije Itleliard Iluttler, čeprav v vlogi politika države, ki Jo bila ostro obsojena zaradi napada na Egipt, dejal: »Glavna skupščina Je najboljši sve-forum, ki ga danes imamo!« mejah. Trenutno pa je njegova ne-popustljlvost nekako razumljiva, če upoštevamo zločine, ki so jih napravili Izraelci nad egiptovskim ljudstvom, zlasti pa na področju Gazo. In stališča drugih držav? Ogromna večina delegacij — vključno s sovjetsko in ameriško — vztraja na brezpogojnem umiku. Eisenhower jc jasno povedal, da OZN nima druge izbire, kakor pritisniti na Izrael, da umakne svoje čete iz Gaze in Akabskega zaliva. Tudi Velika Britanija in Francija se ne potegujeta neposredno za Izrael, čeprav je iz razprav v Glavni skupščini jasno čutiti željo, ria bi prišlo do neke kompromisne rešitve. Po polomu sueške pustolovščine jima pač ne kaže drugega, kakor popravljati slab vtis, čeprav sta močno zainteresirani za rešitev akabskega vprašanja v Izraelsko korist (investicije na velikem naftovodu, ki bi povezoval Haifo z Akabskim zalivom). Dogodki sc zaenkrat razvijajo po diplomatski poti in upamo, da b"> pri tem tudi ostalo. Organizacijo združenih narodov čaka nova preizkušnja, da bo našla Pravo pot iz zagate. Predvsem pa bo morala vztrajati na -vojem prvotnem sklepu glede brezpogojnega umika izraelskih če*, z. egiptovskega ozemlja. To pa ne morda zaradi tega. ker Izrael ne bi imel upravičenih zahtev, marveč zato. ker je treba napadalcu in tudi vsem morebitnim drugim napadalcem v prihodnosti jasno povedati, ria ne bodo za svoja dejanja nikjer našli zaslom-be. !n tako se bo moral Izrael pripraviti na politične in gospodarske sankcije ali oa se končno ukloniti sklepom, ki jih je z ogromno večino glasov sprejela skupnost narodov. Nova španska vlada Španski diktator je sestavil te dni novo vlado. Prišlo je do precejšnjih sprememb, kajti večino važnih most so zasedli gospodarski teoretiki in generali. Iz tega sklepajo politični opazovalci, da nameri v-a Franco posvetiti vso skrb Izboljšanju gospodarstva, hkrati pa utrditi vpliv vojske zaradi nedavnih nemirov v Barceloni in Madridu. Večina zahodnih komentator- , jev poudarja, da so spremembe v Francovi vladi (na starih mestih je ostalo le pet ministrov) jasen znak, da je genera! Franco zašel v resne te žave in da -e njegova oblast maje. TOKIO: V ponedeljek zvečer je v Tokiu pristalo pivo letalo skandinavske letalske družbe, ki preko Severnega tečaja vzdržuje zvezo med Kopenhagnom In Tokiom. S tem poletom so svečano odprli novo letalsko progo med Evropo 111 Daljnim vzhodom. BUDIMPEŠTA: Madžarske oborožene sile za vzdrževanje reda so preiskale tehnično fakulteto v Miskolc/.u In zaplenile skrito orožje ter večjo količino letakov ■ pi otlrevolueionarno vsebino. Policija jc več ljudi priprla. NEW YORK: Ekonomsko-finan-čni komite Je soglasno priporočil Glavni skupščini OZN. naj sprejme resolucijo 43 držav (med podpisnicami je tudi Jugoslavija) o ustanovitvi posebnega sklada ZN za gospodarski razvoj nerazvitih držav. O ustanovitvi tega sklada bodo govorili tudi 11.1 bližnjem zasedanju F.COSOC v Ženevi. LONDON: Konservativna parlamentarna skupina se jc z glasovanjem odločita, da bo nasprotovala kakrSnim koli sankcijam .•oper Izrael 11» zahtevala od britanske vlade, da naj podpre Izrael pri njegovem stališču, da bi umik Izraelskih sil izvedli obenem z objavo učinkovitih jamstev proti obnovi napada egiptovskih komandosov ln blokade Akabskega zaliva. Podobno stališče je zavzel tudi zunanjepolitični odbor laburistično stranko, ki jc v vladni opoziciji. JERUZALEM: Predsednik Izraelske vlade Ben Gurlon je u-dni izjavil v parlamentu, cla Izrael za nobeno ceno ne bo dopustil, da bi bila Gaza povrnjena E [iptu. Pri tem Je dodal, da je iziael.ka vlada pripravljena na razgovore ti» naj komisija OZN na samem kraju prouči možnosti .a mirno poravnavo spora. CIPER: Ciprski nadškof Maka-rios jo izjavil na Sechellskih otokih, kjer je sedaj v pregnanstvu, prepričanje, da sc bo lahko Kmalu vrnil domov. Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar, — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc ZdcSar. / Stev. 10 ° 1. marca 1957 slovi;:.ski jadran Stran 3 ¥ i r V Jugoslaviji so tekoči plini kot vir energije precej nepoznani. Tekoči plin smo v Sloveniji pričeli izkoriščati -šele leta 1949, ko jc bilo potrošeno okrog pol tone tritana. Potrošnja tekočega plina je naraščala in lani smo porabili nad 300 ton butana. Pri čemer ni všteta potrošnja koprskega okraja. Pri tem moramo ugotoviti, da še vse premalo uporabljamo tekoči plin za gospodinjske potrebe. V Avstriji so na primer leta 1955 porabili nad 270 milijonov kubičnih metrov plina, v Zahodni Nemčiji nad 110 milijonov, v Italiji pa je plin postal v pravem pomenu besedo italijanski premog-, saj ga porabijo letno več kot milijardo kubičnih metrov. Zemeljski tekoči plin vedno bolj spodrivn premog, drva in Plin iz premoga, to pa predvsem zaradi tega, ker ima določene prednosti pred drugimi kurivi. Vrednost zemeljskega plina se najbolj kaže v primerjavi s ceno drugih goriv. Tako na primer stane 1000 neto kalorij. pridobljenih iz drv. okrog 20 dinarjev, iz elektrike okrog 13,G0 dinarjev, iz premoga približno 9 dinarjev in iz plina ii dinarjev. Pri tem ne smemo pozabiti, da daje država pri prodaji premoga regres in da tudi cena elektrike, uporabljene za gospodinjstvo, ni v sorazmerju s proizvodnimi stroški. V koprskem okraju je bila potrošnja zemeljskega plina že pred vojno močno razširjena. Po letu 1945 pa je nekoliko padla predvsem zaradi tega. ker ga ni bilo dovolj na razpolago in ker jc tudi primanjkovalo tehničnih sredstev za njegov prevoz in distribucijo. V zadnjih letih ; a so je spremenila struktura prebivalstva, saj se Je v koprskem okraju naselilo ntnalo takšnih, ki niso doslej bili navajeni uporabljati plin kol kurivo. Obmorski predeli našega okraja nimajo večjih gozdnih površin in zato ne zadostnih količin drv za kurjavo. Razen tega j" tudi Preskrba s trdimi gorivi zaradi visokih prevoznih stroškov neekonomična. Poraba butana bi pa v mnogih gospodinjstvih lahko zamenjala drva in premog in bi se njegova potrošnja že v nekaj letih povečala od dosedanjih 150 ton na 750 Po mnenju nekaterih strokovnjakov pa bi bilo možno že v dveh lotih doseči potrošnjo celo do. 900 icn. kar bi pomenilo, da bi butan uporabljalo nad 50 odstotkov vseh gospodinjstev v obmorskih krajih. Nagli razvoj tehnike zahteva vse bolj in bolj vsestransko specializacijo. Zato je tudi potrebno, da se prirejajo strokovni sejmi po posameznih panogah gospodarske dejavnosti, ki bolj ustrezajo današnjim zahtevam tako proizvajalca kakor kupca. Ta ugotovitev- je narekovala. da je »Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani opustilo staro klasično obliko vsesplošnega sej-ma in da je ustanovilo nov tip sejma, ki ustreza današnjemu času. : Gospodarsko razstavišče se je usmerilo na prirejanje vrste sodobno organiziranih specialnih sejmov, od katerih so na primer mednarodni sejmi vina, radia in telekomunikacij. embalaže, mode itd., postali že tradicionalni. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je za uspeh razstav nujno potrebno. da so razen čisto komercialnega dela ti sejmi usmerjeni tudi v Poučni del. Naloga slednjega je. dati povprečnemu obiskovalcu osnovno znanje o določeni gospodarski panogi in njenem tehnološkem procesu, ter da obenem s pravilnimi prijemi zainteresirajo tudi strokovnjake. Razen teh dveh osnovnih smernic, ki jih zasleduje . Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pa je nujno omeniti vrsto strokovnih posvetovanj, sestankov in podobno. Udeleženci specializiranih sejmov se lahko podrobneje seznanjajo z vsemi vprašanji njihove stroke v tovrstnih jugoslovanskih podjetjih, ki vzporedno z njimi bodisi razstavljajo ali pa sklepajo kupne pogodbe na teh sejmih. Pri tem si lahko utrjujejo medsebojne poslovne vezi in izmenjavajo svoje strokovne izkušnje ter mnenja. To pa jc predvsem v korist nadaljnjemu razvoju določene gospodarske panoge v enem ali drugem domačem ali tujem podjetju. Velika prednost specializiranih sejmov, ki jih prireja Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani, pa jo tudi v tem, ker omogoča na majhnem prostoru intenzivnejše in si-stematlčnejše prikazovanje blaga in razvoja določene panoge. To pa ne moremo trditi o sejmih z udeležbo proizvajalcev najrazličnejših gospo- darskih panog na obsežnem razstavnem prostoru. Način prirejanja specializiranih gospodarskih razšla.' omogoča obiskovalcem večje zani-manje za najnovejše vzorce določene proizvodne panoge, kar jim Posreduje jasen vtis in sistematičen pregled na.I celotnim razstavljenim blagom. Obiskovalec se pri ogledu razstavnih prostorov ne utruja s hojo v gneči po razsež-nem razstavnem prostoru, temveč se z največjo štednjo lastne energije lahko posveti» ogledovanju tistih predmetov, ki ga na tem ali onem sejmu najbolj zanimajo. Gospodarska koristnoal butana kot goriva jc predvsem v prihranku na prevozih. Za prevoz 9(iD ton plina bi letno potrošili približno 12 ;:•.'!: 10:1 v dinarjev. Za prevez 27 tise i ton drv, ki Po kalorični vrednosti ustrezajo 900 tonam plina, pa b. porabili okror; 130 milijonov dinarjev. I:i dalje: za prevoz te koli; ine drv je potrebnih najmanj 7 tovornih avtomobilov, ki bi bili vse leto v prometu, plin pa bi pripeljala ena sama avtoe-isterna v približno 70 vožnjah. Z uporabo butana bi se turli sprostila poraba električnega toka za mali odjem In bi se povečajo oskrba z elektriko industrijskim objektom. Ta preusmeritev uporabljanja tekočih goriv za gospodinjstva pa zahteva določena invest:.'-iiska sredstva. Potrebno je urediti polnilne Postaje, kladišča, prevozna sredstva in nabaviti dovoli jeklenk za prevoz plina. Po nekem predračunu bi bilo potrebno najmanj 00 milijonov dinarjev za vse te potrebe. In če sedaj primerjamo, koliko potrošimo za nabavo trdih goriv za potrebe obalnih mest ter pri tem upoštevamo, da bo proizvodnja tekočega plina iz leta y leto večja, lahko brez z;.a1e'.en!h matematičnih operacij zaključimo, da velja o tem vprašanju temeljil., razmisliti. Les in premog sta nam potrebna v naši industriji, prevozna sredstva za pomembnejšo gospodarsko dejavnost, kakor je na Primer preskrba individualnih gospodinjstev z goriv:. tekoča plinska goriva pa ob upoštevanju vseh teh činiteljev pomenijo znaten naire-dek v zniževanju življenjskih stroškov. in simbolična ohranitev kulturnega spomenika Naraščajoče število prebivalstva narekuje gradnjo novih stanovanjskih, upravnih, trgovskih in drugih javnih poslopij. Koper, nekdanji otok, njegova tesna, nesmotrna zazidava, polna sanitarnih pomanjkljivosti, danes nima velikih perspektiv za nadaljnji obsežni razvoj gradenj v samem mestu. Ti razlogi so povzročili, da se strokovnjaki že dalj časa resno ukvarjajo z rešitvijo tega važnega problema, katerega prvi korak je pred kratkim PO PODATKIH ZAVODA ZA STATISTIKO V I..H:l$ I.ANI .le bilo ob koncu leta 1956 v Sloveniji 1,544.039 prebivalcev. V vsem letu je bilo 2227 rojstev in 1347 smrtnih primerov, lako da znaša naravni prirastek MO ljudi, selitveni prirastek pa 553 ljudi. Skupno število prebivalstva se je dvignilo lani v Sloveniji za 1138 ljudi. Statistika še omenja, da se jc lani poročilo 973 parov. Druga statistika govori O POTROŠNJI ALKOHOLNIH PIJAČ V SLOVENIJI. Iz teh številk Je razvidno, da so v prvi polovici preteklega leta popili pri nas v gostinskih obratih 10,503.054 1 vina, 1,975.070 1 piva, (11)4.829 1 žganja In 464.363 1 drugih pijač. Za vse to so plačali nekaj manj .kot tri milijarde dinarjev. V istem času so prodali še po trgovinah 1,409.912 1 alkoholnih pijač za preko -136 mi-I i ionov dinarjev. V Istem času so prodali 585.000 1 brezalkoholnih pijač v vrednositi nekaj nad 108 mili ionov dinarjev. Po teh podatkih so izračunali, da porabi povprečno slovenska družina 5 do ll)°/o svojih dohodkov za alkohol In tobak. Iz sredstev republiškega sklada za pospeševanje kmetijstva je LETOS PREDVIDENIH ZA RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA V SLOVENIJI 20 MILIJONOV DIN, Od te vsote bodo uporabili 3 milijone za ureditev strnjenih vinogradov v socialističnem sektorju, 2 milijona pa za ureditev, razširitev in opremo trsnic. Hidrometeorološki zavod LRS bo ustanovil v kratkem poseben CENTER ZA VEČDNEVNO VREMENSKO NAPOVEDi Delali bodo po Vollanovski metodi, ki so Jo do sedaj uspešno preizkusili v Ameriki. Nekaj časa bo novi center ugotavljal napoved za nekaj dni le interno In bo šele na podlagi preizkušnje začel objavljali svoje napovedi v tisku in po radiu. UVOZILI S,"M O 30 TON DA-TELJNOV, In sicer sta za to poskrbeli podjetji -VOCAR iz Beograda In VOCE I/. Zagreba. Od te pošiljke je nekaj vagonov že prispelo, pričakujejo pa, da bodo v kratkem dateljni v prodaji v vseh trgovinah s sadjem In zelenjavo. »VARAZDIN« JE NASA NOVA LADJA, ki jo jo izdelala reška ladjedelnica. Ladja ima igoo ton nosilnosti In je 146. plovni objekt, ki je bil v tej ladjedelnici zgrajen po vojni. UVOZ UMETNIH GNOJIL. Zadružno uvozno trgovsko podjetje Agrotehnika bo uvozilo do 15. marca 1/. Francije, Avstrije, Nemčije in Italije večjo količino umetnih gnojil in škropiv v vrednosti 1,5 milijarde din. Ta uvoz bo kril potrebe naših kmetijskih zadrun in državnih posestev v spomladanskih mesecih. V LR MAKEDONIJI bodo porabili letos več kot MILIJARDO DINARJEV ZA GRADNJO IN REKONSTRUKCIJO CEST. Največ sredstev bodo porabili za vzdrževanje cest prvega in drugega reda. ZAVAROVANJE CEZ ŽELEZNIŠKE PROGE. Železniški prehodi precej zavirajo cestni promet, razen tega pa so prav na leh prelazih pogosto prometne nesreče. V naši državi jc na cestah skupno 14.032 prelazov. Od tega Je zavarovanih vsega komaj 20(10 prelazov aH 14%, ker Generalna direkcija jugoslovanskih železnic nima dovolj sredstev za gradnjo nadvozov In podvozov. Zato se Združenje podjetij cestnega prometa poteguje, da bi okrepili kontrolo na prehodih čez železniške proge In priporočili voznikom večjo previdnost. Pomoč Je obljubil tudi Državni sekretariat za notranje zadeve. izdelan osnutek urbanističnega načrta Kopra. Ta načrt na drobno obravnava in upošteva vse važne elemente, med njimi tudi kulturno zgodovinske znamenitosti, ki dajejo močno obeležje temu staremu mestu. Omejeni Prostor v časopisu ne dovoljuje, da bi se spustili v kompleksno razpravljanje o ohranitvi in vskladitvi umetnostnih spomenikov ob novih urbanističnih posegih. Za sedaj bi se dotaknili vprašanja zazidave Belvedera, za kar je ing. Edo Mi-hevc že pripravil idejni osnutek. Marsikomu je znano, da so na tem, razmeroma najmanj zazidanem, a za zazidavo najbolj primernem prostoru Kopra, še vedno ostaline nekdanjega slovenskega glagoljaškega samostana. Arhitekturna zgodovina tega samc.stana na zunaj ni kdo ve kaj burna,' močan pa jc bil vpliv glagoljašev ne samo na Slovence, ki so živeli v Kopru, in na dalmatinske in istrske Hrvate, ki so v preteklih stoletjih bili glavnina tedanje suhozemne vojske in mornarice, marveč je njihov vpliv sega! tudi globoko v zaledje, o čemer še danes govor? mnogi glagolski napisi (Črni kal, Prcdloka. Hrastovlje itd.). Ta vpliv se čuti že od leta 14G7, ko so gla-goljaški prišli v Koper in so leta 1530 Preselili iz severnovzhodnega dela mesta na današnji Belveder. Zadnjo letnico lahko smatramo tudi kot začetek graditve njihovega samostana na tem mestu, čeprav prvi arhivski podatki o teh delih segajo šele v leto 1604. Tedaj -bihu ucinjeni portigi okolo gu-šterne na kolone . kot tudi skale od dasak na dvih gredah i dvoja vrata u reiitoriji staroj«. V začetku ¡7. stoletja je torej nastal trakt samostana, ki ga še danes predstavljata dve kri'.: na nizek zidec oprtih, bolj čokatih kot vitkih stebrov /. enostavno obdelanimi ka-pitlji, ki nosijo potlačene polkrož-ne loke. Obe krili portika in podaljšek tretje stranice stavbe oklepajo mali vrtiček z vodnjakom v sredini. V naslednjih stoletjih, vse do leta 180G, ko je bil samostan ukinjen, so zgradbo šc večkrat popravljali in urejali. Po tem letu pa so se v samostan naselile stranke in zgradba je nezadržno propadala vse do današnjih dni. Pomen glagoljašev za slovensko prebivalstvo ! tre je bil tako velik, da bo treba skrbno proučiti način simbolične zaščite nekaterih še obstoječih vrednejših elementov in situ . In ker novi zazidalni načrt predvideva vzidavo teh elementov v nova poslopja, se mi zdi, da je to sicer varianta, ki pa ne izčrpava še vseh drugih možnosti simbolično dokumentiranega vra-Sčanja starega v estetsko celoto novega ambienta. E. S. Notranji hodnik samostana glagoljašev v Kopru NAS TEDENSKI G OS PO DA R SKI KOMEN TA R Številke kažejo DVIG GOSPODARSTVA V tem komentarju se bomo dotaknili podatkov, ki nam Jih nudijo statistike za lansko leto. Držali se bomo okvirov na"- republike, ker statistični podatki /a vso državo za lansko leto še niso znani. Pri tem je treba seveda povedati, da bomo obravnavali le nekatere značilne podatke, ker v podrobnosti in v preveliko širino ne moremo zaradi pomanjkanja prostora in ker bi tudi sicer komentar zgrešil svoj namen. Ta pa je pred vsem v inlormiranju in ne v več ali manj znanstveni obdelavi materiala. Prvo, kar je treba poudarili, Je stalen porast kratkoročnih kreditov, ki so dosegli preko 17G.7 milijarde v lanskem decembru. V zadnjem mesecu so se ti krediti dvignili za skoro i milijard, od decembra 133.", pa za nad 10 milijard. Ni dvoma, d.i tak porast ne kaže vedno samo pozitivne strani in da skriva v sebi lahko tudi nevarnosti. Vendar pa je nedvomno, da je porast v glavnem v zvezi z dvigom proizvodnje, ki Je dosegla v decembru svoj višek, dalje v povečanju blagovnega prometa, uslug In sploh vseh vej gospodarskega udej-stvovanja. Na drugI strani pa jc tudi bulj sproščena kreditna politika povzročila. da s.) sedaj podjetja več ali manj pravilno preskrbljena s krediti, katerih je bilo mnogo vloženih tudi v zaloge, ki naj bi linele nalogo vplivati na stabilizacijo v gospodarstvu. Negativno Je le. kolikor so na dvig kratkoročnih kredUov vplivale višje cene. V tem pogledu morama ugotoviti, da je decembrski indeks cen najvišji po 1. 1T53 in /naša i:;.s. Kot primerjava služi 1. 193S s 100. T.iko Je torej splošni indeks cen v decembru bil kar nad tri-uajslkr.it višji kol v 1. 193S. Podrobnejši pregled tega dviga pove, da so se najbolj dvignile ko-iiee leia lani cene kmetijskih pridelkov. lako kažejo cene kmetijskih pridelkov industrijskega izvora porast 3 ločk v enem mesecu, kar pa jc se vedno manj kol luni v istem času, ko je bil ta indeks za 12 točk višji kot letos. Za 11 točk je poskočil v decembru indeks kmeiijskih pridelkov živalskega izvora in to na iSJl ločk ter je skoro na lsii ravni kol v decembru 1533. Manjši so porasli indeksov lndusirijsko-obrtii.h izdelkov in sicer le za 3 točke. Moramo pa reči, da v icm pogledu nismo dosegli posebnega uspeha, ker se je indeks predmetov lani dvignil v celoli kar za 20 točk, čeprav bi moral iti ra/.voj cen industrijsko-obrtnih izdelkov nasprotno pot ali vsaj ostali na stari ravni, v tem pogledu nas zato čakajo v letošnjem planskem letu posebne naloge ln to zlasti zalo, ker je opaziti tudi v prvih dveh mesecih letos čeprav počasen toda stalen dvig indeksa cen. Največje kratkoročne kredite uživala industrija in rudarstvo, kar je razumljivo 111 luiii utemelji.iu. Tuui je pora.si leh kreditov v navedenih panogah stalen in iz meseca v mesec se lako dvignejo v n.isi republiki ^ralkoroeni krediti za i do j mili-jarde. Konec lanskega leta so doselili nad 10J.J milijarde. V ostalem pa lahko povemo, da uživa privatni sektor od vseh kreditov komaj 2,3 milijarde. V decembru se je zeio dvignila uporaba sredstev, kar se vidi po stanjih na žiro in ostalih računih podjetij. Dosegla je višino skoro 99 milijard na debetni in nad 100 milijard na kreditni strani, kar predstavlja realizacijo ali mesečni priliv. V tej zvezi naj omenimo tudi porast sklada za plače lia preko 5,4 milijarde, čeprav je dosegel v januarju lani komaj 3,1 miiijarde. Seveda dvig v decembru ni popolnoma realen, ker moramo računati na zaključek poslovnega leta, ker je v zvezi z izplačevanjem raznih nagrad in sploh s »čiščenjem« računov. Končno bi se dotaknili še stalnega dviga potrošniških posojil na eni in hranilnih vlog na drugI strani, to je vprašanja, ki ga radi nekateri obravnavajo v nekaki povezavi. Skoro 121.000 dosega število tistih, ki uživajo v Sloveniji potrošniška posojila v višini 3301 milijonov. Ce računamo s poroki, je na ta način povezanih v mreži potrošniških posojil preko banke aH podjetij do 300.000 prebivalcev. Na drugi strani pa vidimo, da ,se število varčevalcev stalno dviga lil je v decembru doseglo (Nadaljevanje na I. strani) Člani Občinskega ljudskega odbora razpravljajo Minuli ponedeljek je občinski ljudski odbor Koper na svoji 20. redni seji razpravljal o nekaj važnih problemih različnih vej družbenega življenja v občini, Po ustaljeni navadi, da skoraj na vsaki seji razpravlja o delu nekega svojega organa družbenega upravljanja, je tokrat obravnaval dejavnost Sveta za splošno upravo in notranje zadeve od njegove ustanovitve. Po osnovni ureditvi kadrovskih in upravnih vprašanj, sistematizaciji upravnega osebja na občini, čemur bo moral svet v prihodnje posvetiti precej pozornosti (organizacijski strukturi, razdelitvi Pristojnosti, funkcioniranju svetov in komisij, delu krajevnih odborov itd.), bi lahko dejavnost tega sveta delili na tri osnovne veje: na prometno varnost, na protipožarno varnostno službo in javni red in mir. Za boljše in temelj itej še obravnavanje posameznih vprašanj ima svet še pomožne organe po posameznih vejah: komisijo za prometno varnost, komisijo za požarnovarnostno službo in komisijo za pomoč osebam, ki so po prestani kazni izpuščene na prostost. Veliko delo sta opravili zlasti prvi dve komisiji. Svet se je v svojem delu precej ukvarjal s kritičnim stanjem obrtništva v občini in s tem v zvezi z razširjenim Pojavom šušmar-stva. V številnih primerih je ugotovil. da se s šušmarstvom ukvarjajo večinoma zaposleni ljudje po svojem rednem delovnem času, pri tem pa tudi po večini uporabljajo orodje in celo material podjetij in delavnic, kjer so sicer zaposleni. Preko svoje komisije za promet je svet ugotovil, da nekatera prometna vprašanja terjajo nujno rešitev — posebno še koprska avtobusna postaja. Samo za denar, ki predstavlja vrednost zaradi potrebnega manevriranja avtobusov pri prihodu v Koper izgubljenega goriva, bi lahko že zgradili na Primernejšem prostoru lepšo in modernejšo avtobusno postajo, kot pa jo imajo v Trstu. Če upoštevamo, da je Koper povezan z zaledjem samo z avtobusnim prometom, in bo to verjetno še kar dolgo dobo, potem je nujno, da je prav vprašanje ureditve moderne avtobusne postaje v naši okrajni metropoli treba hitro in energično rešiti. Pri tem ni zainteresirana le občina ali okraj in celo republika, marveč in Predvsem vsa avtobusna podjetja, ki to postajo uporabljajo. Počasno reševanje tega vprašanja, reševanje na obroke in. le za silo, vse to nikakor ni na čast in ne v korist tako ne Kopra kot ne celotnega našega Področja, ki se koplje iz dosedanje zaostalosti do napredne turistične pokrajine. Neprimerna in neugledna avtobusna postaja v Kopru že pomeni hudo coklo za razvijajoči se turizem na našem področju. Hud problem, posebej v Kopru in tudi na deželi, so neurejene dimne naprave in zanemarjeni vsi drugi požara o-varnostni predpisi. Gasilska organizacija pri nas šele nastaja, vendar pa so nekatera PGD že zabeležila prav lepe uspehe. Huda ovira uspešnemu delovanju gasilcev na Podeželju je skoraj povsod na vaseh pomanjkanje vo- Aktnalno vprašanje: naša družbena prehrana Kadar govorimo o nujnosti izboljšanja življenjske ravni predvsem na osnovi povečanja delovne storilnosti, boljše organizacije dela. varčevanja itd., se večkrat sprašujemo, zakaj je hrana v menzah in delavsko uslužbenskih restavracijah le nekoliko predraga. Cene kosilom in večerjam so relativno visoke, predvsem na obalnem področju našega okraja. Vzrok temu moramo iskati predvsem v ni;flu strokovni kvalifikaciji in nesmotrni porabi materiala. V nemali meri pa zvišujejo cene tudi slabi teh-nično-sanitarni pogoji in nepravilno poslovanje, ki ustvarja pri posameznih menzah znatne izgube. Izgovor, da so dajatve visoke, ne drži. Občinski ljudski odbori so namreč pravilno določili obveznosti, ki so res minimalne. Tako odvaja menza v Izoli le 200.000 din letno prometnega davka in to na alkoholne pijače, na dobiček pa 35 000 dinarjev. V koprskem okraju je okrog 20 gostinskih obratov, ki dajejo hrano za abonente, in več desetin obratov zaprtega tipa za posamezne gospodarske organizacije. Cena hrani v menzah in restavracijah na obalnem Področju se giblje od 90 do 120 dinarjev za kosilo in od 70 do 105 dinarjev za večerjo. V drugih občinah okraja pa je cena kosil med 75 do 90 dinarjev in večerja od 50 do 60 dinarjev. Znatno nižje cene pa so v gostiščih zaprtega tipa, ker tovarne članom svojih delovnih kolektivov omogočajo z raznimi podporami znižanje cene posameznim obrokom za več kot 10 dinarjev. Hrana v menzah in restavracijah ni povsod □ □ ¡¿¿JU eJUJV CMJU f^U povečale zanimanje za obisk jame, ker bo vožnja po njej prijetnejša, saj ne ho zadimljcna, kot je danes. Lani je obiskalo Postojnsko jamo okrog 150.000 obiskovalcev, med njimi 48.500 gostov iz 75 držav. Letos pa pričakujejo, da bo obisk znatno večji in v ta namen že urejujejo turistične .naprave v jami in okoli nje je. Koristniki proračunskih sredstev niso hoteli upoštevati opozori! o varčevanju in omejitvi vrsto najrazličnejših zahtev in potreb, tako da so bile potrebne celo dokaj drastične omejitve. Na lanskoletno izvajanje proračuna je tudi vplivala reorganizacija ljudskih odborov predvsem zato. ker ob sprejemanju obilice novih pristojnosti še niso bili dovolj organizacijsko utrjeni; primanjkovalo je strokovno usposobljenih uslužbencev; iz dneva v dan se je večalo število novih nalog, ki so zahtevalo dodatnih naporov, prav tako pa so vplivale tudi razne neporavnane obveznosti iz preteklih let in še vrsta drugih činiteljev. Razen tega so lanskoletni proračuni imeli med nekaterimi nevšečnostmi tudi pečat tako rekoč zgolj administrativnih izdatkov, saj je bilo za negospodarske investicije predvidenih le 97 milijonov dinarjev, od tega v okrajnih proračunih 56, v občinskih pa 41 milijonov dinarjev. Stanje proračunskih dohodkov pa se je v zadnjem tromesečju lanskega leta bistveno popravilo, in ker se dohodki iz gospodarstva stekajo še do 31.' marca letos v lanskoletne proračune, je pričakovati, da bodo dohodki doseženi v. višini izvršenih izdatkov, to je okrog 96°a. Letošnje zgodnje sprejemanje okrajnih proračunov bo že v začetku zatrlo vse negativne pojave, ki vplivajo na slab dotok in na veliko Potrošnjo proračunskih sredstev. To pa pomeni do skrajnosti utrditi proračunsko disciplino. Ze pri samem sestavljanju predloga okrajnega proračuna za leto 1957 so bila sprejeta tista načela, ki bodo nujno v marsičem ugodno vplivala na izvajanje proračuna. Pri tem gre predvsem za načelo skrajnega, a vendar gospodarsko neškodljivega varčevanja, ko ne sme biti skritih rezerv in tudi ne pretiranih zahtev. Slednje so dokaj izstopile v predlogih okrajnih in občinskih organov in zavodov, ko so brez negospodarskih investicij prvi želeli dobiti 818, drugi pa .990, to je skupno 1808 milijonov dinarjev. Drugo načelo pri sestavljanju Predloga okrajnega proračuna je bilo. da se z zniževanjem izdatkov pridobijo sredstva za negospodarske investicije; tretje, da se bi preprečila dvotirnost izdatkov, to je, da se ne bi za iste potrebo predvidevala sredstva tako v okrajnem kakor tudi v občinskih proračunih , in četrto načelo je obravnavalo prenos pristojnosti do- ločenih zavodov iz okraja na občine zaradi krepitve komunalnega sistema občin ter večjega nadzora nad temi zavodi. Po teh načelih so bile znižane prvotne zahteve za okrog 350 milijonov dinarjev, kar je omogočilo predvideti negospodarske investicije v višini približno 200 milijonov dinarjev, dalje ostvariti dotacije raznim skladom v višini blizu 59 milijonov dinarjev in predvideti sredstva za nove proračunske zavode. za odplačilo anuitet itd. Pri vsklajevanju izdatkov z dohodki pa je treba upoštevati tudi dotacijo LRS v višini 602 milijona dinarjev. Ta dotacija bo omogočila, da bomo lahko sprejeli okrajni Proračun v višini 912 milijonov dinarjev (v tej vsoti so vštete tudi negospodarske investicije, ki predstavljajo okrog 200 milijonov dinarjev, omenjena dotacija skladom itd.) in občinski proračuni v višini 796 milijonov dinarjev brez negospodarskih investicij, katere pa bodo občine lahko formirale tudi z varčevanjem pri administrativnih izdatkih in z drugimi viri iz lastnih dohodkov. Končno je treba omeniti, da si kljub ugodnejši proračunski situaciji kot je bila lani, ne smemo delati nepotrebnih utvar ali računati na neka rezervna sredstva, ker jih pač ni, niti se ni treba nadejati, da bo vse steklo samo od sebe. Pravočasno bo treba zbirati dohodke in budno paziti na pravilno in smotrno koriščenje proračunskih sredstev, kar pomeni — varčevati. Zaradi stalnega porasta izdatkov za socialne podpore, za bolniško-oskrbne stroške, izdatkov za razne šole, domove itd., bo potrebno delati podrobne analize in ugotavljati njihovo upravičenost. Potrebno bo voditi takšno kadrovsko Politiko, ki bo omogočila . pritegnitev strokovno sposobnejših uslužbencev; izvajati nadzor nad finančnim poslovanjem raznih proračunskih in finančno samostojnih zavodov, ki jim za sedaj še vse premalo posvečamo pozornosti, in nenehno ugotavljati upravičenost visokih izdatkov. Ljudski odbori, bodo morali biti v tesnejših stikih z delavskimi sveti, da bo laže preprečevati izgube in da bodo pravočasno ter točno od-vajane obveznosti do proračunov, kakor tudi. da bo boljše medsebojno sodelovanje pri raznih komunalnih delih. Skratka, potrebni bodo še veliki napori, vkljub letos ugodnejši situaciji, da bo doseženo ravnovesje med izdatki in dohodkih NAS DOMAČI FELJ TONČEK JEJ i SEJ Potem ko so mi na ljubljanski avtobusni postaji razložili, da velja nedeljski popust pri vožnji samo za celo relacijo Ljubljana—Koper in sem moral kupiti vozni listek do Kopra, čeprav sem bil namenjen samo v Kozino, sem izračunal, da sem kljub temu nekaj »profitiral«. Bolje nekaj kakor nič, sem skoraj hvaležno pomislil. Kmalu pa bi bil grdo zaklel, ko sem to reč tuhtal naprej in se spomnil, da je železnica bolj kavalirska. Poglobljen v meni nerazumljive kalkulacije in račune avtobusnega podjetja, sem se vsedel na rezervirani sedež štev. 13. Trinajstice ne maram, ker igra v mojem življenju tragi-komlčno vlogo. Na trinajstega sem se na primer oženil. Vsedel sem se torej in se zagledal v trinajstico, ki je porogljivo strmela vame z majhne, emajlirane ploščice, pritrjene na visoko vzglavje sedeževega naslonjala pred menoj. »Slišite vi, to je moj sedež!« je zabobnelo nad mojo glavo. Zelo občutljive. narave sem in imam to po pokojni materi. V strahu, da sem se nevede polastil nečesa tujega, mi je zamigljal pred očmi paragraf o motenju tuje posesti in da bi se izognil posledicam, sem mehanično dvignil svojega rojstva kosti. Kar odrinil me. je dedec, ki bi mu najbolj pristojal priimek Brenta, in se zavalil na sedež. Možakar jc težko sopel skozi pragozd ščetinastih brkov in Ker je bilo zjutraj, sem 7, nosom uganil, da je zajtrkoval neko sadjevcu sorodno zadevo. LEPA PRIREDITEV POSTOJNSKIH ŠTUDENTOV MINUT Prejšnji teden so se postojnski osmošolci predstavili občinstvu z izbranim programom, ki so ga pripravljali že dalj časa. »Devetdeset pisanih minut, ker sta odpadli dve šolski uri,« je rekel napovedovalec Marijan, potem ko so dijaki zapeli visokošolsko himno. S tem je bil tudi led prebit, kajti dvorano je preplavil smeh in živahno ploskanje je odpihnilo še tisto malce treme. Da, postojnski osmošolci so se odrezali, čeprav so precej časa oklevali. Toda zmagali so tisti pogumni in zdaj je uspeh tu! Program je bil zelo obširen in pester. Napovedovalec Marijan ga je s svojimi napovedmi še obogatil. Ko je napovedal osmošolski oktet, je rekel, da je to konkurenca Slovenskemu oktetu. V dvorani so se seveda smejali, toda ko so slišali »Bazovico« in dalmatinsko narodno »Plovi«, so vsi priznali, da fantje lepo pojejo. Potem sta recitirala Nataša in Zmago, peli so Janez, Mary, Dragica in Marjeta. Svoje pesmi sta brala Jože in Božo, narodne plese sta zaplesala Silvo in Dragica, potem pa je recitirala Milena, na violino sta igrala Igor in Dušan, Marta in Sonja pa na klavir. Ko je zastor padel, so bili poslušalci izredno, zadovoljni, saj je vsakdo našel nekaj, kar mu je prav posebno ugajalo in bilo prijetno njegovim ušesom. Zadovoljni pa so bili tudi osmošolci, ker so številne vaje in njihovo prizadevanje rodili uspeh. Izkupiček predstave so namenili osmošolci za maturitetni izlet. Imajo že hranilno knjižico. Seveda bo treba še precej vlog, da bo vsota taka, kot si jo želijo in jo tudi potrebujejo. S tem svojim programom so postojnski dijaki še gostovali v Pivki in v Sežani, nameravajo pa še obiskati Hrpelje, Divačo, Pre-stranek, Rakek in morda tudi Idrijo, Vipavo in Ajdovščino. Posebno lepo so jih sprejeli v Sežani, kjer so gostovali v sanatoriju za tuberkulozne bolnike. C. S. »Tovariš sprevodnik, prosim, kateri sedež je moj?« sem ponižno pobaral in pokazal človeku listek o rezervaciji. »Številka 13, saj ste, upam, pismeni,« se je zarežal in pogledal okrog sebe, kakor da se je znebil ne vem kakšne duhovitosti. Ko je opazil, da sem v zadregi, je usekal s pestjo po naslonjalu, okrašenem s trinajstico in nekam pomilovalno dejal: »Ta-le je vaš, no!« S tistim »no« me je uščipnil v živce. »Spredaj ali zadaj, to pojasnite!« »Oštja, spredaj! številke so zadaj, potnik se vsede spredaj!« »Čudno, jaz navadno sedim zadaj, hočem reči, z zadnjim delom telesa. VI ne?« Z mešanimi občutki sem stal do Postojne poleg svojega rezerviranega in pošteno plačanega sedeža, zakaj na njem je gnezdilo ljubko bitje kakih dvajsetih let in se z usteci, nabranimi v strogo sobico, pripravilo, da bo odločno branilo svojo žensko pravico do moškega lcavalirstva. Prekleta trinajstica! šobico pa je vzel na piko njen sosed. Kakih štirideset let bi mu prisodil. Lepo oblečen, z brčicaml a la Clarck Gable. »Gospa, povejte mi, prosim, od kod vas poznam!« »Prvič vas vidim, gospod!« je prezirljivo odvrnila sobica. ¿JJ ¿¡S »In vendar vas poznam. Tudi vašega moža, pardon, soproga poznam, ker sem vaju videl skupaj. Vsi trije smo bili nekje skupaj. Zato morate tudi vi mene poznati.« »Pa povejte, čigava žena sem!« »Čakajte. . . No, pomagajte mi vendar, ne morem se spomniti imena. Na tisoče ljudi poznam.« »zdi se mi, da ste pravi tiček, Lažcte in nič vam ne verjamem.« »Povejte vsaj, kako vam je ime!« »Najprej se predstavite, saj ste moški!« »Boris!« »Vera!« »Kako srečen bi bil, če bi bilo moji ženi ime Vera in bi bili to vi!« »Kako nesrečna bi bila, če bi bili vi moj mož!« »Kljub temu mi morate dati svoj naslov, ali ne?« »Rada bi poznala vašo ženo.« »Čemu?« »Čestitala bi ji, ker ima tako podjetnega moža.« »In če je to, kar sem vam rekel, kaj več kakor podjetnost?« Starejši sopotnik, ki je sedel za sumljivim kavalirjem in ves čas trdo bolščal predse, se je na pol dvignil na sedežu in glasno vprašal: »Kdo pa je naročil to limonado?« Ves avtobus se je zakrohotal. Onadva pa sta izstopila v Postojni in ne vem, kako je končala zaljubljena štorija. Me tudi ne zanima. Glavno je, da sem končno prišel do svoje famozne trinajstice. i. Z. Mladincem, skojevcem in mladinskim aktivistom NOB Plenum CK LMS je na svojem zasedanju 19. januarja 1957 sklenil, da bo izdal zbornik »Mladina Slovenije v NOB«. Zbornik bo posvečen <10. obletnici ustanovitve SKOJ, ki bo leta 1959, Ta zbornik naj z dokumenti in s slikami, predvsem pa z objavo spominov prikaže razvoj, vlogo in obseg mladinskega gibanja; junaštvo, požrtvovalnost, nesebičnost in trpljenje mladih ljudi, ki so se polni idealizma borili za osvoboditev jugoslovanskih narodov, kakor tudi naj pomaga izpopolniti zgodovino NOB. Tako obširno delo pa zahteva sodelovanje vseh nekdanjih mladincev, ki naj zbirajo arhivsko gradivo, napišejo spominske članke ali pa pomagajo kot sodelavci pri urejevanju Zbornika. Zato bodo v okrajnih središčih ustanovljeni pokrajinski aktivi, ki bodo na svojih področjih zbirali gradivo. CK LMS vabi vse bivše borce, kurirje, skojevce, organizatorje številnih Iistkovnih akcij v nekdanjih okupiranih mestih, vodilne mladinske aktiviste in one, ki so voljni sodelovati pri urejanju Zbornika, naj se obračajo na uredništvo Mladinskega zbornika pri CK LMS, Ljubljana, Tomšičeva ulica, in na Okrajni komite LMS, kjer bodo dobili podrobna pojasnila. Iz dela organizacije ZB na Postojnskem Pri zaposlovanju bivših borcev se na področju postojnske občine še vedno delajo napake. So primeri, ko nekatera podjetja nerada sprejemajo v službo bivše borce in raje nastavljajo ljudi, pri .katerih bi marsikdaj lahko podvomili v njihovo strokovno, zlasti pa moralno neoporečenost. Ker pa se nekatera podjetja hranijo zaposliti fizično manj sposobno delovno silo, predvsem invalide in zdravstveno šibke ljudi zaradi povečanja števila boleznin predvsem zato, ker Živahno delo piranskega krožka Italijanska manjšina v Piranu razvija v svojem »Circolo di cultura italiana« živahno družbeno dejavnost. Svoje prostore ima krožek na Tai-tinijevem trgu. S pomočjo DESET LET KOVACNICE NAŠIH PONOSNIH POMORŠČAKOV (Nadaljevanje) Štiri leta preživijo gojenci pomorske šole v svojih šolskih klopeh in za svojim mestom v učilnici dijaškega doma. Tesna medsebojna povezanost jih zbližuje in skupno življenje jih uči nesebičnega tovarištva. Tako dijaški dom mladim pomorščakom ne nudi le zatočišča in ne nadomešča samo domače strehe, temveč pomeni zanje tudi štiri leta šolanja za življenje na morju, kjer .pride pravo in resnično tovarištvo do prave veljave. Skupne učilnice, ločene po letnikih in po stroki, skuPne spalnice in jedilnica (ki pa žal gostuje pod drugo streho) ter ostali prostori, ki so po objektivnih možnostih skrbno in udobno urejeni, čeprav morda po že mnogokrat zapisanih željah in zahtevah po sodobnejši ureditvi dijaških domov nekoliko pretesni in pomanjkljivi, niso pravzaprav nič drugega kot ladijski prostori v večjem merilu, ki bodo nekoč sprejeli med svoje stene bodoče kadete in v katerih se bo nadaljevalo skupno, tovariško življenje. Skrbno oko vzgojiteljev spremlja in usmerja vse težnje mladih ljudi in budno pazi na točno izpolnjevanje hišnega in dnevnega reda, ki že takoj v začetku navaja dijake k strožji in doslednejši disciplini, kar je vsekakor Prvi pogoj za vestnega, požrtvovalnega, dobrega mornarja naše, razmeroma mlade trgovinske mornarice. Marsikomu seveda nekoliko strožji hiš- ni red nič kaj preveč ne diši, saj bi morda rad jutranje ure nekoliko nategnil in si podaljšal minulo noč, si uredil učne ure tako, da bi 'bil med njimi in še po njih prost, toda kmalu uvidi, da bi s takim ravnanjem motil red v hiši, kjer biva še okoli sto drugih tovarišev, in hkrati škodoval sam sebi, saj se tako početje rado maščuje z neznanjem in primernimi ocenami v šoli. Res je sicer, da se je marsikomu težko privaditi na učenje v skupnih prostorih in da bi se rad kdo učil prav tedaj, ko ostali vneto razpravljajo o sinočnji filmski predstavi, vendar se mora podrediti večini (kar mu v tem primeru po vsej verjetnosti ni težko!), Z dobro voljo in pravilnim medsebojnim odnosom pa tudi z TOgojiteljevo pomočjo, 'ki mora biti večkrat Precej izdatna, se podobne težave premagajo in tako doseže skupno življenje v domu svoj vzgojni namen in tako zadosti zahtevam težnje sodobne družbe. Povezanost med šolo in njenim dijaškim domom je popolna in pride morda bolj do izraza kakor med podobnimi zavodi. Ze neposredna soseščina obeh zavodov pripomore k temu, še bolj pa skupne težnje in (koordinirana skrb za vzgojo mladih pomorskih kadrov. Le žal, da niti prva niti druga ^ustanova ne more nuditi svojim" dijakom med njihovim prostim časom tega, kar bi mogla, če ibi imela za to docela ustrezajoče objekte. Zato pa je vse dotlej, dokler ee ne bodo uresničile stare sanje o no vi šoli z domom, parkom, fizkultur-nim poligonom in drugimi pripadajočimi prostori, ikot so dnevni Prostori, čitalnice in podobno, toliko važnejše usmerjevanje k smotrnejšemu izkoriščanju prostega časa v mejah sedanje možnosti,.pri čemer ima mladinska organizacija na šoli odgovorno in važno vlogo. Sicer ne -morem na tem mestu do podrobnosti navesti vse vrste iz-venšolske dejavnosti mladincev Pomorske srednje šole in že to dejstvo samo govori v prid njene raznoterosti. Tako predstavljajo naši dijaki jedro piranskega teles-' novzgojnega društva Partizan, imajo svojo odbojkarsko in košarkarsko moštvo (posebno zadnje se je že večkrat uveljavilo pri medšol-skih in medkrajevnih tekmovanjih), svoj pevski abor in dramsko sikupino, številne šahiste in v okraju menda najmočnejšo in najaktivnejšo družino Počitniške zveze; dalje sodelujejo naši dijaki pri vseh množičnih prireditvah in so aktivni člani DPD Svoboda, Šahovskega društva, so vneti veslači in jadralci. Vsa ta raznolika dejavnost jim pomaga pri vse vidnejšem vključevanju v naše družbeno življenje, jim krepi telo in duha in širi obzorje. Vendar pa je vse to le del njihove zmogljivosti, ki se bo vsekakor večkratno povečala, ko se bo šola z domom vred preselila v nove, moderne prostore, ki pa eo zaenkrat, žal, razvidni šele iz Predloženih idejnih .načrtov, {Nadaljevanje sledi) piranskega občinskega ljudskega odbora so si člani krožka lepo uredili sejno sobo, čitalnico in predavalnico. Imajo tudi radijski aparat in televizijski sprejemnik. Posebni odbor tega krožka stalno obvešča člane o Predvajanjih televizijskih sporedov, ki so vredni ogleda. Krožek skrbi tudi za splošno izobrazbo članov s tem, da dvakrat mesečno priredi predavanja iz različnih vej družbene dejavnosti. Tako so pred kratkim priredili predavanje o življenju in delu znanega violinista Tartinija, ki je dolga leta živel v Piranu. Razen tega pa se v tem krožku seznanjajo tisti člani, ki ne obvladajo slovenskega jezika, z vsemi važnejšimi sklepi in ukrepi družbenih in oblastnih organov piranske občine. M. C. Zavod za socialno zavarovanje enako obremenjuje podjetja, ne oziraje se na zdravstveno stopnjo delavcev in nameščencev, so člani Zveze borcev Postojne, ko so o tem razpravljali na svojem zadnjem občnem zboru predlagali, da bi novoizvoljeni upravni odbor skušal najti tako rešitev skupaj z ZSZ, ki bi odstranila ta razlog. Posebno pozornost so na občnem zboru posvetili vprašanju vzgoje in materialne podpore otrokom padlih borcev. Le-teh je v Postojni 14, ki obiskujejo razne šole ali pa se učijo obrti. Med nje razdelijo letno za okrog 225.000 dinarjev štipendij. Čeprav so življenjski pogoji teh otrok v večini primerov povoljni, so nekateri otroci potrebni še večje pomoči, kot jo imajo sedaj. Postojnska organizacija ZB zasleduje tudi učne uspehe svojih štipendistov ter se zanima za njihovo vzgojo. Pri tem so zabeležili že nekaj zadovoljivih uspehov tovrstnega dela. Največ prizadevnosti so postojnski člani ZB Pokazali pri zbiranju zgodovinskega materiala iz narodnoosvobodilne vojne. V mestnem muzeju imajo poseben oddelek NOB, kjer zbirajo vse dokumentarno gradivo, ld pa se le počasi številčno veča. Treba bo zato večjega sodelovanja vseh članov ZB, da bi ta oddelek Notranjskega muzeja postal kar najbolj bogat. .»V ? - iS VÍÁ '••v:.';-:;.; Poslopjo pomorske srednje šole v Piranu O ŠOLSKIH REZULTATIH V PIVSKI OBČINI Občinski svet za šolstvo, prosve-to in kulturo v Pivki je s prosvetnimi delavci osnovnih šol in pivške nižje gimna-zije na svoji zadnji seji razpravljal "o uspehih in neuspehih dela v prvem polletju letošnjega šolskega leta. Na področju pivške občine je 11 osovnih šol s 25 oddelki in 1 nižja gimnazija s 6 oddelki. Osnovnošolskih učencev je 752, gimnazijo pa obiskuje 216 dijakov. V nižjih razredih osnovnih šol je 697 otrok, v višjih 55. Od skupnega števila dijakov in učencev je 439 otrok kmečkih staršev, 287 otrok delavcev, 139 otrok nameščencev, 58 otrok obrtnikov in 58 otrok drugih poklicev. UČNI USPEH NI ZADOVOLJIV Njegovo povprečje znaša le 77,4 odstotka, medtem ko je okrajno povprečje 79 odstotkov. Sedem šol je doseglo Povprečni učni uspeh med 75 do 85 odstotkov. Največji odstotek ima osnovna šola Suhor-je (89,4 %), najnižjega pa osnovna šola Kal (65,2 %). Brez dvoma vpliva na učni uspeh tudi oddaljenost učencev od šolskih poslopij, saj je v pivški občini nemalo vasi, ki so oddaljene od osnovnih šol tudi uro hoda. STARŠI POSVEČAJO PREMALO POZORNOSTI šolanju otrok. Namesto da bi jim omogočili obisk pouka, jih pošiljajo pasti živino ali pa jih zaposlujejo pri drugih kmetijskih opravilih. Res je, da je takih primerov le nekaj, ki pa so prisilila Svet za šolstvo, prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskemu odboru v Pivki, da je take brezvestne starše prijavil sodniku za prekrške. RODITELJSKI SESTANKI SO DOBRO OBISKANI To dokazuje Predvsem udeležba na njih in pa živahne razprave. Letos je namreč vse bolj kot pretekla leta prišla do izraza težnja po tesnejši povezavi med domom in šolo. To je tudi vzpodbudilo nekatere šolske odbore, da so precej pripomogli k izboljšanju material- Ume* h&vifc NOVA OBZORJA ŠT. 2, 3 Zadnja številka mariborske kulturne revije prinaša precej beletristič-nih prispevkov, po kvaliteti sicer neizenačenih, po vsebini pa zelo pestrih. Omeniti je treba zlasti dva dramska odlomka, in sicer Bratka Krefta odlomek iz političnih dialogov »Apokaliptični jezdeci« in Dominika Smoleta« Igrice n«. S prozo sodelujeta Eangus m France Filipič, pesmi pa so prispevali Anton Vodnik, France Onič, Jože Snoj, Zdravijo Slamnik, Slavko Jug, Vane Brez in Dušan Mevlja. Pesem Heinricba Hcineja objavlja v prevodu Janko Glazer, ki ocenjuje tudi I-Ieinejeve izbrane pesmi v Klopčičevem prevodu. Revijo zaključuje obširna rubrika ocen, poročil, zapiskov in raz-•gledov. SODOBNA POTA ŠTEV. 2 Najnovejšo številko te naše prosvetne revije napolnjujejo v glavnem informativni članici, Id so namenjeni Svobodam in prosvetnim društvom na terenu. Med leposlovnimi delt gre omeniti ' prozni odlomek Saša Cvahteta in zlasti pesmi Ceneta Vi-potnika. Uvodoma je nekrolog, posvečen Mavriciju Borcu, važna pa je tudi razprava Toma Martelanca »O nekaterih vprašanjih socializma«, Razpravi daje privlačnost polemični ton in je po svoji vsebini zelo aktualna. Omeniti je še treba zapiske, ki jih objavlja revija iz življenja prosvetnih društev, knjižne ocene m poučne članke o tehnikah v likovni umetnosti. JEZIK IN SLOVSTVO ŠT. 5 Revija, ki jo izdaja'naše slavistično •društvo, objavlja v peti številki zanimivo gradivo s področja jezikoslovja in literarne zgodovine. Emil Stampar piše o razsvetljevanju v hrvatski književnosti, Marjan Zadni-Rar o likovnih slogih na tujem in doma, Joža Mahnit pa zaključuje svojo razpravo o slogu in ritmu Cankarjeve proze, Omeniti je še sestavek Ignaca Kamenika o interpretaciji tekstov v nižji šoli in Ivana Tominca članek o besedišču knjižne slovenščine. DrugI del revije zavzemajo zapiski, pravopisne in slovnične drobtine ter poročila ta ocene. nega stanja osnovnih šol. Poskrbeli so za nabavo goriva, za pre-beljenje šolskih prostorov in popravilo streh ter za druge malenkosti. So pa nekateri šolski odbori, ki jim družbeno upravljanje v šolstvu ne pomeni dosti. Kaže pa, da bodo kmalu uvideli napake svojega dela in sledili zgledu drugih, • Šolski odbor v Pivki je v sporazumu s Svetom za šolstvo, Pro-sveto in kulturo poskrbel tudi za primerna stanovanja prosvetnim delavcem. Le-teh je v, pivški občini 31, kar zadostuje potrebam osnovnih šol, medtem ko nižja ginmazija v Pivki potrebuje še 5 predavateljev. POMANJKANJE ŠOLSKIH PROSTOROV je v Pivki najbolj pereče. Zato je šolski odbor predlagal, da so odprli na osnovni šoli v Pivki še dva oddelka. Ker pa teh prostorov niso mogli dobiti v sedanji stavbi osnovne šole, ki je nad sto let stara in v kateri gostuje tudi nižja gimnazija, so morali zaprositi Direkcijo JD2, da jim je odstopila sindikalno dvorano v Pivki, kjer so uredili učilnico. STROŠKI ŠOLANJA SO ZELO VELIKI Res da v "Jugoslaviji ni več šolnine, fci bi jo morali plačevati starši za šolanje svojih otrok, mora pa zato družba skrbeti za to. Tako znašajo stroški na enega otroka (podatki so iz leta 1956) v osnovni šoli Trnje 8.224 dinarjev, v Koša-ni 9.341 dinarjev, v Pivki 10.462 dinarjev, v Slavini 10.117 dinarjev, v Zagorju 10.408 dinarjev, v Dola-nah 10.943 dinarjev, na Juriščah 16.845 dinarjev, na Suhorju 22.165 dinarjev, na Kalu 23.048 dinarjev, na Ostrožnem Brau 26.811 dinarjev, v Palčju 27.807 dinarjev, na nižji gimnaziji v Pivki pa 10.415 dinarjev. J. PD »BRANIK« V ŠMARJAH O kulturnem življenju v bližnji preteklosti je govoril Dušan Zgonec. Po njegovem je marsikatero prosvetno društvo zamrlo zato, ker se je danes okus ljudi že toliko izostril, da niso zadovoljni z vsako prireditvijo. Seveda ni to za društvo nobeno opravičilo, ampak bi moralo stremeti za Izboljšanje kvalitete. Predlagal je umetniške večere v oblik razgovora in pritegnitev mladine.' V Šmarjah nameravajo obnoviti pevski zbor ta zbrati glasbene instrumente, ki so raztreseni po vasi. Tako bi lahko ustanovili tudi godbo. Mladina se zelo zanima za dramatiko, pa tudi bere rada. Društvo misli za začetek pritegniti ljudi z družabnimi večeri in jih zbrati pri televizijskem sprejemniku. » ■f m mm ' SO France Mihelič: Maske UMRL JE PIONIR SLOVENSKEGA LUTKARSTVA MILAN KLEMENClC V Ljubljani je umrl 5. februarja 72-letni slikar in pionir slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič. Rodil se je v Solkanu in se je zgodaj posvetil slikarstvu. Slovel je kot krajinar in portretist. Razstavljal je zlasti v Trstu in v Ljubljani, Pri gledališčih v Gorici, Benetkah in Ljubljani j a sodeloval kot inscenator. Najbolj poznan pa je bil po lutkah, in sicer po marionetah, s katerimi je delal svoje prve poskuse v Ajdovščini leta 1920. Pozneje se je kot lutkar udejstvoval tudi v Ljubljani. SODELOVANJE JADRANSKIH GLEDALIŠČ Gledališča ob našem Jadranu, od Pulja do Dubrovnika, so že nekaj časa v tesnih medsebojnih stikih, ki jih hočejo še okrepiti in tako poživiti kulturno življenje z idealnim medsebojnim sodelovanjem. Gledališčem v Pulju, Reki, Zadru, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku se je Pridružilo še gledališče v Kar-lovcu in ustanovili so poseben koordinacij siti odbor s sedežem v Zadru. Pripravljajo poseben gledališki festival, ki bi naj bil letos v Pulju. Vendar pa to ni poglavitno, pač pa obširen načrt medsebojnega gostovanja. Ta načrt predvideva, da bi vsako gledališče z dvema svojima predstavama gostovalo v vseh drugih gledaliških hišah, razen tega pa tudi medsebojno pomoč z zamenjavo režiserjev, igralcev, gledaliških del ter tehnične opreme, Tako bi bilo v vsakem obmorskem mestu razen predstav do- mačega gledališča še s 84 predstavami. 42 gostovanj MLADI SVET ŠTEV. 2 Uvodoma prinaša revija članek dr. Jožeta Potrča »O nesocialističnih nazorih v družini pri nas«. Omeniti je treba še poučno vzgojni članek Franca Pedička »Moj otrok ima tremo« in članek Žive Beltram »Nova, reformirana šola že nastaja«. V reviji so še na literarni način obdelani vzgojni problemi in utrinki iz dela naših vzgojnih organizacij. Diskusijo o članku »Ali je izključitev iz šole upravičena« nadaljuje Avgust Goj-kovič. Pravtako nadaljuje revija s svojo stalno rubriko Pomenek s starši, v kateri odgovarja na vprašanja čitateljev. HAUFFOVE PRAVLJICE Med nemškimi reprezentanti zapisovalcev ljudskih pravljic zavzema svoje mesto tudi Wilhelm Hauii. Sicer ni napisal mnogo, ker je mlad umrl, vendar nam je zapustil več almanahov, v katerih je zbral med drugim tudi veliko pravljic. Hauffove pravljice odlikuje vzgojna in poučna poteza pripovedovanja, razen tega pa prisrčno in stvarno podajanje. Njegovi junaki so plastični, jezik naraven in razumljiv, S tem si je zaslužil naziv klasičnega pisatelja in pravljičarja, katerega dela vedno znova ponatisujejo. Mladinska knjiga je izdala lep izbor Hauffovih pravljic v odličnem prevodu Vladimira Kralja in z originalnimi ilustracijami. Prevajalec je napisal tudi spremno besedo. Knjiga je izšla v zbirki Zlata ptica Mladinske «aložbe. GOGOLJEV »REVIZOR« Mladinska knjiga se je že leta 1055 odločila, da bo nadaljevala tradicijo, ki sta jo v slovenski knjižni proizvodnji ustvarili knjižnici »Cvetje iz domačih in tujih logov« in »Klasje«. To tradicijo nadaljuje knjižnica »Kondor«, v kateri je izšla kot sedma knjiga Gogoljeva komedija v petih dejanjih »Revizor«. Ker knjižni program Kondorja . predvideva, da so njegove izdaje namenjene predvsem šolski mladini, ima vedno izčrpno spremno besedilo in konkretno »Revizor« tudi dramaturške opombe, ki jih je napisala dr. Silva Trdinova. Tekst je ponatis znanega prevoda dr, Ivana Prijatelja, seveda z nekaterimi jezikovnimi popravki in dopolnili. Za komedijo veljajo v celoti besede prevajalca: »Velike so lepote Revizorja, nesmrtni so njegovi tipi, zlasti sočen ta močan je humor, ra- . stoč in prasketajoč prirodno iz značajev, iz mišljenja in ravnanja teh ljudi, ne iz pisateljevega garniranja, a najtehtnejši je bil kulturno zgodovinski pomen, ki ga je imela ta genialna Gogoljeva umetnina v Rusiji. V tem pogledu je celo svojemu avtorju zrasla čez glavo . . .« Posebnosti v naših gledališčih Te dni so napovedovali slovenski časopisi z velikimi črkami noviteto na deskah celjskega Mestnega gledališča, in sicer Miloša Mi-kelna »Slovensko komedijo v treh dejanjih« — »Petra Seme pozina poroka ali Lepa Vida«. Avtor išče odgovore na vsakdanja vprašanja sodobnega življenja. Delo je režiral Andrej Hieng sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, plese pa Lid. Li-povževa. Premiera je billa v sredo. SNG v Mariboru je •uprizorilo zelo uspelo premiero, dramo Uga Bettija »Zločin v sodni palači«. Kritiki so mnenja, da je to zdaj najboljša predstava mladega in nadarjenega režiserja Mirana Herzo-ga, odlikovali pa so se tudi igralci, in sicer najbolj Roman Lavrač, Fr. Blaž in Hugo Florjančič. Domiselno in simbolično sceno ter kostume je oskrbela Vlasta Hegeduši-čeva. Prešernovo gledališče v Kranju je uprizorilo že osmo-premiero v letošnji sezoni. Tokrat so uprizorili dramo Armanda Salacrouja »Noči jeze«. Ob premieri te drame v Parizu so kritiki napisali, da spada to delo v majhno število tistih, ki jih zanamci ne bodo smeli pozabiti. Delo je režiral J. Kislinger. Pred Salacroujem pa so uprizorili v Kranju že skoraj pozabljeno slovensko dramo, Remčevo »Magdo«, ki je doživela letos lep uspeh v ljubljanskem Mestnem gledališču. Režiral jo je, .prav tako kot v Ljubljani, Ferdo Delak. V Ljubljani bo prihodnji teden največji gledališki dogodek sezone: Drama SNG bo uprizorila znamenito dramo nedavno umrlega nemškega dramatika Bertolda Brechta »Kavkaški krog s kredo«. Dramo je prevedel Mile Klopčič, režira jo France Jamnik, sceno je naredil Niko Matul. V glavnih vlogah nastopata Ančka Levarjeva in Stane Sever, sicer pa nastopa ves ansambel Drame, pomnožen s slušatelji igralske Akademije in člani opernega baletnega zbora. Arheološke zanimivosti in redkosti v preurejenem lapidariju koprskega muzeja IllPSiiiüi i ¡SPlllltll ¡¡¡¡11® ^ i^ÄaiPil m M.....SÄSÄiSÄ: Jžsli Rimski nagrobnik iz konca I. stoletja (v koprskem muzejn) S preureditvijo lapidarija koprskega muzeja, ki jo je izvršilo muzejsko vodstvo s pomočjo arheologov iz Pulja, je ves koprski muzej, zlasti pa lapidarij, pridobil novo osvežujoče lice, ki na nenavaden način prevzame obiskovalca, posebno pa ljubitelja antaične umetnosti in kulture. Čeprav je arheološka zbirka, m tudi keramični oddelek, šele na začetku svoje razvojne pcrti, ne toliko glede kakovosti razstavljenih predmetov, kolikor zaradi majhnega ištevila keramike, nam kljub temu vsaj delno nudi osnovni prerez od predzgodovine pTeko pozne antike do slavike. Novo urejeni lapidarij nam v arheološkem predelu odkrije marsikatero zanimivost za proučevanje antične zgodovine Kopra in okolice. Zelo težko je vprašanje izvora vseh napisnih kaminov, reliefov in plastik, z večjo roko razstavljenih v lapidariju. Posebno zanimivi so napisni kamni, Iti glede na izdelavo kamna in na obliko črk spadajo v različna stoletja. Razni primeri segajo do prvega stoletja naše dobe. Nekoliko primerov pa je tudi takih, ki z obliko napisa, posebno pa z degeneracijo prvotno klasično izdelanih črk, segajo v četrto ali celo v začetek petega stoletja. Med najstarejše spomenike spada brez dvoma nagrobnik, posvečen manom bogov sestre Luci-dae. Stilno dobra izdelava kamna in oblika črk sta značilna za konec prvega stoletja naše ere. Nagrobnik pa je značilen še z drugega vidika. Razni starejši viri poročajo, da je bil kamen najden leta 1882 »in situ« v vrtu frančiškanskega samostana. Ta poročila pa je popolnoma ovrgel Schram, kar upravičeno iz več razlogov smatramo za verodostojnejši vir, s trditvijo, da je nagrobnik prvotno bil le polcrov na nekem koprskem vodnjaku. Dejstvo, da v Kopru samem ni bil najden noben antični predmet »in situ«, nam brani, da bi antično Egido iskali na področju današnjega Kopra. Znani italijanski arheolog Degrassi sicer ne izključuje možnosti, da bi bila na tem bivšem otoku, sedaj priključenem celini z umetnimi nasipi, manjša an- EGIIMk? tična postojanka, za katero tudi nimamo prav nobenih dokazov. Na tem področju arheologije nas čaka še veliko dela. O antični Egidi ne vemo sše ničesar, razen tega, kakor poroča antični pisatelj Plinius, da je Egida bila nekje med Rižano (Formione) in Bul jem (Pietas Julia). Nujno bi bilo torej, da se lotimo tudi tega važnega obdobja naše zgodovine in začnemo s postopnimi arheološkimi raziskovanji, ki bi v bodočnosti zavzemala širša sistematična izkopavanja. Šele ta bi nam v celoti razsvetlila negotove domneve in hipoteze o pravem situisu antične Egide. Koprski muzej hrani tudi nekaj prav dobre, ki pa nikakor ne ne redkosti, ki pa na žalost niso originali. Obiskovalca bosta prav gotovo prevzela ob preureditvi lapidarija na novo postavljena »quasi« antična kipa v avli muzeja. Resnica je, da so to le kopije, čeprav dobre, ki pa ne -nikakor ne spadajo na tako vidno mesto razstavnih prostorov in na ta način levari j o kakovost in ugled drugih originalnih spomenikov. 1». T. W 'ni7? rt Prvo republiško posvetovanje o izobrazbi staršev Te dni (27. in 28. februarja ter J, marca) je v Ljubljani prvo republiško posvetovanje o izlobrazbi staršev, ki ga je pripravila Komisija za družinska vprašanja pri Društvu prijateljev mladine Slovenije. Taka posvetovanja so že bila v Zagrebu in Beogradu. Med drugimi referati na posvetovanju je bilo tudi poročilo Vladimira Bonača »O družini v Sloveniji«, zanimiv sociološki prerez po statističnih podatkih. Objavljamo skrajšan odlomek referata z naslovom: Položaj žene v družini. Družino moremo proučevati z različnih stališč. Naš čas je ustvaril pogoje za uveljavljanje enakopravnosti, moderna industrija pa ji je dala možnost, da se gospodarsko osamosvoji. SPREMINJAJO SE ODNOSI IN NAČIN ŽIVLJENJA V DRUŽINI Nove možnosti, ki se odpirajo ženi in s tem družini v vseh industrijskih državah, ustvarjajo vrsto objektivnih in subjektivnih nerešenih problemov, ki povzročajo mnoge konflikte in vplivajo tako na družino kot na družbo. Ob tem novem procesu namreč se bistveno spreminjajo odnosi in način življenja v družini. " Ženina biološka funkcija jo sili k ustaljeni, varni in urejeni obliki življenja, ki se običajno uresniči z zakonsko zvezo in v družini. Na ženi materi še vedno leži glavno breme vzgoje otrok, kar je vsekakor med najvažnejšimi funkcijami, ki so še ostale družini v njenem zgodovinskem razvoju. Dalje ostaja žena kljub vsemu še vedno iudi gospodinja in družba ji nudi pri tem le skromno pomoč. Močan činitelj, ki veže ženo na gospodinjstvo, pa. je tudi tradicija, ki se ji žene marsikje le težko upirajo. Pri tem pa se žena vedno bolj zaposluje izven družine, k čemur jo silita predvsem dva momenta: s svojim zaslužkom prispeva k materialni osnovi družine, na drugi strani pa jo sili k temu njena lastna težnja po uresničitvi svoje enakopravnosti in gospodarske neodvisnosti. Ta proces ženine družbene uveljavitve srečujemo v vseh industrijskih državah, le da je v socialističnem družbenem sistemu hitrejši in bogatejši, ker ga zavestno pospešujejo tudi aktivne sile. DANAŠNJI POLOŽAJ ZAHTEVA OD ŽENE VELIKO ENERGIJ Naša družba daje ženi vse možnosti, da uresničuje svoje pravice do svobodnega življenja, do izobraževanja in do aktivne udeležbe v celotnem družbenem življenju. Vendar je žena danes pri nas še v položaju, ki prav zato zahteva od nje precej fizičnih in duševnih energij ter zavesti, če hoče zmagati v tej borbi za enakopravnost in za višje etične vrednote socialističnega življenja. Naše žene s<* svoje pravice sprejele s polno zavestjo, toda njihova uresničitev ni preprosta. ŽENA NOČE BITI GOSPODINJA V STAREM -POMENU BESEDE V našem ekonomskem razvoju je gospodinjstvo najbolj zaostal člen in nujno zahteva sistematično reševanje, ker je v neprestanem konfliktu z višjo razvito zavestjo družinskih članov. Vsebina gospodinjstva, načina dela v njem, organizacija dela, tehnika v gospodinjstvu, neracionalna uporaba energij itd., vse to je v velikem nasprotju z razvojem tehnike in ekonomike. Zato je večina žena, ki se tega stanja zaveda, stalno pod nekim duševnim pritiskom, posebno, če jih njihova zavest vleče iz teh zaostalih okvirov v družbeno udejstvovanje in k iz- »SODOBNO GOSPODINJSTVO«_ Čeprav s precejšnjo zamudo, ki so jo povzročile tehnične ovire, je ta gospodinjska revija uspešno stopila v novo leto. Vsi prispevki, kolikor jih je objavljenih v pravkar izišlem zvezku, so bogati nasvetov, ki bodo koristili sleherni družini. Uvodnim mislim tov. Vide Tomšičeve o našem življenjskem standardu, o soeialno-zdravstveni in prosvetni službi ter o stanovanjski . izgradnji in mislim tov. Edvarda Kardelja o proračunih in o naši trgovini sledi članek, kako si olajšamo dviganje in prenašanje težjih bremen. Precej prostora odmerja revija pletenju in pleteninam. Opozarja na prednosti novih pletilnih strojčkov in svetuje, kako s podiranjem zank brez vsakršnih izdatkov povečamo različne pletenine, Družinam, ki žive v tesnih stanovanjih, daje revija pobudo, kako si s pomočjo etaže preuredimo sobo v miniaturno stanovanje. Poleg jedilnikov in receptov za •brezmesne jedi boste našli v novem zvezku »Sodobnega gospodinjstva« še nasvete za zgodnjo vzrejo piščancev, ki bi lahko vrgla perutninarjem precej dobička. Uredništvo je letos obnovilo rubriko »Vprašanja in odgovori«, v kateri bo svetovalo svojim bralkam, kako najuspešneje opravimo to ali ono gospodinjsko delo. V tej številki odgovarja na vprašanje o škrobljenju moških srajc. obrazbi. Duševna zakonitost in življenjska potreba je, da želi imeti otroke in da hoče ostati njihov prvi in najpotrebnejši vzgojitelj vsaj v najnežnejši otroški dobi. Kljub temu pa večina žena ne želi več ostati gospodinja v starem pomenu besede in v zaostalih pogojih dela v gospodinjstvu. Zato je družba dolžna, da pomaga ženi v tem stalnem konfliktu po svojih najboljših močeh, materialno in moralno. Z reševanjem tega problema se bodo sproščale v splošno korist ogromne ženine ustvarjalne energije. S TEM SE DVIGA TUDI MOŽ NA ETIČNO VIŠJO STOPNJO Mnogi tuji sociologi govore, da je v tem procesu ženinega osvobajanja mož ponižan v svoji dosedanji vlogi, saj je splahnela njegova oblast nad ženo in otroki. Toda s tem, da mož priznava nujnost procesa za ženino enakopravnost, sc zavestno odpoveduje vsaki težnji po izkoriščanju žene, ker je to del splošne borbe proti izkoriščanju človeka po človeku. Iz te borbe za pravičnejše socialistične odnose ne moremo izključiti žene, ki je bila dolga stoletja izkoriščana v zakonu na najbolj prefinjen način, ki dostikrat ni bil niti viden. S spoznanjem in priznanjem tega dejstva se mož dvigne na etično višjo stopnjo, njegova osebna morala in družbena vrednost samo zraste. Za ponižanega in prikrajšanega se ima le tisti, ki ne doume, da je bil njegov prejšnji položaj v raznih obdobjih družbeno pogojen, da pa je danes nevzdržen, nemoralen in neupravičen. Seveda je razumljivo, da zahteva tako priznanje daljši proces v moževi duševnosti. Toda tudi ta je vključen v borbo za ženino enakopravnost: in je njen nujni sestavni del, TAKO POSTAJA MOŽ TUDI ZAVESTEN VZGOJITELJ OTROK. V tej močni etični tvorbi ne raste samo pomen moža, ampak tudi očetovstva in očetovske ljubezni, saj temelji na enakopravni zvezi z ženo, polni tovarištva, zaupanja in skupnih -svobodnih ciljev. Večina zakonskih zvez pri nas nastaja danes po svobodni odločitvi in z obojestransko željo po otroku ter s svobodnim prevzemanjem enakih odgovornolsti, ki jih prinaša s seboj proces rasti in vzgoje otrok. Ženi ostajajo večje vzgojne dolžnosti le v prvi dobi otrokovega razvoja, ker je le-ta vezana na biološke zakonitosti. Ena naših prihodnjih nalog bo, da vse te trditve temeljiteje podpremo z neposrednimi podatki s področja socioloških, ekonomskih in etično-psihičnih raziskav. Za zdaj le lahko zabeležimo, da se ta proces iiiffiiis artNN g ■MMI lil II WS ' WSm iSiSii; illiJIltlf '^''V/'yylllii lil* odvija in da nam bo v prihodnosti prinesel vse možnosti za uresničitev ženinih pravic do svobodnega življenja, do izobraževanja in do aktivne udeležbe v celotnem družbenem življenju. ŽENE ZADRUŽNICE V BERTOKIH ) Pretekli teden so se sestale v Bertokih žene zadružnice in so razpravljale o svojih proizvajalskih in gospodinjskih problemih. Sestanka se je udeležilo okoli 100 žena. Iz poročila tovarišice Prelogove jo bilo razvidno delo žena zadružnic v preteklem iletfl. Med drugim so imele tri tečaje iz gospodinjstva, letos pa so posvetile pozornost reji perutnine. Da bi izboljšale mešano pasmo kokoši, so naročile enodnevne piščance štajerske Pasme. Štiri žene so se tudi prijavile za tečaj, ki ga bo organizirala Okrajna zadružna zveza in na katerem se bodo naučile pravilnega ravnanja s temi piščanci. Za nov upravni odbor zadruge so izbrale žene štiri .kandidatke iz svojih vrst. Predlagale jih bodo na prihodnjem občnem zboru. Razen tega so se dogovorile tudi o proslavi 8. marca, praznika žena. M. A. Tole so predlogi, kako lahko staro obleko obnovite s pletenimi vložki, da. bo videti kot nova. Kakor vidite na sliki, dopolnijo in okrasijo pleteni deli prav vsako obleko: delovno, športno, popoldansko in celo večerno Še nekaj za spomladanske dni: pe-pita kostum z žametnim ovratnikom, našivki in gumbi ter obleka in lahek plašč iz istega blaga Lepe ročne pletenine so že od nekdaj ponos žena, mimo tega pa so tudi zelo praktične, saj je mogoče stare, na več mestih strgane jopice, puloverje itd. preplesti, pa so zopet kakor nove. Seveda je ličnost izdelka odvisna od vzorca, za katerega smo se odločili, pa tudi od ličnosti pletenja in od izdelave gumbnic, na-snutka, krajnih petelj itd. Za vse to pa je potrebno nekaj znanja. Ce vam ga šola ni dala dovolj, vam bo najboljši učitelj knjižica »100 pletenih vzorcev«, ki jo je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pravkar ponatisnil. Novo izdajo je avtorica zelo izpopolnila: splošne nasvete je obogatila z navodili za izdelavo gumbnic, gumbov, čoDkov, pomponov itd. in dodala še 31 vzorcev ter nekaj navodil za pletenje raznih otroških oblačil. NAŠI VZGOJN w £57 Da se boste laže odločile za ta ali oni vzorec oziroma, da si jih boste laže predstavljale, so vsi vzorci prikazani tudi v sliki, kar nedvomno povečuje vrednost te knjižice. Ponazorjena je tudi izdelava res, čopkov, gumbnic in tako dalje, Knjižica »100 pletenih vzorcev, stane kljub bogatemu besednemu in slikovnemu gradivu ter podražitvi tiskarskih stroškov samo 200 din, kakor prva izdaja. Riž boste lepo prepražili, če vodi, v kateri se kuha, dodate nekaj kapljic limoninega soka, Riž vsrkava vlago, zato bo nekaj zrnc riža v šolniku preprečilo, da se vam sol ne bo strdila v kepe. Da bi dobili orehovo jedrce celo iz lupine, pustite orehe eno noč v slani vodi. E M Dvodelna objeka s tričetrtinsko jopo — vse je iz istega blaga SIN: (pokaže sestri sliko) Poglej, Silva, kako ti je všeč? HČI: Kar čedna je. Kdo je to? SIN: To je moje najnovejše dekle. Mar ni kot Gina Lollobrigida? Vsi to pravijo. Veš, to je moj tip, — Sploh, meni so všeč samo zares lepa dekleta. Nikoli ne bi hodil s punco, ki ni zelo lepa. To je zame najvažnejše, MATI: Sicer se nerada vmešavam v vajine razgovore, toda nekaj bi zdaj vendarle rada rekla: namreč, da je lepota zelo nestalen pojem in da se s časom zelo spreminja. In zdaj ne več iz stoletja v stoletje, kot nekoč, ampak iz leta v leto. S pravo filmsko brzino. Zato tudi ni čuda, da prav film odloča o lepoti moža ali žene. Liki, ki jih gledamo na platnu, so za milijone ljudi ideali moške ali ženske lepote. Razumi me, ne obsojam te in se tudi ne čudim. Ti, prav tako kot vsi drugi, gledaš na platnu vse te sex-bombe in kaj je bolj naravnega, kot da si želiš, da bi hodil pod roko z Gino Lollobrigido, prav tako kot bi bilo Silvi všeč, da ji dvori Gregory Peck ali Clark Gable. Toda pomisli samo na nekaj: tebi je danes všeč dekle, ker je podobna Gini in ti se z njo zato poročiš. Čez leto ali dve pa postane moderen drugi lip ženske lepote. Kaj boš potem? Ne bom ti govorila, da v lepem telesu ni tudi lepega srca, to so stare, obrabljene fraze. Toda opozorila bi te na nekaj drugega: ali tvoje dekle ve, da je podobna Gini? SIN: Kako ne bi vedela, saj ji to vsi govorijo. MATI; Vidiš, prav to je nerodno. Sicer je ne poznam in ne vem, ali je že domišljava, toda prepričana sem, da .računa s tem, kar ji ljudje govorijo. Ljudje pa, ki se zavedajo svoje lepote, želijo, da jih drugi občudujejo in obožujejo. Ne zadostuje jim samo, da jih ima nekdo rad, zahtevajo več. Razen tega jim tudi ne zadostuje, da jih občuduje samo ena oseba, ampak žele imeti krog oboževalcev. Prosim te zopet, da me ne razumeš napačno. Morda je to tvoje dekle - popolnoma pošten in spodoben človek, toda kljub temu sem prepričana, da se taki »tipi«, kot je ona, tako zelo zavedajo svoje lepote, da zahtevajo od drugih ljudi poseben odnos in v tem odnosu naj bi bilo občudovanje, ki že meji na sužnost. Prepričana sem, da tebi to ne bi bilo všeč za dolgo časa in da bi se ti zdelo preveč naporno, da leta in leta služiš nekemu občudovanju in lepoti. Mislim, da boš bolj srečen, če boš imel prijetno in simpatično dekle, lepotice tipa Jane Russel in Gine Lollobrigide, pa glej raje samo na filmskem platnu, kot pa da bi z njimi hodil skozi življenje in da bi ti bile one simbol življenjske sreče. * » * SIN: Nesramnost! Kdo bi kdaj samo pomislil, da me ima tako za norca. MATI: Kaj se je zgodilo? , SIN: Samo pomisli! Bila sva v kavarni. Odšla je k telefonu in pustila torbico na mizi. MATI: In ti si seveda pogledal v ••■torbico. SIN.: Seveda. V njej spm našel kup pisem, fotografije nekih 'moških, v njenem notesu pa telefonske š-tevilke, Sama moška imena: Jaka, pa Peter, Boris in kaj vem kaj še vse!. I-Iudirja, pa kako se je samo delala nedolžno! MATI: No, in kaj, se je .zgodilo po. .tem tvojem odkritju? SIN; Povedal sem ji svoje, ko se je vrnila. Da mi to popolnoma zadostuje, sem rekel. Pustil sem jo kar v kavarni. Nikoli več je ne maram videti. MATI: Zakaj? SIN: Kako — zakaj? Zato. Kaj ne razumeš? MATI: No, dobro, kaj nimaš ti nobenega notesa s telefonskimi številkami raznih Maric, Mir in podobno? SIN: Seveda imam, toda. to je nekaj drugega. MATI: Kako — nekaj drugega! To je povsem isto. Če si ti že ne-.kaj doživel, preden si njo spoznal,, ni tudi ona prišla šele včeraj na svet, ampak živi že dvajset let. Kaj bi bilo, če bi ona prva. pogledala v tvoj žep in našla slike in telefonske številke? In če bi potem ona tebe pustila v kavarni? Seveda, ti bi bil potem nedolžna žrtev in prisegal bi, da ni bilo nikoli nič, to 'so bili majhni flirti in tako dalje. Njej pa nisi dal priložnosti, da bi se tako opravičila, SIN: Toda jaz sem mislil.. . MATI; Nisi mogel misliti drugega kot tisto, kar je. Zavedaj pa se, da živi ona v istem svetu in času kot ti, bere iste knjige, gleda iste filme, ukvarja se s športom, dela, njena vzgoja je svobodna kot tvoja in tako seveda je tudi njeno življenje podobno tvojemu. Zakaj se potem čudiš in s kakšno pravico jo obsojaš? V vsem si moderen človek, vsaj bil bi rad, v tem pa. zagovarjaš srednjeveška načela, SIN: Hm. morda imaš tudi prav.'., (zvonec na hišnih vratih) MATI: Ce je ona;., ali naj ji rečem, da je nočeš' nikoli' več- videti? ... SIN: Ne, ne ... sam ji bom odprl... '-...'". (Po reviji »Žena v borbi«) ZA NASE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE Lepo jc potovati v sončnem marčnem jutru po Soški dolini proti Kanalu. Sicer je res. da je Pot iz Nove Gorice tja do Prelesja prav malo mikavna: navpične skale na pobočju Skalnice in Sabotina so obrnjene s kriveruaUiml gabri in bodečo akacijo ki jih prepletata robida :.-. .»r.óot; tod je komaj prostora za asfaltirano cesto in železnico. Hi ju loči sinjcmodra Soča. in Me pri Podlesju se dolina razširi. in čudovit je pogled v prvih pomladanskih dneh. ko iz popkov vzbrstijo snežnobeli cveti češenj in hrušk ter rožnato pobarvan: cveti jablan. Kanalska dolina leži na skrajni zapadni meji Slovenije, severno od Gorice, in je sosed Tolminske. V smeri toka Soče se hribovje polagoma znižuje, dokler se pri Gorici ne združi z Vipavskim gričevjem, nad katerim se dvigajo kraške planote. Po vsej dolini od Plav do Doblarjev, kjer brnijo turbine soških elektrarn, je teren na obeh bregovih Soče podoben stopničastim terasam, na katerih so svoj-čas gojili trto samorodnico. Včasih so v teh krajih gojili tudi sadjarstvo, vendar Pa nenačrtno, predvsem zaradi pomanjkanja sadjarskih izkušenj in gospodarsko neurejenih razmer v preteklosti. Gospodarski razvoj teh krajev pa narekuje, da se prebivalci začno intenzivneje ukvarjati nc samo z živinorejo, temveč tudi s sadjar- Zdaj PRIDVOR - ne več Sveti Anion Občinski ljudski odbor Koper je na svoji zadnji seji v ponedeljek razpravljal na predlog Sveta za splošno upravo in notranje zadeve In na podlagi ustreznega sklepa zbora volivcev vasi Sv. Anton o predlogu za .spremembo naziva te vasi iz Sv. Anton v Pridvor. Volivci iz Sv. Antona so svoj sklep o spremembi imena utemeljili s tem, da je v bližini njihove vasi zaselek Dvori, ki že od pam-tlveka nosi to ime, torej je logično, da naj bo bližnji Sv. Anton imenovan Pridvor, saj je tej va3i svetniško ime bilo gotovo pritak-njono mnogo pozneje. Odborniki občinskega ljudskega odbora so imenovani predlog brez pridržka sprejeli, tako da se bo Poslej vas Sv. Anton imenovala Pridvor. Vse potrebne druge formalnosti okrog spremembe bodo šle svojo redno pot, dokler ne bodo vnesene ustrezne zaznambe v vse potrebne imenike in zemljevide. rb Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite in dopisujte v naš list »Slovanski Jadran«! stvorn, ki pomeni važno pridobitno panogo Kanalske doline. Temu je najboljši dokaz dejstvo, da je bilo lani na področju njihove občine Obilo zaslužka s sadjem. Kmetijske zadruge so namreč odkupile za okrog 21 milijonov din sadja, namenjenega izvozu, razen tega pa ga je ostalo še dovolj za predelavo v alkoholne pijače ter za potrebe pridelovalcev. Na pobudo kmetijskih zadrug, predvsem pa njihovih odsekov za Pospeševanje sadjarstva, se je let.»s odločilo 50 zasebnih kmetov, da bodo obnovili 30 ha strnjenih nasadov pritličnega in visokodeblastega sadnega drevja, predvsem jabolk in zgodnjih hrušk. Izkoristili so letošnjo razmeroma lepo in suho zimo in izkopali na tisoče jam. v katere bodo v teh dneh položili sadike. Kmetijske zadruge so obljubile, da bodo kmetom zagotovile odkup sadja, razen tega pa bodo nabavile potrebne tehnične pripomočke ter stroje za gojitev nasadov, kakot tudi zaščitna sredstva proti mrčesu. Da bi imeli manjše proizvodne stroške pri obnovi sadovnjakov in pri pridelavi sadja se je 8 kmetov iz Levpe odločilo, da bodo uredili vzoren nasad na površini 2 ha zemljišč. Tak način sadjarjenja bo zahteval manj naporov in tudi stroškov. kot bi jih imeli, če bi delal vsak zase. Ta odločitev je vzpodbudila tudi sadjarje na Ligu, ki so sklenili obnoviti 5 ha sadovnjakov, kaže pa, da bodo Podobno storili tudi v drugih vaseh. Le v Ročinju zaenkrat še no mislijo slc:!iti zgledu naprednih sadjarjev in še vedno vztrajajo pri starem. Največ pobude za obnovo zanemarjenih sadovnjakov na površinah splošno - ljudskega premoženja kažejo nekatere kmetijske zadruge. Odločile so se namreč, da bodo uredile vzorne, strnjene nasade, ki bodo že v nekaj letih povečali dohodek tamkajšnjim prebivalcem. Pri tem je treba omeniti odločitev KZ Kanal, da bo posadila okrog 300 pritlikavih jablan in 200 hrušk, KZ Anhovo pa bo uredila nasade na 2 ha. Dosedanji začetni uspehi obnove sadovnjakov so kar zadovoljivi, saj so lani in letos nabavili v Kanalski dolin: okrog 8000 sadnih sadik, od tega 3000 za pritlične nasade. Če bodo tako nadaljevali in pri tem postopoma izsekavali neplodna drevesa. lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjih 20 letih obnovili Približno tisoč ha površine, na kateri bo rastlo nad 100.000 sadnih dreves. Na ta način bi se pridelek povečal devetkratno in razumljivo s tem tudi narodni dohodek. Tako bi Kanalska dolina res postala sadna dolina. Pr-a-1, ."'¿í. -V • 'V. v. V - * 4 >v i J M '» t- ¿y • . ... --Y ? .4 * " mm V ¿eré' ¿.¿iS? •::• ..... ■V ms; .'v,. ■ -Á Gozdna drevesnica v Kanalu, kjer gojijo tudi sadike sadnega drevja za potrebe Kanalske doline. Nekaj o pošolskem izobraževanju kmečke mladine mi moramo lipo PRIPOMBE K ORGANIZACIJI KMETIJSKO GOSPODARSKIH ŠOL V KOPRSKI OBČINI Teoretični del pouka v kmetijsko gospodarskih šolah našega okraja se bo v marcu prekinil in nadaljeval v jeseni. V poletnih mesecih pa bodo učenci teh šol predvsem v okviru dela aktivov mladih zadružnikov opravili poletno prakso. Sele lani smo tem šolam postavili temelje in lahko trdimo, da so kmetijsko gospodarske šole razen nekaterih uspešno prebrodile začetne težave. Med te lahko uvrstimo Predvsem šole v Dutovljah, Ravnu, Pivki in Prcmu. Način dela v teh šolah je omogočil, da se je število obiskovalcev nepričakovano povečalo in da so bili primeri, ko ni bilo mogoče ustreči vsem željam učencev, predvsem zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra, prostorov in materialnih sredstev. Pri ugotavljanju uspehov, ki so jih te šole dosegle, pa je potrebno spregovoriti o nekaterih negativnih pojavih, ki ovirajo razvoj pošolskega izobraževanja mladine. Gre namreč za to. da si nekatere občine še niso popolnoma na jasnem o pomenu in vlogi kmetijsko gospodarskih šol in o nalogah, ki jih imajo v zvezi z njihovim razvojem. So primeri, da ponekod menijo, da so te šole nepotrebne. Mladini v Gradnu v koprski občini lahko priznamo upravičenost njene ostre kritike na račun organiziranja kmetijsko gospodarske šole. Bili so primeri, ko se je zbralo nad 30 mladincev in mladink iz bližnjih vasi, ki so potrpežljivo čakali, da bi prišli kmetijski strokovnjaki, ki naj bi imeli dve ali tri urna strokovna predavanja. Tiha, toda uspešna borba gozdarjev Samo nekaj besed o zgodovini pogozdovanja na Primorskem. Leta 1875 je bilo v Postojni ustanovljeno »Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo , ki je delovalo vse do 1919. Člani društva so se sestali na 38 letnih konferencah, od katerih jih je bilo 17 na kraških tleh: v Postojni, Gorici. Sežani. Divači, Trstu, Opatiji, Pulju, Bovcu, Gra-dežu itd. Uspeh delovanja društva se je pokazal v pogozditvi 10.000 hektarov površin,»od katerih jc danes 500 ha obraslih z borovimi sestoji. —r ■■—',1 -J Ü, ... ~ »-v.*:;.- v i *"■' ' : 'V " • •• - Na Kmetijskem posestvu Skocjan-Ankaran so lansko jesen začeli z dvema poskusoma na žitih. Na površini 2 ha so posejali razne sorte domačih, italijanskih in turških /.¡t. Predvsem pri italijanskih sortah delajo poskuse na sistem gnojenja, pri drugih pa opazujejo razvoj žit in ugotavljajo, katera sorta da pri istem gnojenju največji donos, je najbolj odporna proti zimi, rji. pologi lor preobilni vlagi oziroma suši. Prvi poizkus je republiškega. drugi pa zveznega merila. Dosedanje ugotovitve kažejo, da so vse sorte dobro pre/imile in predvidevajo, da bodo dosegli pri itaHjanski sorti nad 50 stotov pridelka na hektar. — Na sliki levo spredaj poskusno zemljišče. v ozadju Koper z vzhodne strani Stara resnica je, da je gozd naš zaščitnik, ki ga je treba negovat: in ga ohraniti pred uničevanjem. Zato je potrebno, da se prepričanje v to ugotovitev ukorenlni povsod tam, kjer danes še vodno raste namesto vzorno oskrbovanih gozdnih dreves robida in brinje ali pa se bohoti trdo kraško kamenje. Ker je v nekaterih Predelih našega okraja, in to na področju občin Divača, Hrpcljc, Sežana, Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica, še vedno na tisoče hektarov površin, ki čakajo na pogozditev, naj povemo nekaj o pogozdovanju v hrpeljski občini. In to naj bo obenem tudi priznanje požrtvovalnim go/.darjem, ki jih naj vzpodbudi za nadaljnje delo. Na področju občine Hrpelje je bilo še v nedavni preteklosti gozdarstvo najvažnejša gospodarska panoga, saj je bil gozd večini tamkajšnjih prebivalcev glavni vir preživljanja. Sele na drugem mestu sta bili živinoreja in poljedelstvo. Danes pa je obratno. Vse bolj se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom in v njih iščejo osnovne vire dohodkov, vendar Pa kljub temu skrbno negujejo svoje gozdove. Imajo pet drevesnic: v Klancu, Materiji, Odolini. Pod Kalino ter Pod Videžem. Čeprav so te drevesnice precej velike, ne morejo v njih vzgojiti dovolj sadik za potrebe pogozdovanja. To velja posebno za jelke in druge nežnejše vrste iglavcev. Sedaj imajo v teh drevesnicah nad 8.000 sadik kanadske topole, ki hitro rase in že v dvanajstih letih doseže premer do 40 cm :n da kubični meter lesa za industrijo furnirja. Navajamo nekaj številčnih podatkov o gogozdovaniu v bivši občini Materija, ki sedaj spada v sklop ObLO Hrpelje. S pogozdovanjem so začeli ieta 1952 in od takrat do danes so po- gozdili 101 ha pustih in nerodovitnih površin z 1,127.000 sadikami črnega in rdečega bora. Za ta dela so Porabili 61.118.000 dinarjev. Za zaščito teh pogozdenih površin pred požari pa so zgradili za 760.268 din 4.520 metrov suhega zidu. Na Golacu v Cičeriji so s semenom jelke podsejali 31 ha gozda, v Odolini pri Materiji s sadikami javorja in bukve izpopolnili 28 ha gozda, v 9 ha gozda črnega bora pa so posejali želod. V vaseh Rožice in Bač so gozdarji očistili 4 ha pašnikov, v drevesnici v Odolini pa vzgajajo sadike kanadske topole, ki jih bodo uporabili za pogozdovanje notranjih brkinskih predelov. Vsa ta pogozdovalna dela vod* logar Ivan Godina. Ponekod imajo tudi posamezni kmetje manjše drevesnice, v katerih vzgajajo sadike gozdnega ter sadnega drevja. Gozdna uprava Pa je vsakemu, ki je bil voljan začeti s pogozdovanjem, dala brezplačno večje število sadik. V Materiji imajo tudi pionirji svoj pionirski gozd, ki meri nad hektar. Za ta gozd zelo skrbijo in ga letno izpopolnjujejo: tako se vzgajajo v zaščitnike in ljubitelje gozdov. Je pa na področju občine Hrpelje od Kozine do Podgrada še na stotine hektarov površin, ki jih bo treba pogo/.diti. Ce bodo gozdarji tako nadaljevali s pogozdovalnimi deli, kakor so začeli pred desetimi leti — in to na vsem današnjem Krasu — potom ne bo več čez 50 let tistih sivih, kamnitih, z brinjem in trnjem zaraščenih gmajn, marveč bo Kras dobil za oko lepo in gospodarsko visoko vredno zeleno obleko. Izpolnilo se bo napovedovanje velikega Pevca in ljubitelja kraških borov, Srečka Kosovela: 'Bratje bori ostanite, rastite z uporom! . . .< P. A. Večkrat se je tudi zgodilo, da so predstavniki OK LMS in Iniciativnega odbora mladih zadružnikov pri OZZ vložili ves trud, da bi, čeprav to ni njihova naloga, preskrbeli prevozna sredstva za predavatelje kmetijsko gospodarske šole v Gradnu in Gračišču, pa vendar niso uspeli, ker so v zadnjem trenutku Podjetja in ustanove, ki so obljubila avtomobile, preklicala svojo obljubo. Zaradi vsega navedenega predstavlja uspešna dovršitev dela te kmetijsko gospodarske šole pereče vprašanje, kljub vsemu prizadevanju tamkajšnjega učiteljstva in vodstva kmetijske zadruge. Zato je razumljivo, da člani mladinske organizacije in tudi drugi mladinci in mladinke teh krajev, ki so se prijavili v to šolo, neradi prepešačijo več kilometrov, ker imajo pač slabe izkušnje iz dosedanjih organizacijskih priprav za delo te šole. To pa je tudi zelo slaba propaganda za nadaljnje izobraževanje pošolske mladine, ki bo prihodnje leto postavljeno na širšo organizacijsko osnovo. Okrajni vodstvi mladinske organizacije in mladih zadružnikov sta večkrat razpravljali o problematiki kmetijsko gospodarskih šol, medtem ko se je okrajna komisija za pošolsko izobraževanje kmečke mladine v času delovanja kmetijsko gospodarskih šol sestala le enkrat. Resnici na ljubo moramo priznati, da je v zraku obvisel sklep o sklicevanju posvetovanj upraviteljev kmetijsko gospodarskih šol. na katerih bi izmenjali dosedanje delovne izkušnje in se pogovorili o odstranjevanju posameznih. največkrat organizacijskih slabosti. Tudi to je morda eden izmed vzrokov, da nekatere kmetijsko gospodarske šole še niso zaživele tako, kakor bi lahko. Marija Vogrič Številke kažejo DVIG GOSPODARSTVA (Nadaljevanje s 3. strani) že 318.930 vlagateljev. Njihove skupne vloge so že presegle 5 milijard in so se v lanskem letu tako dvignilo za eno milijardo. Samo v decembru dosega dvig 3G3 milijonov. Kako naj bi sedaj primerjali tiste, ki najemajo posojila in tiste, ki hranijo, Jo težko reči. Eno pa je, da ima oboje pri nas vedno večji ekonomski pomen in da s potrošniškimi posojili urejujemo delno tržne razmere, s hranilnimi vlogami pa zbiramo sredstva, da Jih plasiramo v gospodarstvo, ki bi sicer lahko ležala mrtva doma po »nogavicah«. Našteti podatki nam kažejo v bistvu na ugoden razvoj gospodarstva, posebno še, če pri tem upoštevamo povečanje zalog blaga v primerjavi z lanskim letom. Pri tem jc zlasti važno, da so zaloge živil znatno višje kot kdaj koli prej. Treba bo le posvetiti več pozornosti cenam, katerih porast danes nI opravičljiv razen za blago, ki ga prične pozimi zmanjkovati. Si> Veliko delo postojnskega študentskega kluba ■¡pe3 Uspehi študentske dramske skupine V Postojnskem študentskem klubu je letos vključenih okrog 70 študentov ljubljanske univerze iz postojnske, pivške in ilirsko-bistriške občine. Ta klub obstaja že tri letn, njegov letošnji izvenšolski delovni program pa je pestrejši od dosedanjih. Razen akademij, ki so jih že prjre-dili v počastitev Dneva republike v Postojni in Ilirski Bistrici, razen koncertov pevskega zbora primorskih študentov »Vinko Vodopivec« v H ruševju, Košani in v Pivki, pripravlja sedaj igralska družina kluba Priestlyevcga »Inšpektorja na obisku«, ki je že tretje dramsko delo, s katerim študentje gostujejo v domačih krajih. Doslej so namreč uprizorili komedijo Viktorja Eltimiuja »Človek, ki je videl smrt« 12 krat in Camasijevo komedijo iz študentskega življenja »Mladost ne pride več nazaj« 5 krat. Za politično vzgojo — diskusijski krožek Na jesenski skupščini tega kluba so študentje sklenili ustanoviti diskusijski krožek. Sed:ij se vsak četrtek v večernih urah zbirajo v prostorih ljubljanske univerze in razpravljajo o aktualnih vprašanjih naše notranje in zunanje politike, o družbeni ureditvi države in o ideoloških vprašanjih. Največ zanimanja je bilo na diskusijskili večerih za probleme širjenja in poglabljanja socialistične demokracije v Jugoslaviji in za razpravo o referatu podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, ki ga je imel v Zvezni ljudski skupščini. Kot predavatelji mlajšim svoje znanje.. . Predavateljski aktiv kluba je priredil v preteklem mesecu pet predavanj za mladino osnovnih organizacij v Postojni. Razpravljali so o temah, ki jih je pred nedavnim dal v razpravo CK LMS. V želji, da bi se primorski študenti ljubljanske univerze čimbolj podrobno seznanili z nekaterimi gospodarskimi in drugim) vprašanji Primorske, pa je klub povabil na svoje diskusijske večere več predavateljev iz Kopra in občin skih središč koprskega okraja. ... in zgodovinarji Z namenom, da bi ohranili spomin na delež, ki ga je dala mladina pri obnovi in gradnji gospodarskih objektov naše domovine v povojnih letih, so začeli študentje zbirati podatke in drugo gradivo o udeležbi primorske mladine, predvsem pa mladine sedanjega koprskega okraja, v delovnih brigadah. Ko bodo zbrali material, ga bodo izročili Notranjskemu muzeju v Postojni, nekaj pa tudi vodstvom mladinskih organizacij. Zbornik pivške kotline bodo izdali Doslej najpomembnejše delo Postojnskega študentskega kluba bo izdaja spominskega zbornika »Ljudje in kraji ob Pivki«. Ta zbornik bo, kot kaže, izšel v jeseni v počastitev desete obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Pobudo zanj so dali primorski študentje, člani kluba, ki so prevzeli tudi organizacijsko plat izdaje. K sodelovanju so pritegnili vrsto sodelavcev, ki bodo poskrbeli, da bo zbornik po- je rci v soboto, 23. II. v prostorih Slovenskega Jadrana v Kopru nagrade med najbolj uspešne nabiralce naročnikov na Slovenski Jadran, ki smo jih razpisali v novoletnem nagradnem natečaju. I. nagrado 5000 din je dobil Stane Jaksetič, Ilirska Bistrica; II. nagrado 3000 din je dobila Danica Cimperman, Gračišče; III. nagrado 2000 din je dobil Anton Bcjrgoč, Orehek Pri Hru-ševju. Srečnim dobitnikom bomo nagrade poslali brž ko bodo izpolnili vse pogoje nagradnega natečaja. Ostali nabiralci pa bodo prejeli lepe knjižne nagrade. Uprava Slovenskega Jadrana G~3 rTm JUl^jJ . \y 4-, sredoval verodostojno dokumentacijo pestrega, vcčstoletuega žitja in bitja ljudi in krajev pivško kotline. Sodelovanje med študenti in dijaki Sodelovanje med primorskimi vi-sokošolci in dijaki postojnske gimnazije se vse bolj razvija. V želji, tla bi seznanili letošnje maturante z vprašanji, ki so v zvezi z visokošolskim študijem, je klub prod dnevi organiziral posvetovanje visolcošol-eev in dijakov. To posvetovanje je bilo v Postojni in udeležilo se ga je nad (¡0 osmošolcev in 0 študentov ljubljanske univerze. Razpravljali so o izbiri poklica, o delu, nalogah in o podobi izobraženca v socialistični družbi, raznih socialno-ekonomskih vprašanjih, ki zanimajo bodočega vlsokošolca. Posvetovanje je bilo plodno. Marsikatero nejasno vprašanje je bilo razčiščeno in ob koncu posvetovanja so se domenili, da bo podoben sestanek med študenti in dijaki še pred koncem šolskega leta. Namen posvetovanja je bil, odkriti bodočemu slušatelju univerze sistem dela v visokošolskem šolanju, predvsem pa HliMMffl V soboto so na seji Sveta za družbeni plan in finance OLO Koper v glavnem sklepali o višini predračunov posameznih okrajnih skladov. Cestni sklad bo letos razpolagal s 34,206.000 dinarji dohodkov in prav toliko izdatkov, sklad za pospeševanje kmetijstva 37,342.000, sklad za štipendije 8,530.000, sklad za socialne ustanove 5,900.000 din in gozdni sklad 337,309.000 dinarjev. Če pogledamo navedene številke in jih primerjamo z dejanskimi potrebami, potem ugotovimo, da so sredstva Posameznih skladov letos zares skromna in da bo treba zato z njimi kar najbolje gospodariti. Uprava za ceste OLO vzdržuje približno 520 km cest, od tega pa je le 30 km z asfaltno površinsko obdelavo. Kakšno pa je stanje naših cest, menda res ni potrebno Posebej poudarjati. Sredstva iz sklada bodo porabljena v glavnem za omogočiti dijaku lažjo izbiro življenjskega poklica. S takim načinom dela sc bomo v prihodnje lahko izognili beganju z ene fakultete na drugo, kar se cesto dogaja med tistimi, ki nimajo dovolj znanja o vsebini študija na eni ali drugi fakulteti, na drugI strani pa bomo prihranili družbi dokajšnja denarna sredstva za nepotrebno eksperimentiranje pri ugotavljanju sposobnosti posameznika za določeni poklic. ALI JE VOZNIK AVTOBUSA ČLOVEK? Na to vprašanje me je navedla misel, ko sem čital v tedniku »Slovenski Jadran« svoje ime in priimek v zvezi s tedaj opisanim dogodkom. Ker pa je članek neločen, prosim, da mi priobčite opis dogodka tako, kot se je v resnici dogodil. Dne 13. februarja, sem upravljal vozilo na redni progi Koper—Sv. Anton ter je bila med drugimi potniki tudi imenovana tovarišica. Vse do prihoda na pomožno postajo škoc- Občni zbor občinske Gasilske zveze v Kopru ;r H' r I ¿3 !i MEODEUSTVEN O TEKMOVANJE BO UTRDILO PROSTOVOLJNO GASILSTVO Delegati Prostovoljnih gasilskih društev Kopra, Dekanov, Iirvati-nov, Puč-Koštabone, Marezig ter Šmarja so v soboto na občnem zboru Občinske gasilske zveze v Kopru pregledali enoletno delo. V vseh šestih društvih je 127 članov, kar kaže, da prostovoljno gasilstvo na področju koprske občine redno vzdrževanje, pri tem pa bodo morali dajati prednost tistim cestam, po katerih so speljano avtobusne linije. Iz sklada za pospeševanje kmetijstva je namenjeno za živinorejo 3,075.000 dinarjev, za veterinarsko' službo 6,850.000 dinarjev, za poljedelstvo 1,850.000 dinarjev, za sadjarstvo 7,590.000 dinarjev, za vinogradništvo 4,100.000 dinarjev, za čebelarstvo 200.000 dinarjev, za vrtnarstvo 500.000 dinarjev, vsa ostala sredstva pa gredo v glavnem za izplačilo nagradnega natečaja bivših okrajev Sežana in Koper, za analize zemlje in za gospodinjske tečaje. Največ sredstev iz gozdnega sklada bo porabljenih -letos za -investicije v državnem in privatnem sektorju, za redno vzdrževanje gozdov in za nekatere obveznosti iz prejšnjih let. -jo Upravni odbor Kmet. proizvajalne poslovne zveze v Kopru razpisuje natečaj za delovno mesto Ponudbe z življenjepisom in z navedbo dosedanjih služb dostaviti do 10. marca 1957 Kmetijski proizvajalni poslovni zvezi v Kopru. še ni prodrlo v širino. Vse premalo je v teh društvih zlasti žena in mladine. Le v Hrvatinih imajo žensko desetino, ki usmerja svoje delo predvsem v sanitetno delo, in v društvu Puče-Koštabona se lahko pohvalijo, da je v njihovem' članstvu dokaj mladih ljudi. Pionirski desetini sta v Dekanih in Kopru. Treba -bo v prihodnjem obdobju -skušati ne samo številčno povečati članstvo, temveč ustanoviti pri vsakem društvu ženske in pionirske desetine. Lani so člani teh društev večkrat z uspehom stopili v akcijo in obvarovali številne javne in privatne zgradbe pred uničenjem. V nemajhni meri so si lani pridobili strokovno sPosobnost v 77 praktičnih vajah (v Hrvatinih, kjer je razen delianske ena najboljših operativnih enot, so imeli celo nočno vajo). Člani PGD pa so poskrbeli tudi za preventivno požarno-var-nostno službo s tem, da so priredili v Hrvatinih, v Pučah in Ko-štaboni 2 ter v Dekanih 1 predavanje za prebivalce o pomenu prostovoljnega gasilstva. Največje težave imajo zaradi pomanjkljive opreme in zaradi pomanjkanja primernih orodišč. To stanje bodo skušali letos izboljšati. Razen tega pa so na občnem zboru, kateremu je prisostvoval tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Miran Špicer, sprejeli še dva pomembna sklepa; v tem letu naj položijo izpit za izprašanega gasilca vsi tisti, ki tega izpita še niso opravili, in da bodo sproti pregledovali in ocenjevali delo društev, tako glede administrativnega poslovanja, kakor tudi glede operativne sposobnosti, vzdrževanja orodja in opreme, strokovne vzgoje in povečanja števila članstva. Začnimo enkrat za spremembo na drugem koncu. Dvakrat sem že pisal o zagorski pošti, pa moram še tretjič. Zagorci se namreč ne dajo kar tako. Pisali so mi, da so zelo hudi name, ker sem omenil, da so me potegnili. »Če je tako,« mi pišejo, »potem pa nam povej, kod je hodil naš pismonoša 15. II. 1957, da ga ni bilo v vas. In še to: zakaj hodi včasih telegram iz Ljubljane do Zagorja kar cele štiri dni.« Po vsem tem mi je jasno, da imata obe prizadeti stranki prav. Pošta ima Prav, ker po njenem razporedu pismonoša redno prihaja v Zagorje, Zagorci pa imajo spet prav, ker ne prihaja redno. Nazadnje pa imam prav še jaz, če rečem, da bo odslej prihajal bolj redno. Ker že lep čas nisem bil v Ilirski Bistrici, sem se pretekli teden namenil tja, da bi videl, če imajo kaj zame. Že po poti sem doživel veseli dogodek, ki vam ga moram opisati. V avtobusu se je peljala med drugimi potniki tudi neka mamica z otrokom. Fantek je bil že skoraj zrel za šolo, vendar ga je »deklarirala« sprevodniku za štiriletnega. Zaradi vozovnice. Šlo bi najbrž vse po sreči, če bi se ne zdelo mlademu potniku za malo. Zato se je moško odrezal: »Sest let imam_ ne pa štiri!« Očitno je fantek slabo vzgojen, saj ne vc niti tega, kdaj je treba lagati. V Bistrici Pa so mi povedali, da bi moral priti takrat, ko imajo semenj. Če že ne zaradi drugega, vsaj svinjsko razstavo bi -si lahko ogledal. Prirejajo jo redno v re- stavraciji Zmaga. Kar med kosilom, To mora biti res poseben užitek, ko otepaš svinjsko pečenko ob prijetnem kruljenju prašičkov, ki radovedno -kukajo iz vreč in nahrbtnikov pod mizami v beli svet. To si moram res ogledati, naj stane kar hoče. Ko sem se vračal, sem mimogrede zavil še v Smokvico. Vas se razvija-v znaku dobrih sosedskih odnosov. Zato so ustanovili celo dve stranki, ki se prav po mednarodno koljeta med seboj. Kaj več o tem nisem zvedel, ker ni imel nihče časa, da bi mi razložil. Dobri sosedje so bili namreč skoraj vsi zaposleni s postavljanjem opozoril o nedovoljenem prehodu po posameznih poteh in stezah za pripadnike druge stranke. Baje so naročili tudi nekaj vagonov bodeče žice, da še bolj utrdijo medsebojno sosedstvo. Tudi v Šmarjah pri Kopru jim je bilo že kar dolgčas po meni. Čeprav smo že v marcu, tamkaj še zmeraj praznujejo 29, november. O tem sem se prepričal v njihovem kinu. ko sem prebral napise po zidovih. Tudi državni , grb še vedno visi nad filmskem platnom. Drugače pa je kino kar zabaven, Resda so odmori med vrtenjem filma nekoliko dolgi, vendar med tem skrbi za dobro voljo borbena otro-čad, ki se podi po dvorani. Pogledal sem tudi na nogometno igrišče, kjer je bilo nekaj nogometašev, ki so premišljevali, kam naj brcajo žogo. Vrat namreč že zdavnaj ni več, da o kakih mrežah sploh ne govorim. Preden sem se vrnil v Koper, sem za hip -postal v Semedeli. Ker so bili vsi balkoni na novih blokih okrašeni z raznim perilcm, sem takoj pogruntal, da imajo žehto. Zato sem sklenil, da jih ne bom motil. Vendar pa se jim moram zahvaliti za prelep pogled na novo naselje. Doma pa me je čakalo pismo iz Postojne, Neki bralec želi odgovor na -nekoliko vprašanj v zvezi z zdravniško službo. Naj jih kar naštejem: 1. Ali je zdravnik dolžan, da obišče bolnika na domu? 2. Ali mu obisk plača za zavarovanca Zavod za socialno zavarovanje? Ali ima zdravnik v Primeru obiska na domu pravico godrnjati, da mu tega nihče ne -plača? 4, Ali menim, da bi moral v takem primeru -plačati zdravnika zavaro-va-nec-bolnik posebej? Odgovori: 1. da; 2. da; 3. ne; 4. ne. Ostalo pa uredite sami tako, da bo prav. Pozdravljeni! Vaš Vane jan nisem dobil nikakega obvestila, naj avtobus zaustavim, in. ker ni bilo potnikov za vstop, sem z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval vožnjo. Ko smo bili že precej oddaljeni od odrejenega postajališča v Skocja-nu i:i že tik mesta stanovanja omenjene (ovarišice, sem Cul, da potnica želi izstopiti. Vozila seveda nisem zaustavil, ker mi je to izven postaj prepovedano. Ustavil sem šele na naslednji postaji. Vse je torej samo to, da je tovarišica hotela izkoristiti priložnost, da se dopelje prav do doma, ker je bilo, kot rečeno, tega dne deževno vreme. Vse, kar bi k temu imel še pripomniti, je želja, da bi se vsak potnik zavedal, da je služba šoferja odgovorna in naporna. Tudi v bodoče bom skušal ugoditi zahtevam potnikov, toda le v toliko, v kolikor mi .je dopustno v okviru delovnih jired-pisov mojega podjetja. Franc Klopčič Neodpustljiva brezbrižnost do bolnika V nedeljo, 17. februarja popoldne je v Postojni na travniku ob Tržaški cesti ležala žena srednjih let, ki je imela glavo naslonjeno na aktovko in sc zvijala v bolečinah. Mimo nje so hodili ljudje, jo radovedno opazovali in ko so se je naveličali gledati, nadaljevali svojo pot. Nihče ni pristopil k njej, da bi ji kakor koli pomagal. Ko sva prišla s tovarišem Zoržem iz Postojne mimo, nama je ženska povedala, da je doma iz Štajerske in da ima hude bolečine v trebuhu. Zaprosila naju je za pomoč. Poklicala sva reševalno postajo in obvestila o dogodku postojnsko postajo Ljudske milice. Po kratkih petih minutah je pripeljal rešilni avtomobil in bolnico odpeljal k zdravniku. Ii.es, čemu jc morala uboga žena ležati na golili tleh skoraj dve uri in niliče ji ni pomagal? Ali res ni bilo med njimi, ki so jo videli, kako se je zvijala od bolečin, nikogar, ki bi pristopil k njej in poskrbel, da bi jo takoj prepeljali v ambulanto? Človeku se zdi čudno, da so med nami še taki, ki so zmožni skrajne brezbrižnosti do sočloveka, ki je potreben pomoči. Franjo Dušak Burja je v okolici Vanga-nela že večkrat prevrnila drogove električne napeljave. Ko je pred dobrimi petnajstimi dnevi zopet zapihala, je ob cesti Vanganel—Montinjan prevrnila kar pet drogov. Ker po tej cesti hodijo tudi otroci, je nevarnost, da bi se zgodila kaka nesreča. Prav bi bilo, če bi odgovorni činitelji pregledali drogove ta linije in poskrbeli za namestitev novih. Javno razsvetljavo v Vanganelu imajo le na -papirju, ker čeprav bi moralo goreti devet žarnic, je ponoči zelo često v vasi trda tema. Žarnice namreč hitro pregorijo in preteče več časa, da jih nadomestijo z drugimi. Zadnje deževne dni so kmetje v Vanganelu izkoristili za popravilo vaških poti. Za -ta dela je krajevni odbor od 400,000 dinarjev, ki jih je Prejel od ObLO Koper za komunalno dejavnost, namenil 205.000 dinarjev, ostalo -pa bodo porabil: za -popravilo vodnjakov. Vanganel-ske poti je treba posuti z gramozom. Pri tem pa so naleteli na težave, ker nimajo primernega prevoznega sredstva za prevoz grušča. Morda pa bi ta problem lahko rešili s pomočjo Kmetijske zadruge Koper—okolica, in sicer tako, kakor je to storila KZ Ankaran— Škofije na svojem področju. A. P. se organizira V torek je bila v Kopru ustanovna konferenca osnovne mladinske organizacije tovarne TOMOS. Na njej so razpravljali o bodočem delu ter sklenili, da se bodo vključili v Avto-moto sekcijo in obiskovali tečaj za voznike amaterje, da se bodo včlanili v tovarniško šahovsko sekcijo in da bodo ns že določenem prostoru v bližini podjetja uredili nogometno igrišče in igrišče za odbojko. Pogovorili so se tudi o drugih nalogah članov mladinske organizacije, predvsem o študiju in vzgoji, ter izvolili sedemčlanski odbor, ki bo v kratkem priredil svečanost ob sprejetju prvih mladincev in mladink v organizacijo. S T R E L S T V O NOGOMET V nedeljo bo v Novi Gorici redila skupščina Primorske nogometne podzveze, na kateri bodo moral: rešiti vrsto važnih vprašanj v zvezi z napredkom primorskega nogometa. Predvsem bodo morali re- . siti vprašanje odnosov med Pod-zvezo in klubi. Lani je bilo.namreč več primerov, da klubi niso upoštevali sklepov Podzveze, ali pa so jih po svoje tolmačili. Zaradi tega so tudi zelo malo pozornosti posvetili mladinskim in pionirskim ekipam, čeprav si brez ureditve tega vprašanja ne moremo misliti napredka nogometa na Primorskem. Na skupščini bodo morali rešiti tudi vprašanje sodnikov. Lani je bilo namreč več Primerov, da so se sodniki slabo pripravili na sojenje in je prišlo zaradi tega do posameznih incidentov. Razen tega bodo obravnavali tudi možnosti za decentralizacijo nogometnih tekmovanj na Primorskem. Gre za to, da bi v prihodnje organizirali tekmovanja po okrajih, ker bi s tem pocenili stroške, hkrati pa tudi zajeli več ldubov. Dokončnega sklepa pa o tem verjetno ne bodo sprejeli, ker je treba najprej počakati na rešitev vprašanja enotne slovenske nogometne lige. V Primorski nogometni podzvezi tekmuje šest klubov. V jesenskem delu tekmovanja je zasedel prvo mesto idrijski Rudar, ki pa bo imel spomladi težje stališče, ker so se nekateri klubi (zlasti Koper) zelo dobro pripravili. Izjema glede priprav je le ajdovsko Primorje, kjer še vedno niso imeli občnega zbora in je sploh vprašanje, če se bodo -spomladi udeležili tekmovanja. Sicer pa bodo tudi o tem razpravljali na skupščini. Kakor predvidevajo propozicije, bo prvak Primorske nogometne podzveze igral VESLANJE TSfa nedeljskem plenumu Veslaške zveze Slovenije v Ljubljani so govorili o lanski sezoni in poudarili, da je bila dokaj uspešna. Naglasih so, da je imel lani naš veslaški šport težko nalogo z zvezi z organizacijo evropskega prvenstva na Bledu, ki ji je pa bil odlično kos. Na plenumu so se med razpravo obširno pogovorili tudi o problemih naših obmorskih veslaških klubov, saj so od sedmih veslaških klubov v Sloveniji kar trije ob koprski obali. V zvezi s tem so pohvalili veslaška društva v Kopru, •Piranu in Izoli, ki jim je uspelo ■vključiti precejšnje število mladino, Izolo pa razen tega tud: za dobro organizacijo trenerskega tečaja. Letos bo težišče na področnih tekmovanjih, ker so širša republiška tekmovanja (regate) zaradi prevoza čolnov predraga. S tem v zvezi so priporočili način tekmovanj, ki jih je že lani organizirala koprska veslaška podzveza. Predvidoma bosta letos zaradi preve-lihik stroškov odpadli Dolenjska in Istrska regata. Z izvedbo področnih tekmovanj namesto širših republiških bo seveda potem na razpolago več sredstev za nabavo novih plovnih objektov. Govorili so tudr o tekmovanjih med koprskimi- in tržaškimi veslaškimi klubi. Republiška zveza bo taka srečanja podpirala in posredovala pri Veslaški zvezi Jugoslavije za ureditev potrebnih formalnosti. Gre za to, da se taka tekmovanja kategorizirajo kot obmejna medmestna srečanja s posebnim sporazumom med zastopniki veslaških forumov obeh držav. Na podoben način nameravajo urediti tudi tekmovanja med nekaterimi slovenskimi in koroškimi veslaškimi klubi. kvalifikacije s prvakoma ljubljanske in gorenjske skupine za vstop v višji razred. NOVA GORICA—BRANIK 5:3 (3:3) V prijateljskem srečanju med domačima rivaloma je Nova Gorica zasluženo premagala Branik s 5:3. Domačini so bili v premoči zlasti v drugem polčasu. KOPER—GARNIZIJA JLA 9:1 (3:1) Koprčani so popolnoma nadigrali domačo vojaško ekipo in zlasti v drugem polčasu navdušili gledalce z lepimi akcijami. Najboljši igralec na igrišču je bil Rozman, ki je dosegel 4 gole. Razen njega je treba pohvaliti tudi Poljšaka, lici je bil uspešen trikrat, po en gol pa sta dala Vatovec in Kavalič, MLADINCI PIRANSKE LADJEDELNICE BODO USTANOVILI NOGOMETNI KLUB Ker je v Piranu nogometno življenje v zadnjih dveh letih skoraj popolnoma zamrlo, so mladinci Piranske ladjedelnice sklenili ustanoviti nogometni klub. Te dni so izvolili pripravljalni odbor, trenirati pa bodo začeli na igrišču v Fazanu. V nedeljo je bilo v Izoli okrajno izbirno tekmovanje z zračno puško za zlato Puščico. Sodelovalo je 48 tekmovalcev iz Postojne, Sežane, Portoroža, Izole, Hrvatinov in Kopra. Najboljše rezultate so dosegli mladinec Sever iz Portoroža (275 krogov od 300 možnih), član Vedernjak iz Izole (275 krogov) in članica Potokarjeva iz Kopra. Za republiško tekmovanje za zlato puščico, >ki bo 17. marca v Izoli, se je plasiralo 23 tekmovalcev. NAMIZNI TENIS Joško Toni: Mladinski Na razširjeni seji okrajnega šahovskega odbora so se pomenili o koledarju letošnjih tekmovanj. Društvena Prvenstva bodo zaključili do 10. marca, okrajno individualno prvenstvo pa bo od 23. do 31. marca v Kopru ali Izoli. Nastopilo bo od 12 do 18 najbolje plasiranih tekmovalcev na klubskih prvenstvih. V dneh turnirja (30. ali 31. marca) bo tudi občni zbor okrajnega šahovskega odbora. Na seji so precej govorili o razširitvi šaha med mladino. Sklenili so, da bodo podprli organizacijo turnirjev po šolah in internatih ter klubska mladinska prvenstva. Okrajno mladinsko prvenstvo bo konec aprila ali v začetku maja. Kraja še niso določili. V moštvenem tekmovanju bodo letos vnesli pomembno spremembo. Ekipe bodo namreč štele osem članov in 2 šahistki. Moštva, ki ne bodo imela tekmovalk, bodo avtomatično izgubila dve točki. Vsekakor je treba to zamisel okraj-, nega šahovskega odbora pozdraviti, saj se je doslej šahu med ženami posvečalo na Koprskem zelo malo pozornosti. Moštvena tekmovanja se bodo začela s Predtek-movanji po občinah, prvaki občin pa bodo igrali polfinale v dveh skupinah: kraški (Postojna, Sežana. Ilirska Bistrica, Divača in Hr-pelje—Kozina) in obmorski (Koper, Izola in Piran). Prvaka obeh skupin bosta v juniju igrala dve tekmi za naslov moštvenega. prvaka okraja. Na seji so govorili tudi o pionirskih tekmovanjih in priporočili društvom organizacijo pionirskih turnirjev skupaj z društvi prijateljev mladine. Večji turnir v okrajnem merilu bodo pripravili 25. maja ob Prazniku mladosti. Na seji so nadalje sklenili, da bo tudi letos v jeseni tradicionalna prireditev Portoroški šahovski festival. Imenovali so poseben prireditveni odbor, ki bo Poskrbel za priprave. —o— Na turnirju za prvenstvo Kopra vodita po četrtem kolu Zavec in Erjavec s 3 in pol točke. I-Iabič ima tri točko, Ren,ko 2 in pol, Sr-doč in Zekar pa po 2 (1). Turnirja se udeležuje 16 igralcev. Hkrati s članskim turnirjem se je začel tudi mladinski turnir s 14 udeleženci. —o— Piranski in koprski šahisti so te dni 'imeli letna občna zbora. V Piranu so ugotovili, da je društvo lani dobro delalo, za večje uspehe pa bo potrebno, da bo članstvo nudilo več pomoči odbornikom. V Kopru pa so imeli lani največ težav zaradi pomanjkanja igralskih prostorov. Zdaj so to vprašanje uredili in jim je hotel Triglav odstopil lePo klubsko sobo. Sicer pa so koprski šahisti osvojili lani primorsko moštveno prvenstvo in se plasirali v osmino finala republiškega prvenstva. Trenutno imajo 1 prvokategornika, 11 tretjekategor-nikov in 10 četrtokategornikov. Brzoturnirsko prvenstvo Kopra za februar sta osvojila Štrukelj in Zavec z 19 in pol točke pred Ma-verjem in Hat?ičem s 15 točkami. Turnirja se je udeležilo 22 igralcev. Na pokalnem brzoturnirju za februarsko prvenstvo v Portorožu je osvojil prvo mesto s 15 točkami (100 odstotkov) Cijan, ki pa je član piranskega društva in je tekmoval izven konkurence. Prehodni pokal je osvojil Tatalovič, razen njega pa so se plasirali na Prva mesta še Piki, Nikolič in Fabič. Šahovsko društvo v Valdoltri je imelo te dni redni občni zbor, na katerem so sklenili, da bodo letos poživeli delo in povečali število članstva. Sindikalna podružnica v tovarni TOMOS pa pripravlja ustanovitev šahovskega kluba, ki bo imel svoje sekcije v Kopru, Portorožu, Piranu in Hrvatinih. V soboto in nedeljo je bilo v Kopru prvo mladinsko in pionirsko prvenstvo mesta v namiznem tenisu. Nastopilo je v mladinski skupini 32 igralcev, v pionirski pa 22, kar je vsekakor dokaz, kako hitro si utira ta panoga pot med našo mladino. Glede na začetek pa je zadovoljila tudi kvaliteta igre nastopajočih. Junak dneva je bil 12-letni Joško Toni, ki je premagal vse svoje nasprotnike z 2:0, svojega najnevarnejšega tekmeca Kumerja pa z 2:1. Dvoboj med Tonijem in Kumer-jem je bil pravi užitek, saj sta se pomerila dva igralca, ki že dovršeno obvladata abecedo namiznega tenisa. Razen teh dveh naj omenimo še dobro igro Curkoviča, Ben-čiča. Morata, Kotrla, Škrta, Lav-renčiča, Kolenca, Jermana, Mahneta in Merharja, Favorit Mastrle je tokrat zatajil, predvsem zaradi tega, ker je podcenjeval svoje nasprotnike. Rezultati: Pionirji: 1. Toni, 2. Kumer. 3. Curko.vič, 4. Benčič, Mladinci: I. Toni, 2. Ko-trle, 3. Masterl, 4. Morato. AVTO-MOTO KROŽEK V PREMU DOBRO DELA V Premu je bil pred nedavnim ustanovljen avto-moto krožek, ki je v kratkem času svojega delovanja pokazal že prav lepe uspehe. V krožek je včlanjenih 34 fantov, v glavnem mladih zadružnikov, ki kažejo veliko voljo do dela. Krožek uspešno vodi učitelj Hinko ICukovec, upravitelj osnovne in kmetij sike šole na Premu. ODBOJKA V nedeljo je bil v Ljubljani ple-num Odbojkarske zveze Slovenije, na katerem so precej razpravljali tudi o stanju odbojke na Primorskem, Med drugim so ugotovili, da so na Koprskem napravili že precejšen korak naprej glede organiziranega dela. medtem ko si bodo morali na Goriškem bolj prizade- ROKOMET GOSTOVANJE KOPRČANOV V BUJAH Koprski rokometaši so končno le razbili ledeni oklep, ki se jih je držal vso zimo. V nedeljo so z moško in žensko ekipo gostovali v Bujah, kjer so si z darovanim cvetjem takoj osvojili simpatije maloštevilnega občinstva. Ženski ekipi sta se razšli z neodločenim rezultatom 3:3 (0:1). V prvem polčasu so bile domačinke v premoči, v drugem pa so se Koprčanke popravile in je pravzaprav pripisati le smoli, da niso odnesle zmage. Precej drugačen potek pa je imela srečanje med moškimi ekipami. Bujčani so bili za razred boljši nasprotnik in so slavili visoko zmago 25:13 (15:7). Sicer pa je treba povedati, da so Bujčani igralci visoke kvalitete, saj so med drugim premagali zagrebško Lokomotivo, z Odredom (četrtfinalist kupa Jugoslavije) pa so izgubili samo s točko razlike. Koprčani imajo v načrtu precej srečanj. Doma se bodo pomerili z Bujami, reškim Orientom in Piranom, na Reki pa z Orientom. V načrtu ,ie tudi ustanovitev istrske rokometne lige, v kateri bi igrali Buje. Orient, Koper, Rovinj In še nekateri drugi klubi. F. A. I ¥80 pomoči vati, da brž ko mogoče ustanovijo podzvezo. Kakor na drugih področjih Slovenije je odbojka tudi na Primorskem med najbolj razširjenimi športi, zelo malo pa je igralcev, ki bi sistematično delali v okviru društev, klubov ali tovarniških in vaških aktivov. Prav tem vprašanjem pa bo potrebno letos skupaj z organizacijami Partizan posvetiti največjo pozornost. Na plenumu so obširno razpravljali tudi o vprašanju kvalitete. Zastopniki koprske podzveze so omenili, da je to vprašanje zelo pereče na Primorskem in so zato dobili tudi potrebna zagotovila, da bo OZS poslala poleti trenerje, ki bodo seznanjali moštva s sodobnim načinom igre. Hkrati bodo primorske odbojkarske organizacije dobile tudi pomoč iglede priprave sodniškega tečaja. V soboto, 2. marca 1957 zvečer b I v vseh prostorih Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru ^38883E8888S3888£886S3SSSSEa8SSc€88^8SS8 PRODAM TRI PANJE A. Ž. čebe!. Celigoj Anton, Palčje G3, Pivka. DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 44,000 lir naprej dobite pri tvrdki M A R C O N, Trst, Ulica Pieta 3. Darilne pakete Pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine! nedelja, 3. marca 0.00 Jutranji koledar in objave — 0.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za prijetno popoldne — 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Izgubljene iluzije. ponedeljek, 4. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13,30 Vesti 111 pregled tiska — 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športni pregled — 14.10 To smo izbrali v naši diskoteki — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Fantje na vasi in Avgust Stanko. torek, 5. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 jutranji koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Torkov operni oder — 14.30 Gospodarska rubrika — Zadružna gradnja stanovanj — 14.40 Igrajo razni orkestri — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev, sreda, G. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam- — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Žene v kulturnem življenju na Primorskem — 14.40 Pesmi Ivana Matetič-Honjgova pojo pevski zbori iz Zagreba, Proseka-Kontovelja in iz Kastva — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Igrajo popularni ansambli. Četrtek, 7. marca 7.15 Jutranja glasba — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Glasba po željah — 14.30 Lahka glasba — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 14.25 Pojeta Dario in Darko iz Doline pri Trstu. petek, 8. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13,30 Vesti in pregled tiska — 13,45 Igra godba na pihala — 14.00 Tisoč in en takt — pisan spored orkestralne in solistične glasbe — 14.30 Ob 8. marcu, prazniku žena — 14.40 Vedre melodije — 15.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Koroške narodne, sobota, 9. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Za konec tedna: ritem — 14.15 Poje zbor prosvetnega društva »Heroj Dušan« iz Mosta na Soči p. v. Zdravka Muniha — 14.30 Življenje ob našem morju: Obisk v piranski Pomorski šoli — 14.40 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Igra kvartet iz Doline pri Trstu. koper: 1., 2. in 3. marca ameriški barvni film ŽENA Z NEAPELJSKIH ULIC, 4. in 5. marca ameriški barvni film BEAU BHUM-MEL, G. in 7. marca sovjetski film OBAD. izola: l. in 4. marca mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI, 6. in 7. marca ameriški barvni film ŽEKA z NEAPELJSKIH ULIC. PIRAN: l. marca jugc-lovanski film OBLEGANJE, 2. in 3. marca ameriški barvni film BEAU BRUM-MEL, 4. in 5. marca sovjetski barvni film OBAD. 6. in 7. marca ameriški barvni film RAPSODIJA. SEČOVLJE: 2. marca švedski film ZARADI MOJE LJUBEZNI, 3. marca italijanski film ON IZ SANJ, 7. marca mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI. šmarje: . 2, marca italijanski film ON IZ SANJ, 3. marca ameriški barvni film RAPSODIJA. «. marca mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI. ŠKOFIJE: 2. marca ameriški barvni film RAPSODIJA. 3. marca mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI, 6. marca ameriški barvni film BEAU BRUMMELL. DEKANI: 2. marca mehiški film MEHIKA V PESMI. S. marca švedski film ZARADI MOJE LJUBEZNI. POSTOJNA: l,—3. marca francoski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE. 5. in 1!. marca švedski film SAMO MATI, Zahvala Ob prerani smrti predragega Pokojnika IVANA BOŽIČA se zahvaljujemo zdravnikom ter zdravstvenemu osebju bolnišnice v Kopru za trud v času pokojnikove bolezni. Iskreno zahvalo izrekamo Mestnemu, komiteju ZKS v Izoli, sindikalni podružnici tovarne Arri-goni v Izoli, sindikalni podružnici tovarne »Iris« v Izoli ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Izola, dne 26, februarja 1957. Družina Božič v Izoli. Zahvala Vsem. ki so spremili na zadnji poti dijaka našega zavoda SERGEJA HRELJO in se od njega poslovili, se toplo zahvaljujemo. Koper, dne 21. februarja 1957. Ravnateljstvo in profesorski zbor Učiteljišča Mladinska organizacija Učiteljišča Činčila, glodalec, Iti živi v Južni Ameriki, je majhna, do 30 cm dolga Zivalica. Podobna je zajcu in miši hkrati. Njeno krzno je tako cenjeno in drago, da je danes na vsem svetu samo deset žensk, ki so si lahko privoščile plašče iz te kožuhovine. Podobno kot bobre, nameravajo Nemci gojiti tudi te ži-valice na posebnih farmah. Medtem ko se v političnih krogih nadaljuje razprava o Alžiriji in išče rešitev, ki bi ustavila prelivanje krvi, izvaja francoska vlada vse večji pritisk na arabsko prebivalstvo. Policijske patrulje, ki nadzorujejo gibanje prebivalstva, so opremili s posebnimi detektorji za iskanje kovinskih predmetov. Na sliki vidimo francoskega policaja, ki s takšno pripravo preiskuje domačinko, da bi ugotovil, če ' ima orožje. V sodobnih tovarnah, kjer je vse delo do skrajnosti mehanizirano, ima važno vlogo tudi tekoči trak. Ponekod so prišli z delitvijo dela že tako daleč, da vsak delavec res pritrdi le »en vijak« in izdelek je gotov. Kako gre takšno delo od rok vidimo na naši sliki, ki prikazuje montažni oddelek sovjetske avtomobilske tovarne, kjer sestavljajo osebne avtomobile znamke Pobeda. no avtomobilsko cesto in s prehodom za pešce. Predor so začeli graditi že pred devetimi leti, toda med vojno so prenehali z delom za dobrih 5 let. Stroški za gradbena dela bodo znašali nad dvajset milijonov dolarjev. TRDOŽIVE ŽiVAUCE Glede trdoživosti ima najbrž prvo mesto med živalmi neka vrsta mravelj, ki živijo v pragozdovih Južne Afrike. Te mravlje ne poginejo niti, če jim odrežejo ves zadnji del telesa z nogami' vred. Primerilo se je celo, da je nekega raziskovalca ugriznila mravljina glava, ki je bila več ur odtrgana. Neka taka mravlja pa je živela brez glave 39 dni. SUPERMATERIA Z natančnimi računi so astronomi ugotovili, cla imajo nekatere zvezde v vesolj-stvu gmoto iz izredno težke snovi. Izračunali so, da bi tehtal kubični meter te snovi, če bi jo prenesli na zemljo, nič manj kot 300 milijard ton! Ta snov je tako gosta, da med posameznimi atomi skoraj, ni nikakega praznega prostora. Nastaja pa pri tvorbi novih teles ob eksplozijah supernovih zvezd. Zaradi teh nenavadnih lastnosti so tudi snov imenovali su-permateria. Do konca prihodnjega leta bodo na Japonskem dogradili okrog 6 kilometrov dolg podmorski predor, ki bo povezoval dva otoka z moder- Na robu 500 metrov globokega prepada so v ZDA zgradili napravo za prcizktt-ševanjc padal in rešilnih aparatov, ki so namenjeni letalom z nadzvočno hitrostjo. Poseben vlak zapelje z nadzvočno hitrostjo na sam rob prepada, kjer se na mestu ustavi. Iz poskusnega vagona takrat avtomatično odleti rešilna naprava, v kateri je lutka človeške velikosti S S N i S T H E MI N G W A 7 s Jilfl il ii lip ^ 42 POStOVENIL RADO BOKDON _BBsmjBHHBrannjim »Prav lepa hvala in na svidenje.« »Upam, da se še srečava.« Vrnil sem se v bolnišnico. Čakalo me je nekaj pisem, eno službeno in nekatera druga. Dobil naj bi bil tri tedne bolniškega dopusta, potem pa bi se moral vrniti na fronto. Pismo sem prebral zelo pozorno. Tako je torej s tem. Bolniški dopust se .jc začenjal četrtega oktob.ra, ko bi potclcto moje zdravljenje. Trije tedni, to je bilo enaindvajset dni. To se pravi petindvajsetega oktobra. Sporočil sem, da me ne bo v bolnišnici, in sem se napotil v restavracijo, nedaleč od bolnišnice v isti ulici, da bi večerja! in za mizo prebral svoja pisma in Corriere delia sera. Eno izmed pisem je bilo od mojega starega očeta z družinskimi novicami, patriotičnim hrafclrenjem, čekom za dve sto dolarjev in nekaj izrezkov iz časnikov; Potem bedasto pismo od kurata iz naše menze; pismo od nekoga, o katerem sem vedel, da je bežal s Francozi in zajadral v nekakšno divjo četo, ter mi jc pripovedoval o tem; naposled še nekaj besed od Rinaldija, ki me je spraševal, koliko časa kanim še ostati v Milanu in kaj je novega. Prosil me je, naj mu prinesem gramofonske plošče, in je priložil pisemcu seznam. Med večerjo sem spi! malo steklenico chiantija, potem pa sem naročil kavo in kozarec konjaka, prebral časnik, 'vtaknil pisma v žep, pustil časnik z napitnino vred na mizi in odšel. V svoji sobi v bolnišnici sem se slekel, oblekel pižamo in domačo haljo, sPustil zastore na vratih, ki so peljala na balkon, sedel na posteljo in začel brati bostonske časopise s kupa, ki ga je bila pustila v bolnišnici gospa Meyersova za svoje fante. Chicaški »White Sox« je zmagoval v ameriški, new-yorski klub »Giants« pa je vodil v nacionalni ligi. Babe Ruth je igral za Boston. Časniki so bili dolgočasni, novice so bile le krajevne in stare, novice s fronte pa so bile sploh zastarele. Kar se tiče ameriških vesti, so bile le take z vojaških vežbališč. Bil sem vesel, da nisem v takem taborišču. Edino, kar je bilo vredno bl-anja, so bile novice o baseballu,* toda to me ni niti najmanj zanimalo. Če imaš dosti časnikov na kupu, jih ne moreš prebirati z zanimanjem. Niso bili prav sveži, vendar sem jih nekaj časa bral. Vpraševal sem se, ali bo_ Amerika zares stopila v vojno in ali bodo prekinili tekmovanja v poglavitnih ligah. Po vsej verjetnosti ne. V Milanu so bile še vedno konjske dirke, vojna pa ni mogla huje potekati. V Franciji so Prenehali s konjskimi dirkami. Od tam je bi! prišel tudi naš konj Japalac. Catherine :ii nastopila svoje službe pred deveto. Slišal sem, ko je prišla v nadstropje in prevzela svojo dolžnost, hi nenadoma sem jo zagledal, ko se je bližala po hodniku. Šla je skozi nekaj drugih sob in naposled prišla v mojo. »Pozna- sem, dragi,« je rekla. »Hudo sem bila zaposlena. Kako ti kaj gre?« Pripovedoval sem ji o časnikih in o dopustu. »Krasno,« je dejala. »Kam pa misliš odpotovati?« »Nikamor. Rad bi ostal tu.« »Nikar ne govori neumnosti! Izbori si kak kraj, pojdi tja, potem pa Pridem za tabo še jaz.« »Kako pa boš to napravila?« »Ne vem. Toda vsekakor bom prišla.« »Naravnost čudovita si.« »Ne, nisem. Toda ni si težko urediti življenja, če nimaš ničesar zgubiti.« »Kaj hočeš reči s tem?« »Nič. Mislila sem samo na to, kako majhne se mi zde zapreke, ki so se mi nekdaj zdele tako velike.« »Mislil sem, da bi jih bilo težko premagati.« * Ameriška igra z žogo. — Op. prev. »Ne, ne bi bilo, dragi. Če bo potrebno, bom čisto preprosto odšla. Toda mislim, da do tega ne bo prišlo.« »Kam pa naj mahneva?« »Saj ni važno. Kamolr koli želiš. Nekam, kjer nikogar ne poznava.« »Ti je prav vseeno, kam pojdeva?« »Da. Meni je všeč kateri koli kraj.« Bila je videti vznemirjena in nervozna. »Kaj je s teboj, Catlierine?« »Nič. Prav nič.« »Ne, nekaj je.« »Ne, nič. Prav zares nič,« »Vem, da je nekaj. Povej mi, draga! Saj mi lahke-poveš.« »Prav nič ni,« »Povej ini.« »Nočem ti povedati. Bojim se, da te bom napravila-nesrečnega ali ti zadala skrbi.« »Ne, ne boš.« »Si prepričan? Jaz nisem prav nič v skrbeli, toda bojim, se, da se boš ti vznemiril.« »Ne bom, če ne boš ti v skrbeh.« »Nočem ti povedati tega.« »Povej mi.« »Zares moram?« »Da.« »Dobila bom otroka, dragi, '¿c skoraj tri mesece jc tega. Saj nisi v skrbeh, kajne? Prosim te, nikar ne bodi, »eno te prosim, Ne smeš sc vznemirjati.« »V redu.« »Jc vse prav?« »Seveda.« »Storila sem vse, kar sem mogla. Vzela sem vse mogoče, toda nič ni pomagalo.« »Prav nič se ne vznemirjam.« »Nisem mogla preprečiti, dragi, toda tudi vznemirjala se nisem zastran tega. Tudi ti se ne smeš vznemirjati ali se počutiti slabo,« »Samo zastran tebe sem v skrbeh.« »Saj to je listo. Prav tega ne smeš početi. Otroci pač vselej prihajajo na svet. Vsi ljudje imajo otroke. To je čisto naravna ,rec.« Kiiiiill ^iilS^isSi NOVO ZDRAVILO PROTI TUBERKULOZ! Na sestanku, ki se ga je udeležilo okrog 400 zdravnikov z vsega sveta, so med drugim prebrali tudi poročilo o najnovejšem odkritju na področju boja proti je-tiki. Gre za novo zdravilo — streptovar.icin — ki je po trditvi Nobelovega nagrajenca za medicino, dr. Selmana, desetkrat učinkovitejše kot znani streptomicin, Ob tej priložnosti je dr. Selman dejal, da so bili doseženi z novim zdravilom naravnost presenetljivi uspehi, Vendar je dodal, da bi bilo napačno, če bi dopustili, da ti uspehi rodijo pretirani'optimizem.. PAJČJA FARMA Med živalmi, ki jih ljudje redijo v velikih množinah na posebnih farmah, niso le kokoši, svinje in drugi predstavniki živalskega sveta, za katere vemo, da so koristni. Na Škotskem gojijo gliste in jih prodajajo ameriškim ribičem, neki Američan se ukvarja z muhami: vsako leto jih proda okrog 3 milijone raznim zoološkim vrtovom, kjer z njimi hranijo razne živali. Najbolj nenavadno »farmo« pa ima neki Francoz. Ta goji Pajke in jih prodaja francoskim vinskim trgovcem, ki jih uporabljajo za to, da jim pletejo svoje mreže po steklenicah. Tako dobiva tudi vino pečat starosti. Nedavno je nekaj sto kitov iz neznanih vzrokov zašlo na plitvo obalo v Floridi. Veliki morski sesalci so popolnoma zaBrli dohod v neko pristanišče in ustavili ves promet. Medtem ko so jim (jrlbiči Poskušali pomagati nazaj na odprto morje, je več kitov nasedlo1 na obali, kjer so poginili. Kralj pragozda v vpregi. Pred osmimi leti je neki južnoafriški lovec ujel levjega mladiča in ga prinesel domov na svojo farmo. Zver se je tako udomačila, da se pusti celo vpreči v voziček. Mogočni kralj pragozda je zlasti prijazen s farmarjevimi otroki. V laboratorijih neke ameriške petrolejske družbe so odkrili, da se surova nafta pod vplivom radioaktivnega kobalta spreminja v čisti bencin. Menijo, da je to odkritje velikega pomena za proizvodnjo destiliranih visoko kvalitetnih goriv in da bodo v bližnji prihodnosti preproste cevi, prevlečene z radioaktivno snovjo, zamenjale velike in zamotane naprave v rafinerijah. Novi izum bo po mnenju znanstvenikov omogočil, da bodo surovo nafto rafinirali kar spotoma, ko bo tekla po naftovodih. To bodo nekakšne čarobne cevi, v katere se bo stekala surova nafta iz vrelcev, na drugem koncu pa bo iztekal čist bencin. — Spet cvek! — Kako pa naj bo drugače, očka, če pa sem dobil ista vprašanja kot zadnjič.