^•iinina plačana v gotovini
Nič na svetu ni moglo osvoboditi	S
Milana in Neaplja, ker sta bili obe	:
mesti polni korupcije. Ko sta si hoteli	■
izvojevati svobodo, sta izgubili še ti-	-
sto, kar sta je imeli — medtem ko so	S
Benetke, rojene v svobodi, ostale svo-	:
bodne celo pod jarmom tiranov,	-
Machiavelli,	:
firenški državnik in politični filozof (1469-1527)	■
'■■■■■■■■■■■iiBiii laiBMBi ■•■■■ii ■■■■■■ ■■■■■■■amila »
Ljubljana, 5. oktobra 1939
eklene ribe« na preži
Podmornlška vojna v besedi In sliki (Gl. str. 2, 3 in 9)
•DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava t I JublJanl, Miklošičeva cesta St. 14/111. Pošt Dl predal St. 345. Telefon 6t. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranfb dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra S din rnamk.
NAROČNINA
iU leta 20 din, */s leta 40 din, vse leto 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2*/» dolarja. Drugod sorazmerno. — Na* roenino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm ln Širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Votlce: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Estonska je morala kar čez noč pristati na ruske zahteve. Zdaj so na vrsti Litva, Letonska in Finska. — Kaj zahteva Moskva od Turčije?
NARODNOSTNE RAZMERE PO ZASEDBI POLJSKE
Z osvojitvijo Poljske je Nemčija odrešila 850.000' poljskih Nemcev in dobila obenem okoli 19 milijonov Poljakov, med njimi-3 milijone Zidov. Narodnostni položaj tretjega rajha kaže torej po delitvi Poljske približno tole sliko:	.	...
Nemškega prebivalstva šteje današnja Nemčija okoli 74 milijonov, Poljakov okoli 20 milijonov,- Čehov in Slovakov kakšnih 11 milijonov, okoli pol milijona pa Ukrajincev, lužiških Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pred delitvijo Poljske je bilo v Nemčiji nekako 11 milijonov ali 13% slovanskega življa, danes ga je pa ca. 31'5 milijona ali 30%. Tako je Nemčija postala druga največja slovanska država, takoj za Rusijo. Tretja je Jugoslavija.
Z zasedbo Poljske je Nemčija postala tudi največja evropska židovska država. Leta 1933., t. j. pred nastopom narodnosocialistične vladavine, je živelo v Nemčiji 600.000 Židov. 1. januarja 1938. jih je Nemčija štela samo še 300.000. Po priključitvi Avstrije je njihovo število poskočilo na 850.000, po aneksiji Češkoslovaške na 1 milijon 500.000, zdaj, po delitvi Poljske pa na 4'5 milijona.
NASA ZUNANJA TRGOVINA
Beograjski dopisnik švicarskega lista »N. Zurcher Zeitung« piše, da je Jugoslavija uvedla strogo nadzorstvo nad zunanjo trgovino z vsemi državami. Smernice naše države so po pisanju navedenega lista zelo določne in se drže tehle glavnih načel:
1. Zagotovitev lastne prehrane?
2. Naložitev zadostnih rezerv;
3. Ureditev plačilnega prometa in upoštevanje izvoza v države z dobro
Nadaljevanje na 3. strani.
vidika današnjih političnih načel skoraj nerazumljivo zdi, kako je mogla tolikšna velesila, kakor je Rusija, celili 21 let mirno gledati,' :da ji takšna-le pritlikava soseda zapira okno v svet, t. j. izhod jz Finskega zaliva. Estonska je morala kar čez noč podpisati novo pogodbo z Rusijo, pogodbo', ki bo spremenila državico s 47.550 lev. kilometri ozemlja in 1,130.000 prebivalcev v nekakšen ruski protektorat.
Toda Estonska je bila šele začetek. Ni se še posušilo črnilo na njeni pogodbi, že je moral 1 e t o n s k i zunanji minister odleteli v Moskvo na razgovore. In hkrati beremo, da se tudi litovski moskovski poslanik sestaja z Molotovom in da govorita o zboljšanju razmerja med obema državama.
Zunaj tega diplomatskega vrvenja je za zdaj ostala od baltiških držav samo še Finska, zdaleč največja med njimi, vsaj po ozemlju (388.450 km'-, 3,800.000 preb.). Toda če spet pogledamo na zemljevid, se nam bo sedanji mir na severnih obalah Finskega zaliva zdel skoraj nenaraven; kajti če je Estonska oknica leningrajskega okna v svet, si ne moremo kaj, da ne bi v Finski videli druge otnice. Tega se Finci sami najbolje zavedajo, zato vlada pri njih že nekaj dni razumljiva nervoznost.
Takšen razvoj sovjetske baltiške politike ne more biti presenetljiv za nikogar, kdor količkaj pozna zgodovino ruskega imperializma in naravne potrebe orjaške države, ki ne premore nobenega pravega izhoda na morje. Zato je tudi razumljivo, da je bila ena izmed glavnih točk pri pogajanjih med Londonom, Parizom in Moskvo ravno Baltik. Anoleži in Rusi se tod niso mogli zediniti; veliko vprašanje je pa, ali so Rusi od Angležev isto zahtevali in v enaki obli-
sija dobiti Carigrad. Ne smemo poga-biti, da je Turčija tako rekoč edina država, ki živi že vso povojno dobo v res iskrenem prijateljstvu s svojo mogočno rusko sosedo. Zato ni verjetno, vsaj danes še ne, da bi Moskva žrtvovala svojemu imperializmu prijateljico, ki ji je ostala zvesta tudi v času, ko je Rusija imela na vseh mejah same neprijatelje. To je tem manj verjetno, ker Moskva še na drug na-
Ruski petrolei
HELSINKI
LENINGRAD.
PALDISKI^e^^
!f)MTicp£Qy£* JA L LIN N
V	Ljubljani, 4. oktobra.
Voditelj angleške liberalne stranke Uoyd George je objavil v londonskih listih odprto pismo na britansko vlado. V njem poudarja, da morajo biti angleški vojni cilji strogo v skladu z narodnostnim načelom. Zato Anglija ne sme Rusiji vojne napovedati, kajti ozemlje, ki so ga Rusi zasedli na Poljskem, je v glavnem nepoljsko. »2e meseca marca sem dejal,« pravi Lloyd George dalje, »da ne smemo dati Poljski nobenih poroštev, dokler se o tem ne sporazumemo z Rusi. Dogodki so mi prav dali.«
Enakih misli kakor Lloyd George, so bili tudi nekateri drugi angleški Politiki, vladni in opozicijski. Med njimi nemara najsposobnejši britanski dižavnik, sedanji minister za vojno mornarico Winston Churchill. Čeprav po osebnem prepričanju hud nasprotnik boljševizma, se je že lani in vse letošnje leto vztrajno zavzemal za britansko-rusko zvezo, še posebno pa Po sklenitvi obrambne pogodbe med Veliko Britanijo in Poljsko. Dokazoval je, da je britansko poroštvo Poljski brez cene, če se mu ne pridruži še Rusija.
Za bralce naših člankov na tej strani je seveda vse to že staro. Zato so si lahko ustvarili svojo sodbo že tedaj, ko so videli, da ni zmagalo Lloyd-Georgevo in Churcihllovo stališče, ampak teza gg. Chamberlaina, sira Johna Simona in Samuela Hoara.
S citiranjem gornjih Lloyd-George-vih besed smo hoteli samo svojim bralcem osvežiti spomin na polpretekle dogodke, da jim tako olajšamo sklepanje iz preteklosti na sedanjost in prihodnost
TARTU
čin lahko dobi skoraj isto, kakor če bi ji Turčija prepustila Carigrad. Za Rusijo namreč ni važno samo to, da ima prost izhod v Sredozemlje; skoraj prav tolikšne važnosti ji je zagotovilo, da bo Črno morje zaprto voj-■.im mornaricam drugih držav.
To je nemara prva in glavna točka razgovorov med Saradžoglom in sovjetskimi državniki. Druge točke bodo p;> vse tisto, kar je od blizu ali daleč s prvo v zvezi.
Po štiritedenskih junaških bojih se je Varšava konec prejšnjega tedna vdala. S padcem poljske prestolnice
Ta teden že vidimo v velikih obrisih, kam meri Rusija.
Prvič: Moskovska vlada se je odpovedala dobršnemu delu poljskega ozemlja, ki ga ji je prepustila Nemčija z začasno demarkacijsko črto. Toda važna ni pri tem toliko materialna stran sovjetske žrtve kakor nje ideelna korist. Kajti Rusija se je umaknila na narodnostno mejo in si vzela samo kompaktne beloruske in ukrajinske predele. Za svojo teritorialno žrtev na Poljskem je nedvomno dobila gmotno odškodnino druge ideelno je pa na Poljskem Moskva celo pridobila. Kajti — tako vsaj nedvomno modrujejo v Moskvi — če bi Poljska kdaj terjala izgubljene pokrajine od Rusije, bi ji sovjeti lahko rekli: »Oprostit?, mi vam vendar nismo vzeli nič vašega — mi že ne!«
Drugič: Nagli razvoj dogodkov v Baltiku kaže, da se Rusija ne želi zadovoljiti samo s pridobitvami na Poljskem, ampak da misli brez odlašanja izrabiti sedanje ugodne ji politične razmere in se temeljito zasidrati v baltiških državah. Prva je prišla na vrsto Estonska. Razumljivo: saj je njena lega takšna — samo z m-Ijevid poglejte! — da se človeku z
Nadaljevanje iz 5. stolpca
se dotlej vojna še ne konča. Potem, končuje pisec, ostane še zmerom problem prevoza. Kajti veliko vprašanje je, ali bo moči ta petrolej prepeljati Lja, kjer ga potrebujejo. Toda ta problem po člankarjtvi sodbi danes še ni pereč. Za danes in za bližnjo bodočnost, ugotavlja pisec, je za nas važno samo tole spoznanje: Nobenega dvoma ni, da sovjetska Rusija ne pride v poštev za tolikšne dobave petroleja, da bi mogla z njimi tehtno vplivati na potek vojne.
K NAŠIM SLIKAM
Predsednik estonske republike PSts (v 1. stolpcu). — Zemljevid Estonske (v 3. stolpcu). — Mornariški vojak pri strojnici na ruski vojni ladji v Vzhodnem morju. V ozadju druga ruska vojna ladja (v srednjih treh stolpcih). — Turški zunanji minister Saradžoglu (v 5. stolpcu)
Po najnovejših poročilih iz Moskve je sovjetska vlada sporočila nemški vladi, da ji ne bo mogia dobavljati petroleja, ker ga sama potrebuje. Pač pa ji bo lahko dobavljala lesa, kolikor ga bo le hotela.
Maša nevtralnost
Uredba bana <lr. Natlačena za dravsko banovino
Ban dr. Natlačen je izdal za območje dravske banovine tole uredbo:
Zaradi očuvanja javnega miru in reda na poverjenem mi območju, posebno radi varovanja popolne nevtralnosti naše države v sedanjem evropskem vojnem sporu, odrejam na podlagi čl. 67. v zvezi s členom 65. in 60. zakona o notranji upravi uredbo:
i? 1. Prepovedano je sprejemati oddajo inozemskih radijskih postaj na odprtih prostorih in v javnih lokalih (gostilnah, kavarnah, buffetih itd.), kakor tudi v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih. Trgovine z radijskimi aparati smejo prenašati oddaje za po-ekušnio samo tako, da se ne slišijo na ulico.
§ 2. Prepovedano je nošenje krojev, emblemov, oblek, znakov, zastav in podobno, kar bi moglo služiti za propagando v korist ali škodo katere koli vojskujoče se države. Od tega so izvzeti kroji, obleke, emblemi, znaki in zastave, katerih nošenje je oblastveno dovoljeno.
§ 3. Prepovedana je uporaba simboličnih kretenj, znamenj in 6lik ter prepevanje pesmi in igranje godb, ki bi bile po svoji predstavi ali vsebini primerne za propagando v korist ali v škodo katere koli vojskujoče se države.
§ 4. Prepovedano je izpostavljanje časopisov, objav, knjig, slik in drugih predmetov, ki bi mogli služiti kot propagandno sredstvo v korist ali škodo katere koli vojskujoče se države.
§ 5. Prekrški proti tej naredbi se bodo kaznovali po členu 69. točka 2. zakona o notranji upravi v zvezi s 8 12. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 1000 din, v primeru neplačila v odrejenem roku pa z zaporom enega do dvajset dni.
§ 6. Ta naredba stopi v veljavo v smislu člena 71. zakona o notranji upravi z dnem, ko bo objavljena v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine. Obenem prenehajo veJjati naredbe, ki eo jih v tej stvari izdala prvostopna občeupravna odnosno policijska obla6tva v dravski banovini.
Uredba o podporah družinam vpoklicanih vojaSkih obveznikov
Ministrski svet je predpisal uredbo
o	podpori družinam vpoklicanih vojaških obveznikov.
Družine, katerih hranilci so bili poklicani v vojaško službo, imajo pravico, da zahtevajo podporo, če so za radi vpoklica ostali brez nujnih sredstev za življenje. To podporo sme družina uživati le v stiski, najdalje pa dotlej, dokler je hranilec v vojaški službi. Pristojni odbori za podpore bodo ocenili v vsakem primeru, ali je prosilec podporo upravičen zahtevati ali ne. Predvsem je potrebna tista družina, ki živi od dnevnega zaslužka vpoklicanega hranilca.
Višina podpore se določa po bivališču. 8 din na dan bodo dobili podpore prosilci, ki prebivajo v kraju z več ko 20.000 prebivalci. Vsi drugi bodo dobili 5 din podpore ca dan, razen tega pa lahko prosilci zahtevajo še dodatek podpore za otroke izpod 16. leta. Ta znaša 3 din na dan. Za podporo smejo prositi v prvi vrsti zakonita žena, potlej pa otroci, oče in mati. Izjemno smejo dobiti podpore, Ce ni drugih članov družine, tudi druge osebe, ki jih določa uredba.
Prošnjo je treba predložiti občini, ta jo pa odda sreskemu sodišču; predsednik sodišča ima nalogo, da imenuje odbor za podpore. Odbor potlej določa
o	podporah z večino glasov. Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica direktno osebam, ki so prosile za podporo.
Sekunda med živlieniem in smrtio
Človek, ki je videl smrt, pripoveduje svoje doživljaje
Padel je z letala na tla in ostal živ — zaradi amuleta
Hamburg, oktobra.
V	življenju se pogosto zgode stvari, ki jih človek ne more razjasniti. Tedaj skušamo poklicati na pomoč okultistično vedo. S pomočjo te vede je hamburški trgovec Karel Sender izvedel, zakaj je ostal živ, ko je treščil z letalom na tla. Takole pripoveduje o svojem nenavadnem in razburljivem doživljaju:
»Vzleteli smo v gosti megli. Na lepem se je letalo nekoliko nagnilo na stran. Mislili smo, da se obračamo. Koj nato je motor nehal delovati. Letalo se je še bolj nagnilo na stran in tedaj smo se vsi zavedeli, kaj to pomeni. V nekaj sekundah bomo treščili na tla.
Tedaj sem, ne da bi sam prav vedel, zakaj, prerezal .jermena, ki sem bil z njimi privezan na sedež. Tudi drugim sem zaklical, naj odrežejo jermena, šefe pozneje sem pomislil, kako pametno smo storili, če bi ostali privezani na sedeže, bi se prav zanesljivo z glavami zadeli ob tla in si jih popolnoma
zdrobili, kajti letalo je strmoglavilo na tla narobe.
Ko smo drveli nizdol, sem se zavedal, da bom zanesljivo čez nekaj trenutkov mrtev. To je poslednja misel človeka pred smrtjo. Čudno, nič me ni bilo strah. Pomislil sem samo še na mater, in kako sva se poslavljala na dunajski postaji. Vse to je trajalo nekaj sekund, »ato sem omedlel.
V	bolnišnici in na spiritični seji
Zbudil sem se na nosilnicah. Ko sem se v bolnišnici nekoliko opomogel, sem opazil, da se mi je pri padcu ura popolnoma razbila, slonokoščeni amulet na verižici pri uri je pa ostal cel.
Dva meseca nato so me povabili na neko spiritično sejo. Tam je bila medij neka gospa Robertsova. Prav za prav to ni bila spiritična seja, pač pa predvajanje okultističnih znanosti. Gospa Robertsova je imela na mizi več predmetov. Ure, denarnice, ustnike, škarjice, nože in podobne drobnarije. Ponudil sem ji tudi jaz svoj slonovinasti amulet.
Gospa je dejala:
»Najprej bom povedala razne zanimivosti o tistih predmetih, ki so bile že kdaj v zvezi s kakšnim usodnim doživljajem.«
Vzela je v roko moj amulet in ga ogledovala. Pričela je pripovedovati:
»Ta amulet je last nekoga, ki je doživel že smrtno nevarnost, vendar je vseeno ostal živ. Padel je z višine na tla, zelo globoko, toda ne kot turist, temveč z letalom. Tedaj je imel pri sebi tole stvarco. Za svoje življenje se mora zahvaliti slučaju, ki je v zveži s tem slonovinastim amuletom. Amulet je bil pripet na verižico pri uri. Njegov lastnik je bil pa pritrjen »a sedež z jermenom. Ker je na svoji desni strani imel uro, ki ga je tiščala, se je odločil, da bo prerezal jermene. To mu je rešilo življenje.«
Pazljivo sem poslušal gospenjino pripovedovanje. Tedaj mi je postalo jasno, zakaj sem tedaj instinktivno prerezal jermenje in zaklical tudi drugim, naj store isto. Mali slonokoščeni amulet je nam vsem rešil življenje.
viti sprejem v službo po dokončanih orožnih vajah.
Varšava se je pretekli teden vdala nemškemu prtisku. Po štiri in dvajset-urnem premirju so določili pogoje častne kapitulacije. Poljaki pa poudarjajo, da so se vdali samo zato, ker je neprekinjeno obstreljevanje uničilo vodovodno in električno omrežje in je začelo primanjkovati hrane in municije. Poleg tega so se pojavile nevarnosti okuženja nalezljivih bolezni. Varšava se je branila 22 dni. Porušenih Je okrog 1000 hiš, predmestja so izravnana z zemljo, števila smrtnih žrtev pa sploh ni mogoče ugotoviti. — Nemški zunanji minister Ribbentrop je pretekli teden s spremstvom odpotoval v Moskvo. Sestal se je s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom, drugemu razgovoru je pa prisostoval tudi Sta-ljin. Rezultat razgovorov je še tesnejše sodelovanje Nemčije in Rusije. Obe državi sta ob tej priložnosti podali skupno mirovno izjavo, pogodili sta se o dokončni razmejitvi Poljske, sklenili sta pa tudi tesno gospodarsko sodelovanje. Pogodba glede razdelitve Poljske stopi v veljavo takoj. — Estonska je prišla v interesno področje sovjetske Rusije. Estonska otoka Dagd in Osel sta postala oporišča za rusko vojno mornarico. Razen tega sta podpisali državi pogodbo o medsebojni vojaški pomoči in trgovinski dogovor. Rusija se je obvezala, da bo Estonski pomagala pri oboroževanju in dobavljanju vojnega materiala pod ugodnimi pogoji. — 20 nemških bombnikov je napadlo skupino angleških vojnih ladij, ki je spremljala neke nevtralne ladje. Pri tem se je potopila angleška matična ladja in več bomb je padlo tudi na neko križarko. — Angleški vojni proračun se bo zvišal, skupni izdatki bodo prihodnje leto znašali 440 milijard dinarjev, zato bodo morali v Angliji uvesti nove direktne in indirektne davke. — Portugalska je dala Angliji na razpolago 12 svojih vojnih ladij, da bodo skupaj z angleškimi kontrolirale po Atlantiku in tako zavarovale svobodno plovbo po njem. S
Politični ieJen
Volitve v senat je razpisalo kraljevo namestništvo na predlog notranjega ministra. Senatorje bodo volili za dobo šestih let po vsej kraljevini 12. novembra. Dan sklicanja senata bo določen s kraljevim ukazom. — Na seji ministrskega sveta so poverili pravosodnemu ministru dr. Lazarju Markoviču nalogo, da sestavi predlog volilnega zakona na podlagi splošnega, neposrednega in tajnega glasovanja po listah in proporcionalnem sistemu. — Trgovinski minister dr. Andres je novinarjem podal več važnih izjav. Pred vsem Je govoril o nekaterih ukrepih vlade, da se omili plačevanje davkov kmetom, V zvezi z načrtom o štednji bencina je dejal, da se načrt sploh ne bo izvajal, če bodo ljudje pametno raveali z bencinom. Povsod tam, kjer so železniške zveze, naj se varčuje z bencinom. — Štiri uredbe o zaščiti vojnih obveznikov je Izdal ministrski svet. Uredbo o podpori rodbinam je bila že objavljena. Poleg tega je ministrski svet izdal uredbo, da se vsi posli, ki bi obremenili obveznike, od-lože, dokler ne pridejo z orožnih vaj. Poleg tega ne smejo stanodajalci od teh rodbin zahtevati plačevanje stanarine, Četrta uredba pa določa, da morajo rlelodajlci obveznikom zagoto-
tem je Portugalska opustila svojo nevtralnost in se priključila Angliji. — Trdnjava Modlin, v bližini Varšave, se je tudi vdala. Trdnjava je bila nekakšna straža poljske prestolnice, zato se je morala po njenem padcu tudi sama predati. — Poljski prezident Moscicki je odstopil. Za prezidenta so proglasili vilenskega vojvodo Rackiewitza v Parizu, ta je pa imenoval za predsednika generala Sikorskega. Poleg njega so imenovali tudi podpredsednika vlade, zunanjega in finančnega ministra, ostale bodo imenovali pa pozneje. — Hitler je predlagal konferenco petih velesil, kjer bi določili, da o Poljski odločata edino Nemčija in Rusija, menijo, da Hitlerjev načrt predlaga ugoditev italijanskih zahtev po Tunisu, Džibutiju in Korziki in nemških kolonijskih zahtev. Anglija in Francija predlog odločno odklanjata. — Rusija, Bolgarija In Romunija bodo po vesteh, ki se čedalje pogosteje pojavljajo, sklenile med seboj nenapadalni pakt. Romunija je baje pripravljena žrtvovati Dobrudžo, če Rusija ne načne vprašanje Besarabije. — Italijanski zunanji minister Ciano je na nemško povabilo odpotoval v Berlin, kjer se je sestal z
Banka Baruch
11. Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bruselles;
Hotandija: št. 1458-66 Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
zunanjim ministrom Ribbentropom in Hitlerjem. Nekateri politiki menijo, da je to poskus Nemčije, da bi za Hitlerjevo mirovno akcijo pridobila tudi Italijo. — Angleški mornariški minister Winston Churchill je po radiu odgovoril na nemško mirovno akcijo in dejal, da je Nemčija izzvala vojno, zato je Anglija prisiljena, da se bojuje do konca. Anglija je na boljšem zato, ker za njo stoji naklonjenost večine držav, med njimi Združenih držav. Razen tega je v ruskem interesu, da prepreči vojno v Črnem morju.
Poletna zdravstvena akcija, ki jo je priredil Higienski zavod od 7. maja do 25. junija ob naši severni meji, je v vsakem pogledu nad vse uspela. Akcija je obsegala 13 obmejnih krajev, ki 60 zdravstveno zelo zaostali in je pokazala, kako so podobne zdravstvene prireditve potrebne. Higienski zavod je v teli krajih namreč prirejal razstave in zdravstvena predavanja, spremljana s skioptičnimi slikami, ki so se jih ljudje polnoštevilno udeleževali. Med revne matere so zaščitne sestre razdelile tudi dosti brezplačnih oprem za dojenčke in drugih potrebščin za nego dojenčkov. Zdaj bodo podobno zdravstveno akcijo priredili v enem najrevnejših okrajev, v Halozah.
Sadno razstavo bodo priredili brežiški in krški sadjarji, ki jim je leto3 narava z obema rokama nasula zlatih sadov. Ker so nekateri kraji manj obdarovani s sadjem, so sadjarji iz Dolnjega Posavja sklenili, da bodo tudi njim brez prekupčevalcev priskrbeli dosti zdravega sadja. Prav v ta namen bodo priredili razstavo 6adja, ki 6ta jo uredila dva strokovnjaka. Tam bo vsak interesent lahko kupil sadje, ali pa dobil naslov od katerega koli raz-stavljalca. Poleg sadne razstave si bodo sadjarji lahko ogledali stroje, orodje in priprave, ki jih umni sadjar ne-obhodno potrebuje za uspešno delo.
Hudo krizo je zadnji čas preživljalo naše parobrodarstvo. Parniki so se drug za drugim prazni vračali v domača pristanišča, poleg tega pa tudi drugih ladij ni bilo; če je katera pri-
šla, je bila pa tudi prazna. Zadnje dm se je položaj nekoliko izboljšal. Na^e ladje so dobile naročila in tako bodo krenile v različne 6meri. Nekaj jih Ja odpotovalo tudi v Južno Ameriko.
Vlom pri Sturehu v Škofji Loki baje ni izvršil nihče drugi kakor zloglasni razbojnik Anton Hace in njegova tol* pa. Isti večer je poskušal vlomiti tudi v Medvodah v trgovino trgovke Mrakove, a so ga ljudje pregnali. Na cesti blizu vasi Virmašev sta štiri možake srečala dva delavca, ki sta družbo prijazno pozdravila. Na lepem je pa nekdo izmed razbojnikov ustrelil in strel je zadel delavca Karla Lavtarja v nogo.
Velikanski požar je nastal v vasi
Novih Perkovcih pri Djakovu. Začelo je goreti na neki kmetiji, okrog katere je bilo polno slame in sena. Kw je pihal veter, je bilo kmalu v pla* menih pol vasi. Gasilcem 6e je šele po dolgotrajnem naporu posrečilo pre* prečiti, da ni pogorela prav vsa vas. Pogorelo je pa 15 hiš in znaša škoda več ko pol milijona dinarjev. Najbrze je požar povzročil kakšen neprevidnez, ki je vrgel ogorek cigarete v elanio.
Pri delu se je ponesrečil 561etni marljivi delavec in družinski oče Jo* žef Kovač iz Šoštanja. Zaposlen je bil v tovarni usnja, kjer je kuhal tanin-Ko se je že zjutraj ob šestih odpravljal z dela domov, je najbrže eksplodiral kotel in vroča lava se je zlila po tlej1 in po Kovaču. Ves opečen je prišel k vratarju, od koder so ga odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer je Pa kljub prizadevanju zdravnikov opeklinam podlegel.
Tragično je preminul v karlovški bolnišnici naš rojak iz Gorice, vseuči-liški profesor inž. Miroslav Plohl. Na inšpekcijskem potovanju v Gorski Kotar, kjer je nadzoroval elektrifikacijo, se je vračal z avtomobilom domov. Na cesti se pa neki moški kljub liupaniu ni hotel umakniti. Z avtomobilom ga je obšel, potlej je pa stopil ven, da tl) moža opozoril. Takrat je padel skoz’ vrata na cesto in z glavo udaril v kup kamenja. Počila mu je lobanja in v bolnišnici je izdihnil. Vsi zagrebšk' listi mu posvečajo daljše članke in poudarjajo, da za zaslužnega moža ne bodo našli nadomestila.
Dalmatinski sadilci tobaka so ee zbrali na skupščini v Sinju in zahtevali, naj država njihov tobak plačuje po isti ceni kakor tobak iz Južne Srbije, ker ni prav nič slabše kakovosti-Pred vsem pa v Dalmaciji moti sadilce tobaka to, da nimajo preizkuševalne postaje za tobak, kar jim je v velik'' škodo.
Dolžniku je prerezal vrat kmet Mur
ko Novak iz Pribislavca pri Čakovcu. Železničar Marko Grlič mu je bil dolžan manjšo vsoto denarja. Te dni ga je prišel terjat, a ker mu železničar ni mogel vrniti, se je začel prepir, med katerim je kmet Grliča zabodel v grlo. Grlič je kmalu nato izdihni1-
Avtomobil je podrl 171etnega mesarskega vajenca Vladimirja Ivekovi-ča, ki je po cesti v Laškem iz Celja gnal telico. Avtomobil se je zadel vanj in ga podrl. Ivekovič je dobil hude rane po glavi in nogah. Prepeljali 60 ga v celjsko bolnišnico.
OKVIRJI
SLIKE, FOTOGRAFIJE. G0BELIKE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
• •
V času pomorske blokade
■fl Jeklene ribe na preži
Življenje v podmornici ob napadu na sovražno ladjo
Skalnata Cer, naspol pogreznjena v morje Na vrhu te Ceri stojita dve živi bitji... Toda sredi Severnega morja ni podvodnih čeri. V resnici je to opazovalni stolpič neke podmornice, ki mirno plava po morski gladini z enim samim strojem, njen drugi stroj pa ustvarja električno energijo v velikih akumulatorjih, ki tehtajo petino celotne ladijske teže.
Njen nizki, podolgovati trup se tedaj, kadar se podmornica vzdigne na površino, od časa do časa pokaže nad vodo, toda podmornica ostane zvečine pod vodo. Samo njen opazovalni stolpič štrli iz nje. »Videti moraš, a tako, da te drugi ne vidijo,« to je geslo vsakogar, ki odhaja pod vodo. Zato naj se ne čudimo, da dve človeški bitji, ki stojita na malem kapitanskem mostiču, napenjata oči, da bi kaj opazili skoz temo noči, ki se počasi umika jutrnjemu mraku. Stojita in drug drugemu obračata hrbet; častnik gleda predse, njegov pomočnik v ozadje. Niti te ugodnosti si ne smeta dovoliti, da bi se odmaknila, če se kakšen val razbije ob sivo jeklo pod njunim nogam in ju opljusme z ledeno vodo.
NA VZHODU SE JE ZASVETILO
Na vzhodu je postalo nebo nekoliko svetlejše. Navaden človek tega ne bi opazil. Toda tistemu, ki ure in ure strmi v mrak, se v teku dolge prakse razvije nekakšen šesti čut. Mornarji pravijo, da .vohajo* zoro. Za člane pod-morniške posadke terja ta ura več spretnosti kakor katera koli druga v 24 urah dneva in noči.
Na lepem je na palubi — ponoči sta jo voda in veter oprala in pometla — nastalo nekakšno gibanje. Poveljnik podmornice je nekaj opazil. Kaj, še sam ne ve. Imel bo še zadosti časa gledati skozi periskop, kako: hitro .se bo zdanilo. Toda zdaj se mora najprej spustiti pod vodo, da ga ne bi opazili. Tlesknil je svojega pomočnika po rami.
Ta‘ mornar ima že dosti izkušenj v križarjenju po sovražnih vodah. Skočil je v vhodno odprtino, tik pod svojimi nogami. Komaj se je utegnil spustiti, že je stal tudi častnik na stopnicah, držečih iz opazovalnega stolpiča v notranjščino podmornice. Sklonil se je in pritisnil na neki gumb, tik vhoda. Odspodaj se je zaslišala alarmna sirena. Okrog stolpiča se je valovito pričela voda dvigati. Zaslišal si glas, podoben dihanju ogromnega ldta. Zrak je udaril iz tankov, polnečih se z vodo. Zdaj se ladja ni mogla več obdržati na površini.
Poveljnik še poslednjič pogleda senco, ki je zbudila njegovo pozornost, in si jo skuša razložiti. Nato se spusti po stopnicah Im v trenutku, ko se nad podmornico zgrnejo valovi, zaloputne pokrov nad svojo glavo.
Ko se je kapitan spustil v sijajno razsvetljene nadzorovalne prostore pod opazovalnico, je poročnik ravno pregledal številke na napravah, ki merijo globino, in ustavil nadaljnje spuščanje podmornice.
»V štiridesetih sekundah smo se spustili za trideset čevljev (9 metrov), gospod kapitan.«
Kapitan je zamrmral z glasom, ki ni dovoljeval nikakšnih pripomb: »Spustite podmornico še ri?e! Ustavite jo pri šestdesetih čevljih!«
človek mora občudovati te ljudi, ki jih alarm zbudi ze v jutrnji zori, pa vseeno ne vprašujejo, kakšna je nevarnost, ki so se morali zaradi nje pogrezniti šestdeset čevljev globoko pod morsko gladino.
 ________________________ ena!«
Ni se bilo treba še spustiti v globino, ki bi iz nje molel samo periskop, ker je bilo še preveč mračno, da bi skozenj kaj videli. Toda dotlej je bilo treba izravnati položaj podmornice. Poročnik je opazoval priprave za merjenje globine in priprave, ki kažejo vodoravni položaj podmornice, in odredil zmanjšanje hitrosti dveh električnih motorjev, ki gonita podmornico.
Hrušč v zadnjem delu podmornice je pojenjal. Izkušeno poročnikovo oko je takoj na posebni pripravi opazilo, da plava ladja z dvignjeno krmo. To pomeni, da se je krmilo podmornice zelo potopilo; to se zgodi vselej, če se podmornica hitro spusti, da bi se izognila nevarnosti.
»Črpaj ,A‘!«
Ukaz so ponovili tudi v prednjem delu podmornice. Mornarji so odprli ventile in pognali električno črpalko, nato pa sporočili v kontrolni oddelek:
»črpalka ,A‘ je pripravljena.« »Pričnite črpati!« je prišel odgovor.
V	kontrolnem oddelku je poročnik slišal, da je črpalka pričela črpati, in s pritajenim dihom je štel njene udarce. Poseben aparat mu je pokazal, koliko vode morajo izčrpati iz tanka ,A‘, prav tako je tudi vedel, koliko udarcev črpalke je potrebnih, da se ta količina vode izčrpa iz tanka P°d vodnim pritiskom okrog petnajstih kil; tolikšen je bil namreč tisti trenutek pritisk na podmornico.
»Prenehajte črpati! Zaprite ,A‘!« Slišalo se je, kako je črpalka nehala irpati ,in isti trenutek je sporočil glas
o	zvočniku:
»,A‘ smo ustavili,«
Motorji so še bolj zmanjšali hitrost. Naposled se je eden popolnoma ustavil in podmornica je zdaj plula s hitrostjo poldrugega vozla (1 vozel je 1,852 km na uro). Poročnikove oči so bile uprte v merilno pripravo. Kadar plove podmornica s takšno hitrostjo, ni pričakovati, da bi se pričela dvigati ali spuščati, preden pride v vodoravno lego. V tem tiči velika nevarnost.
Podmornica je bila zdaj že nekoliko lažja na krmi.
»Odprite zunanji ventil ,Y‘!« jjornarji so odprli ventil v oddelku za motorje blizu krmila. Skozi to odprtino je vdrlo malo vode, zelo malo v neki tank ped strojnim oddelkom. »Zaprite zunanji ventil ,Y‘! « Potrebni sta bili samo ena ali dve galoni vode (1 galona je 4,54 litra) že je bila podmornica v popolnoma pravilni legi. Kadar se podmornica V°' ! grezne, odrine več ko 1000 ton vod«. 1 a že dve galoni vode zadoščata, <1* ^ i spravita iz ravnotežja. Podmornice •"
V DANAŠNJI ŠTEVILKI BERITE:
„0D ZAKONA DO LJUBEZNI"
na strani 10.
‘Na	pragu smrti.
na strani 8.
španskega častnika"
na str. 11. in 12.
Cesto Kranj—Naklo modernizirajo.
Z deli so začeli meseca februarja in bodo zdaj izročili prometu prve tri kilometre izgotovljene ceste. Vsa cesta bo dolga 5600 m in bo stala 8 milijonov 700.000 dinarjev. Pri delih jo zaposlenih okrog 200 delavcev. Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje Bri-celj jz Ljubljane. Delavci napravijo na dan približno 14—15 metrov betonskih plošč, ki sestavljajo cestni tlak. Plošče so debele po 20 cm in Polagajo jih na pol metra gramozne Podlage. Delo precej hitro napreduje in upati je, da bo cesta končana do jeseni prihodnjega leta.
5 milijonov dinarjev bo darovala Mestna hranilnica ljubljanska za 501et-nico svojega obstoja mestni ubožnici. S tem bo najlepše proslavila častno obletnico, vse zunanje proslave bodo Pa odpadle.
Incident sc je pripetil v Radvanju. Tani so v neki gostilni neki fantje prepevali tuje pesmi. Ker je 241etni Boris Pertot protestiral, so ga tako ftepli, da se je moral zateči v bolnišnico. Incident je zbudil ogorčenje pri vsej zavedni javnosti.
Ljubezenska tragedija se je te dni °digrala na Galjevici pri Ljubljani. Komaj 151etna Elena M. 6e je sprehajala z 211etnim livarskim pomočnikom Alojzom E. Na lepem se je pa pred njima pojavil lOletni krovski pomočnik Anton Fujan in ustrelil Alojza, po-tlej pa še dekle. Alojza je krogla zadela v vrat, dekle je pa samo oplazila. Potlej je Fujan zbežal domov in se ustrelil v usta. V bolnišnico so prepeljali vse tri, toda Fujan je že izdihnil. Streljal je seveda iz ljubosumnosti.
Tudi monograme in gumbnice v fini in hitri izdelavi dobite pri tvrdki Matek & Mikeš, Ljubljana. Frančiškanska ulica. Glejte oglas v današnji številki.
Opozarjamo vse naše čitatelje na prospekt založbe »Žena in Svet« v Mariboru, ki je priložen današnji številki. V mesecu oktobru velja pri naročilu 50% popust, to pa samo pri naročilu obeh knjig skupno. Kdor torej naroči obe knjigi, ju dobi v oktobru s poštnino vred dostavljeni na dom za 20 dinarjev. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike in naroči takoj obe knjigi.
Krvava bitka med tatinskimi cigani in njihovimi zasledovalci se je odigrala v Barandi v Vojvodini. Cigani so ukradli v neki vasi več konj, potlej pa zbežali. Stražnik jih je začel zasledovati in je pozval brata Živana in Vasa Zivanova, ki sta bila na njivi, naj mu pri tem pomagata. Ujeli so
zadnji ciganski voz in starega cigana naložili na svoj voz. Potlej sta stražnik in Vasa tekla skozi gozd, da bi prestregla ciganom pot. Živan jih je še zmerom zasledoval s svojim vozom, na lepem so pa začeli nanj streljati. Naposled so se ustavili in rekli, da se vdajo. Prišli so k njemu, neka ciganka ga je udarila s kolom po glavi, drugi so pa oddali nanj šest strelov. Potlej so zbežali in doslej jih še niso našli.
Napadalca je ustrelila 601etna Elizabeta Emičeva iz vasi Ruševa pri Vinkovcih, ker je hotel imeti od nje denar. Napadalec Gjuro Blagojevič je ukazal njeni sestri naj gre k njej po denar. Ker ga ni hotela dati, je udrl v njeno hišo. Sestri sta se zaprli v neko sobo, toda pijani napadalec je vdrl za njima in začel sestro daviti. Elizabeta je skočila po samokres in ga ustrelila. Ko so jo zaprli, jo je v zaporu še isto noč zadela srčna kap.
Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem se je v Vičancih pri Veliki Nedelji pripetila nesreča. Pri trgatvi imajo ljudje namreč navado, da streljajo. Tako je storil tudi posestnikov sin Milan Vesenjak iz Vičane, pri tem je pa krogla po nesreči zadela krojaškega mojstra Franca Kukovca v hrbet. Na prsih mu je izstopila in Kukovec je nezavesten obležal na tleh. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Vlom v hišo posestnika Franca Mavca iz vasi Čemše pri Mirni peči je izvršil neznani vlomilec pri belem dnevu. Domačih ni bilo doma, zato se je splazil v hišo in ukradel zlato uro, vredno 2000 dinarjev, gotovine pa na srečo ni našel. Tatu je zasačil domači 6in, ki ga je hotel zadržati, pa ga je tat napadel in ga precej poškodoval. Potlej je zbežal v gozd.
Madžarska mina je pretekli teden po Donavi zašla v naše vode. Madžarske oblasti so naše oblasti opozorile nanjo, da se ne bi pripetila nesreča. Kljub iskanju se pa našim oblastem še ni posrečilo jo najti.
Tudi gramofon prav pride tatovom. Nekdo ga je namreč izmaknil iz gostilne Antona Župančiča v Retjah pri Trbovljah. Poleg tega je tat ukradel še nekaj zlatnine, vse skupaj vredno več ko dva tisoč dinarjev.
Otrok se je zastrupil z žganjem v vasi Vučkovcu pri Varaždinu. Pri neki hiši so kuhali žganje in ga dali piti Kletnemu dečku. Ta se ga je tako napil, da mu je postalo slabo in bi umrl zaradi zastrupljenja, če ga ne bi v zadnjem trenutku rešil zdravnik.
Izpred cerkve je ušla ženinu lepotica Mara Ljubičeva iz Gudincev pri Djakovu. Poročiti bi se morala z bogatim mladeničem Stevo Djordjevičem, zaljubljena je bila pa v revnega šan-dorja Nikoliča. Starši so ji izbrali ženina, kljub temu 6e je pa sestajala s Šandorjem in pripovedovala prijateljicam, da bo ušla izpred oltarja, če jo bodo prisilili k poroki. Tako se je tudi zgodilo. Pred cerkvijo je zbežala k Šandorju. ki je čakal v bližini, in mu padla okrog vratu, potlej sta pa čez njive zbežala. Svatje so hiteli za njima, a ju niso mogli ujeti. Zdaj se je Marin oče premislil in pravi, da jo bo dal kljub vsemu Šandorju.
Iz strahu pred kaznijo je šel v smrt 171etni Franjo Vaga, uslužben pri nekem veleposestvu v Velikem Bečeju. Neki kmet mu je zagrozil, da ga bo naznanil zaradi neprijavljenega samokresa, fant se je pa kazni tako bal, da se je rajši ustrelil.
Posledice obilne letine sadja so se pokazale tudi na Dolen jskem. V Št. Vidu pri Stični so se žgane pijače nalo-kali mladoletni fantje, stari od 16 do 19 let, in so bili seveda popolnoma omamljeni. Na cesto so privalili dvoje
smrekovih debel, debelih 30 cm, in so se skrili za grmovje, da bi gledali, kako se bodo kolesarji in motociklisti prevračali čeznje. To se jim je tudi posrečilo in žrtve njihove nepremišljenosti sta postala dva kolesarja in dva motociklista. Vsi so si poškodovali vozila in trpe precej škode. Prijavili 60 zadevo orožnikom, ki se jim je že posrečilo izslediti razuzdane fante.
Na motiko je padla in se smrtno ponesrečila Marija Bučarjeva, delavčeva žena iz Zgornjega Loga nad Litijo. Ko je šla na podstrešje, ji je na lepem spodrsnilo, da je padla vznak z glavo na ostro motiko. Pretresla si je možgane in prebila ušesa. Dobila je tudi hude notranje poškodbe in je na prevozu v bolnišnico izdihnila.
Spomenik dr. Svetozarju Miletiču, voditelju prečanskih Srbov v preteklem stoletju 60 odkrili preteklo nedeljo v Novem Sadu. Odkritju so prisostvovali poleg zastopnika Nj. Vel. kralja predsednik vlade dr. Cvetkovič in druge odlične osebnosti. Svetozar Miletič je bil organizator srbskega na-
Naša zunanja trgovina
Nadaljevanje s 1. strani
valuto; njihove devize naj omogočijo
plačanje važnih surovin, ki jih mora Jugoslavija uvažati.
V trgovini z Nemčijo, pravi dalje omenjeni dnevnik, naj se uveljavi načelo, da število jugoslovanskih železniških vagonov v Nemčiji ne sme biti večje kakor število nemških vagonov v Jugoslaviji.
BILIJONI ZA VOJNO
V svojem gdanskem govoru je Hitler ugotovil, da je Nemčija v zadnjih šestili letih izdala za oboroževanje 90 milijard mark ali 1.300 milijard (1 bilijon in 300 milijard) din.
Po podatkih nemškega lista »Der deutsche Volksvvirt« so v istem razdobju porabile za oboroževanje: Velika Britanija 40, Francija 26 in Poljska 5 milijard mark, vse tri skupaj torej 71 milijard mark ali 1000 milijard din.
Nemčija ie torej izdala v teh šestih letih za 300 milijard din več za oboroževanje kakor vse tri njene nasprotnice skupaj. Navedeni nemški list pravi, da je to razumljivo, ker se je morala Nemčija v teh šestih letih na novo oborožiti, medtem ko so se druge države oboroževale postopno vso povojno dobo.
RUSKI LES ZA ANGLIJO?
Med britansko in rusko vlado teko pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe med obema državama. Po poročilih švedskih listov so Rusi prosili švedske in norveške ladje, naj prevzamejo prevoz ruskega lesa iz Belega morja v britanske in francoske luke.
V Londonu pa izjavljajo, da o tem še ničesar ne vedo.
PODMORNIŠKA VOJNA
Angleži trde, da nemška podmorni-ška nevarnost v Atlantiku pojema. Vzrok je po njihovem v tem, da Nemcem primanjkuje velikih oceanskih podmornic.
Po drugi strani se pa opaža mnogo večja živahnost nemških podmornic v nevtralnih skandinavskih vodah. Tu gre po trditvah angleškega tiska predvsem za manjše obrežne podmornice.
ZDRAV J E
s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, odnosno »H e r s a n čaja«, mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija).
Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost »H e r s a n čaja«, in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: prt poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pn migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupi j en ju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — »H e r s a n č a j« se dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam pošlje brezplačno:
RADIOSAN, ZAGREB, Dukljaninova 1
Beg. štev. 14.001/1935
roda, velik govornik in publicist. Udejstvoval se je nekaj časa tudi kot pesnik, kot novinar pa sodeloval pri listih »Srbski dnevnik« in »Zastava«. Predvsem je bil pa politični vodja Srbov pod Madžari. Na t^m področju si je pridobil največ zaslug. Hvaležni narod mu je zdaj postavil spomenik. Pred odkritjem spomenika je imel velik govor predsednik vlade Cvetkovič.
ZrcAL
natin dni
Osebne vesti
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
»Kdor ponižuje se sam...«
Primerna uslužnost je lepa last-".nost in tudi izraz omike, seveda le,
Poročili so se:	V Beogradu:
g. Viktor Koželj, poročnik kraljeve garde, in gdč. Silva Bahovčeva, hči veletrgovca iz Ljubljane. V Zagorju: g. Anton Ochineri, poštni uslužbenec, in gdč. Mila Urbančičeva iz.
Ljubljane. V Kočevju:	g.	Josipi	če ne preide v hlapčevstvo. Zal pa
Beljan, vlakovodja drž. žel., in gdč.lravno mi Slovenci v tem ne poznamo Ina Brinškova, uradnica v Zavodu sle-♦ prave meje in se le preradi preveč pili. V Slovenski Bistrici : J klanjamo tujcem. Posebno slovenski g. Konrad Hasler in gdč. Zora Carova.t trgovci gredo v tem predaleč.
V Lokah pri Zagorju: gosp. ♦ Sedim v prometni ljubljanski sla-Konrad Šuštar in gdč. Fani Magor-| ščičarni, ko vstopi znana trgovka, jeva   Obilo sreče!	|Nemka, članica ljubljanskega Kultur*
’	,, — .	t,*	• m I bunda. Še ko je bila gospa pri vratih,
Umrli so: A Ljubljani : Blan-* •	• prodajalka pozdravila z ogabno
ka Berhčeva; Jelica Žagarjeva, urad-* spakendranko »KstijanU. Gospa zač-nica; Ivan Zupanc, deželni adjunkt;* (g {zbirati slaščice in govori sfoven-Ivan Cerneha, siuga okrajnega sodišča. |8fc a prodajaika ji ves čas odgo-
V M a ribo r u : 761etni Ludvik Jan-f varja v slabi nemščini. Ko naroči kovic, podpolkovnik v pok.; 161etna* ' fcavo _ še vedno v £isti slo-Kristina Padčeva, lici poštnega iisluz-j veng£ini — ji prodajalka postavi sko-benca V Celju: Ivanai Okornova,tdelico na mizo s besedami: »Bitte pos.; 121etna rudarjeva lieerka Ljud-* sM gniidige Frau.« To takem kle-
nula Ostruhova; SOletni Martin Gug-t « , .... ... ___________ —.• „i„v,
ger, zasebnik; 791etna Elizabeta Mast
nakova; 211etni trg. pomočnik Bogomir Lorger; 491etni Ivan Oblak, pos. sin s Ponikve; 461etni kočar Jurij Pilko. V Kamniku : Ivana Zoretova, urad-: nica v kamniški smodnišnici. V Podčetrtku :	Anton Kolar, pos. V
Kresnicah : 901etni Anton Mlakar J I pos. V Višnji gori: Ana Lužar-: I jeva, roj. Sevškova. Na Jesenovcu* pri Zalem logu; Alojzij Veber, pos. — Naše iskreno sožalje!
zelo občutljive ribe. V brezhibni legi je podmornica tedaj, kadar je v popolnem ravnotežju v vodi in kadar brez pomoči strojev obdrži svojo lego in globino. Današnje podmornice so tako občutljive, da je dovolj, če periskop dvignemo ali spustimo samo za nekaj centimetrov, in že se podmornica dvigne ali pogrezne, če se en sam človek v podmornici premakne samo za en yard (91 cm), podmornica že spremeni svojo vodoravno lego.
ŽIVLJENJE NA PODMORNICI
Pogreznjena podmornica je čisto za--prta. V njej je stisnjen zrak, ki odrine vodo iz tankov, kadar se hoče podmornica dvigniti na površino. Dieslovi motorji kvarijo zrak, zato ne smejo delovati, dokler je podmornica pod vodo. Zato uporabljajo ta čas samo električne stroje. Posadka mora stalno vdihavati zrak, ki se je nahajal v podmornici tisti trenutek, ko se je Potopila pod vodo. Seveda se zrak pokvari, če je podmornica dolgo pod vodo. Toda o tem, kako dolgo vzdrži Podmornica pod vodo, ne odloča atmosfera, ampak moč njenih akumulatorjev. če bi se podmornica gibala pod vodo z vso možno hitrostjo, bi akumulatorji vzdržali samo dve uri. Zato je treba hitrost in vse, kar rabi električno energijo, s pametjo izkoristiti.
Poročnik je bil zdaj zadovoljen. Obrnil se je h kapitanu, ki je gledal zemljevid:
»Izravnali smo svojo lego, gospod kapitan.«
»Dobro. Položaj naj ostane isti in Piav tako hitrost, čez deset minut se vpnem.«
V tem trenutku je prišel mornar, ki je kuhal za častnike in opravljal še sto drugih stvari.
»Kava je pripravljena, gospod kapitan.«
»Hvala!«
Samo tisti, ki je kdaj prebil nekaj utrhdljivih, skrbi polnih ur pred zoro na poveljniškem mostiču, v vetru in v curkih ledene vode, bo razumel, koliko hvaležnosti je bilo v tej edini besedi.
V nadzorovalnem oddelku so sedeli poleg šefa še trije možje v sinjih hlačah in majicah, ki so bile pred tednom dni, ko so odpluli iz luke, še bele. Eden izmed njih je bil krmar in pred njim je visel velik kompas. Druga dva sta opazovala priprave za merjenje globine in položaja podmornice. Od časa do časa sta obrnila svoje vzvode, če sta opazila, da bo podmornica spremenila svoj položaj in globino. Tudi takrat, kadar je podmornica v ravnotežju, se lahko zaone na lepem dvigati ali spuščati, če zaide v tok druge gostote ali pa v plimo.
Oba periskopa sta naravnana. Njune oči so na dnu podmornice. Med njima je stal tretji častnik in čakal, pri-jjravljen vsak trenutek, potegniti periskop v notranjščino podmornice. V kotu je stal strojnik, nepremičen, kakor bi bil vzidan v podmornico. Ta možak mora paziti na nešteto žic in ventilov, tako imenovanih hidravličnih ventilov, ki so v zvezi z glavnimi tanki za vodo.
Kadar se hoče podmornica potopiti, bodisi v vojni ali na manevrih, ostanejo veliki ventili na dnu vodnih tankov zmerom odprti. Tedaj se pravi, da podmornica plove »na ventilih«, ker
samo stisnjeni zrak v tankih ne dš,, da bi voda vdrla v podmornico. Da se podmornica potopi, je treba samo odpreti ventile. Zrak tedaj šine iz tankov, voda vdre vanje in podmornica se ne more več obdržati na vodni gladini.
Na eni strani nadzornega oddelka je ograjen kot, poln raznih zelo občutljivih priprav. To je radijski brzojav in tam sedi človek s slušalkami na ušesih. Kadar plove podmornica na površini pošilja telegrafist brezžične znake. Zdaj so bile pa njegove slušalke zvezane s hidrofoni, občutljivimi ušesi podmornice, in tako je lahko poslušal pogovore in gibanje posadk na ladjah, plovečih na morski površini, šestdeset čevljev nad njegovo glavo.
V zadnjem delu podmornice je strojni oddelek. Tam stoje možje pri raznih ventilih, ki uravnavajo globino, v katere naj se podmornica potopi. Ta jjodolgasti oddelek je zelo mračen v primeri z žarko razsvetljenim kontrolnim oddelkom, in v tem polmraku se je nekaj strojnikov in kurjačev stiskalo okoli 12cilindrskih Dieslovih motorjev. Stroji so še žareli od dela, ko jih je ustavil alarm. Povsod se je čutil vonj po vreli nafti in na nekaterih krajih se je dvigala oljnata para nad vročimi ventili ali stikali.
Malo dalje je oddelek za motorje. V njem se je obračalo nekaj, kar je bilo podobno velikemu valju. Tam ni niti toliko prostora, da bi se človek vzravnal. Na vseh straneh so ogromni bakreni vzvodi in kazalci, ki so kazali tolikšne množine električne energije, da bi je bilo dovolj za električno centralo večjega mesta.
I Iz nadzornega oddelka se človek lah-:
1 ko stisne v drug velik oddelek skozi: vrata, ki ne prepuščajo vode. To je »oddelek za posadko«, in že ime samo pove, zakaj je tako velik in lepo urejen. Ob stenah so razporejene zložljive postelje. Razen tega je v oddelku miza iz smrekovega lesa in nekaj stolov brez naslonil. Tu govorim o mizi in stolih, a na morju jih pogosto uporabljajo kot postelje. Kadar se podmornica potopi, dela čim manj ljudi, kajti človek porabi pri delu dosti več zraka kakor če počiva. Ostali člani posadke spe ali pa berejo časnike in knjige. Na eni postelji spe navadno štirje možje.
Iti moramo še skozi neka vrata, ki ne prepuščajo vode in ki so skrita za rjavo zaveso. To je oddelek za častnike. To ime zveni kar čudno, ker je sobica zelo tesna. Na eni strani je spet vse polno žic in ventilov, na drugi pa nekaj preprostih postelj, pribitih k steni. Najnižja teh postelj je prav za prav namenjena tretjemu častniku. V resnici je pa zmerom polna zemljevidov in jiodobnih reči, ker se častniki in tudi ostala posadka ravna po načelu »segrete postelje«; na podmorni cah je namreč navada, da mora vsakdo, ko opravi svoje delo, takoj leči v posteljo, kjer je malo prej ležal nje-; gov namestnik.
Najvažnejši del opreme v tej sobici je priprava za merjenje globine. Razen tega so v kabini še zložljiva miza, dva zložljiva stola in jeklena blagajna, kjer so spravljene šifre, razne važne knjige in zaupne listine.
čeplazenju je gospa pri plačevanjii računa seveda tudi začela govoriti po nemško; saj ni mogla drugače. Gotovo si je pa s prezirom mislila, da tako Iilapčevsko ljudstvo ni zrelo za svobodo, ampak le za tujčevo peto.
L.
Trik
Pretekli teden je nekdo potrkal na naša vrata. Mama je odprla in pred seboj zagledala kakih 28 do 30 let starega moškega. Prosil jo je, naj mu podari dinar, češ da bi si rad kupil na starini srajco, ker bo prihodnji dan nastopil službo v neki tovarni, pa ne more iti tja brez srajce. Mama mu je res dala dinar.
čez dva dni je pozvonilo na vratih našega salona. Ko odprem vrata, zagledam pred seboj onega moškega, ki je prosil dinar za srajco. Na moje vprašanje, zakaj še ni vstopil ^službo, me je pošteno nahrulil, češ kaj me to briga.-
Mislim, da se mu je ta trik marsikje posrečil.	Vajenka.
NADALJEVANJE NA 9. STRANI
Hudobija
V Gorjancih izvira bister studenček. Srce se razveseli utrujenemu in žejnemu potniku ob pogledu nanj.
Zadnjič pa, ko sva prišla s prijateljem tja in se hotela napiti hladne studenčnice, je bilo v studenčku vse polno makaronov, krompirja in fižola. Sledovi omikane in izobražene malomeščanske družbe, ki pa ji manjka dobra vzgoja.
Ljubezen do bližnjega
Pri neki bogati družini, ki ima trgovino in gostilno, služi neko dekle kot natakarica in šivilja. Od ranega jutra, pozno v noč, včasih tudi do zgodnje ure, streže gostom. Spi zelo malo. Ob vsakem času, kolikor ji g*
; preostaja, pa šiva. Denar, ki ga zasluži s šivanjem, mora oddati gospo-’ darju. Mesečno ji plačujejo za delo ;; 120 dinarjev. Ali je to ljubezen do-•; bližnjega?	Zuanee
mm
filmajo zdaj
Motorizirane nemške čelo po končanih bojih za Brest Litovsk,
državi
Angleška matična križarka za letala »Courageous«, ki jo je potopila neka
nemška podmornica.
je gospodična Virgi-larjem, da med svo-
Sive lase podedujemo
Bergen, oktobra.
V	Bergenu na Norveškem se je v neki kliciki leta 1936. rodila plavolasa deklica. Imela je na čelu pramen belih las. Zdravnik, ki je pomagal materi pri porodu, se je zelo zanimal za to posebnost. Opazil je namreč, da ima tudi mlada mati na čelu siv pramen las, da ga pa skrbno skriva pod plavi-mi kodri. Pričel se je zanimati za porodničine sorodnike in je dognal, da je v njeni družini 77 članov, ki so imeli ali še imajo pramen belih las na čelu.
Ta pramen poganja prav na sredi čela iz nekakšnega trikota, ki ga imajo
Na Angleškem filmajo zdaj prvi vojni film, ki bo pokazal, kako so se Angleži pripravili za vojno. Slika kaže filmska igralca Merle Oberonovo in Ralpha Richardsona, ki bosta v filmu igrala glavni vlogi: bolničarko in letalskega častnika, ko prihajata iz nekega vzornega zavetišča v Denhamu.
na glavi nekateri ljudje. Poteka proti obrazu in se začne na vrhu lobanje. Tako se zgodi, da imajo nekateri člani te nenavadne družine tudi bele trepalnice. Ti beli lasje so zato beli, ali bolje brezbarvni, ker primanjkuje temu delu kože kožnega in lasnega barvila ali pigmenta.
Nekateri člani te družine imajo bele dlakice tudi po vsem telesu, posebno
po trebuhu. To anomalijo je imel celo praded novorojenke, rojen v letu 1836. Družinski člani trdijo, da imajo sive lase zato, ker je njihova praprababica v blagoslovljenem stanju zagledala belo kobilo in se je zelo ustrašila te nenavadne živali. Kajpak je to naj-brže 'raža, ki so si jo izmislili njeni potomci.
Londonski hoteli so varni pred letalskimi napadi
London, oktobra.
Londonski hoteli, tisti razkošni hoteli, ki so zgrajeni za gornjih deset tisoč, so že ukrenili vse potrebno, da so popolnoma varni pred zloglasnimi in strahovitimi letalskimi napadi. Londonski hotelirji se niso bali izdatkov, da bi zavarovali svojim hotelom dobro ime in svojim gostom dragoceno življenje.
Londonski hotel ,Ritz‘ je zahteval od londonske mestne občine potrdilo, da so njegove kleti — kjer sta bar in restavracija — popolnoma varne pred letalskimi napadi. Lastnik hotela ,Gros-wenor‘ je na tistem kraju, kjer je njegova zgradba izpostavljena napadom, dal natovoriti 20.000 velikih vreč peska težkih 850 ton. Da bi mogla zgradba to vzdržati, so jo podprli s posebnimi jeklenimi stebri. Samo v tem hotelu je delalo 750 delavcev.
V	hotelu ,Dorchester‘ v Hyde Parku so zgradili osem zavetišč pred letalskimi napadi pod tri in pol meterski-mi betonskimi ploščami, ki jih ne. more prebiti tudi najtežja bomba. Prostor za prtljago v nekem hotelu so pa preuredili v prostor proti plinskim napadom.
Za to ureditev so porabili hotelirji težke milijone.
Blokada in njena zgodovina
London, oktobra.
Te dni večkrat slišimo o blokadi, ki jo izvajata Anglija in Francija proti Nemčiji. Kaj je prav za prav blokada in kakšna je njena zgodovina?
Blokada je vojno sredstvo, s pomočjo njega se sovražni državi zapro dohodi v vsa pristanišča ob njeni obali. Cilj blokade je v tem, da sovražnika kar najbolj oddaljiš od sveta in da mu preprečiš pomorski in drugi dovoz hrane im surovin iz kakršne koli druge države.
Pravila blokade je ustanovila pariška deklaracija v pomorskem pravu 1856. leta. Dopolnili so jih z londonsko izjavo 1909. leta. Nevtralne države, ki
Ko je ruska vojska prodrla v bližino Vilna, so vojaki najprej razdeliii med ljudstvo moskovske časopise.
poskušajo prebiti pas blokade in sovražni državi dobavljati blago, morajo pustiti, da ji države, ki izvajajo blokado, zaplenijo blago. Vso zasebno last nevtralcev, ki jo dobe v pasu blokade, bodisi na ladjah ali na vlakih, za-sežejo.
Glavne točke pravil o blokadi so:
1.	Država, ki vrši blokado, mora to blokado objaviti.
varno operacijo. To je mladenko tako potrlo, da se je odločila za samomor.
Skočila je iz 10. nadstropja doneb-nice v globmo. Samo čudež jo je mogel rešiti, da se ni popolnoma raztreščila. Padla je namreč najprej na krono nekega drevesa, od tam pa na neko grmičje. Dobila je hude notranje poškodbe, vendar ne nevarne za življenje.
V	bolnišnici, ko se je opomogla od
2. O blokadi mora obvestiti vse nevtralne države.
3. Nevtralne ladje, ki niso vedele za blokado iz kakršnega koli razloga ne zaplenijo, toda počakati morajo v najbližjem pristanišču, da se razmere spremene.
Skok iz 10. nadstropja
Newyork, oktobra.
Dvajsetletni Američanki Virginiji Doysonovi so zdravniki izjavili, da ima čir v možganih in da je to bolezen, ki se da r J ‘	   —
strahu in 1 ni ja C*
jim poletom po zraku ni občutila ni-kakšnega strahu in ne kesanja, pač se ji je pa zdelo, da leti po zraku z letalom.
Zdaj je dobila spet veselje do življenja in se bo tudi dala operirati.
Otroci gospodarijo na velikem posestvu
Oslo, oktobra.
V predmestju norveške prestolnice Osla so umrli starši dvema bratoma in njuni sestrici. Otroci so ostali sirote, nimajo niti sorodnikov, niti dobrih znancev. Sklenili so pa, da bodo sami gospodarili na svojem posestvu.
Imajo čedno hišico z vrtičkom, dva konia, dve kravi. koze. svinje in teleta. Starejši deček, zdaj mu je 16 let. urejuje dom in plačuie davek. Dekletce, j 13 let ima, gospodinji, kuha in pere. V kuhinjici se vse blešči od čistosti. mala gospodinja gospodinji bo-
  marsikatera poročena žena.
Desetletni deček pa pase koze in krave in skrbi za živali.
Država je odredila, da bo dajala podporo tem pogumnim otrokom. To podporo bodo dobivali vsak mesec. Elektriko imajo pa že zdaj zastonj.
Telesna teža in umrljivost žensk
Newyork, oktobra.
Neka ameriška zavarovalnica je na podlagi zelo točne in obsežne statistike ugotovila, kakšno je razmerje med telesno težo žensk in njih umrljivostjo. Opazovali so to razmerje na 308.027 osebah in je zato ta statistika nedvomno zanesljiva in pravilna.
Največja umrljivost štiridesetletnih žensk je tedaj, če je štiridesetletnica od 5 do 24 odstotkov nad normalno telesno težo,
V tridesetih letih umro vse bolj ženske, ki so srednje visoke. Majhne
■ ženske pa dosežejo največjo umrlji-! vost v štiridesetih letih, j Glede odpora proti raznim boleznim,
! na primer proti tuberkulozi, pljučnici | in hripi je ta umrljivost pri majhnih | ženskah za 60 odstotkov večja kakor ; pri siednjevelikih in velikih ženskah. Pri zelo debelih ženskah je umrljivost velika zaradi bolezni notranjih organov, jeter, ledvic to bolezni srca.
Pri sladkorni bolezni niso mogli ugotoviti nobenega razmerja med telesno višino, debelostio in umrljivostjo zavarovank.
Po rižu shujšaš
Newyork, oktobra.
Gospodična Gypsy Nina je plesalka v nekem zabavišču Atlantic Cityja, letovišča ob Atlantski obali. Zelo ponosna je na svojo vitko in lepo postavo. Radovednim novinarjem je izjavila, da se mora za to vitkost zahvaliti samo — rižu.
Dejala je: »Vsak večer, preden se podam v zabavišče k predstavi, pojem poln krožnik riža. ki si ga sama skuham. Preden pa riž dam v lonec, ga še presnega vržem po tleh. Nato se sklonim in poberem vsako zrnce posebej, zberem riž v lonec, ga operem dani kuhati.
Kolesarji imajo sitnosti
Newyork, oktobra.
„ mesta Shenandoaha v Jowa v Združenih državah so , da se ne bodo več vozili s . Vzrok temu sklepu je najnovejša mestna uredba za kolesarje, ki je, če že ne stroga, pa vsaj zelo nedosled-. na. Prepovedano je voziti se na kolesu, ki ima krmilo nižje od sedeža. Prepovedano se je voziti na kolesu, ki nima ročne troblje. Prepovedano je izpustiti krmilo, če se voziš, zapovedano je pa, dajati z roko znamenja na ovinkih, da ljudje vedo, v katero smer se boš peljal. Kako je to mogoče storiti, ne da bi odmaknil roko od krmila, kajpak niheč ne ve.
Razen tega ne sme nihče voziti na kolesu še kakšno drugo osebo, sicer plača 100 dolarjev kazni, ali pa tvegi 30 dni zapora.
Kolesarji mesta Shenundoaha st bodo rajši odpovedali kolesarjenju, ka kor da bi morali paziti na toliko stvari
Zenske morajo zdaj v Nemčiji opravljati moška dela. Slika kaže mestno damo, ki pomaga na kmetih pospravljati krompir. Videti je zadovoljna.
4	...	___________
Kuharica, ki ni znala čirfati
Bruselj, oktobra.
Pred bruseljskim sodiščem so imeli te dni kaj nenavaden in zabaven proces. Kuharica Maicella Dumoulinova je tožila neko grofico, svojo bivšo gospodinjo.
M. Dumoulinova je izvrstna, zelo zanesljiva in spretna kuharica. Na nesrečo pa ne zna brati in pisati, kar je pa kajpak ne ovira, da ne bi pripravljala še izvrstnejših jedi, kakor marsikatera kuharica, ki to oboje izvrstno obvlada. Kuharica Dumoulinova je pa na žalost zelo hitre jeze, tako rekoč prepirljiva. Kajpak so bili prepiri med njo in njeno gospodinjo-grofico na dnevnem redu.
Lepega dne se je kuharica spet silno sporekla s svojo gospodinjo, naposled je odpovedala in zahtevala takojšnje izpričevalo. To se je zgodilo; oborožena s spričevalom se je kuharica napotila iskat nove službe. Toda čudno! Kamor koli je prišla in pokazala spričevalo, povsod so jo odklonili. Vsakdo, ki je
izpričevalo prebral se je muzal in smejal, v službo je pa ni hotel nihče vzeti, kakor bi se vsi zakleli proti njej.
Naposled je nesrečna kuharica, kajpak še slutila ni vzroka svoje smole, poiskala neko svojo znanko, ki je znala brati in pisati, in jo je prosila, naj ji vendar prebere, kaj piše v knjižici. Znanka ji je prebrala na glas:
»Podpisana, grofica R, C. potrjujem, da sem bila več let v službi pri svoji kuharici, gospodični Dumoulinovi. Gospodična Dumoulinova je izkušena, izvrstna, genialna kuharica. Reči moram, da sem storila vse, da bi bila z menoj zadovoljna. 2:al sem morala spoznati, da se zaradi njenega prepirljivega zeačaja ne ujemava tako, kakor bi ona želela. Prav rada bi še dolgo ostala v službi gospodične Du-moulinove, čeprav je bila moja potrpežljivost večkrat na tehtnici. Toda izkazalo se je, da je to nemogoče, zato me je gospodična Dumoulinova danes odpustila iz službe. Grofica R. O.«
Kitajski pogreb v Singapuru
Singapur, oktobra.
Drugi kraji, druge navade! V Singa-puru je umrl neki Kitajec po poklicu visok državni uradnik. Priredili so mu kajpak razkošen kitajski pogreb. Na čelu sprevoda so peljali štirje konji velikanski, z belo svilo in belimi venci okrašen voz. Pokojnikovi tovariši, sami odlični Kitajci korakajo za vozom, oblečeni v belo, kajti bela barva je pri Kitajcih barva žalosti. Belo krsto nosijo pokojnikovi prijatelji.
Singapur je moderoo velemesto, v njem se evropska civilizacija zaganja °b vzhodnjaško kulturo in tradicijo. Zato se nihče ne čudi, če vozi pokojnikov šofer na koncu sprevoda majhen, športni avtomobil, vozilo, ki ga je imel Pokojnik posebno v čislih.
Med sprevodom bi Evropca najbrže zbodel v oči še en avtomobil. Je to Velik, reklamni avto z napisom »Tele-funken radio« in z velikim, pisanim zvočnikom na strehi. Iz zvočnika doni Pogrebna koračnica, od časa do časa Pa slišiš, kako nekdo glasno hvali pokojnikovo vzorno življenje, njegova dobra dela in njegove zasluge za narod ia državo.
Včasih slišiš skozi zvočnik tudi jok in vzdihe pokojnikovih žalujočih ostalih.
Kako čuden prizor za Evropca! Po eni strani tradicija, stara kitajska kultura, po drugi strani pa najnovejše Pridobitve dvajsetega stoletja v tako nenavadni uporabi. Na prvi pogled se nam bo morda zdelo nenavadno, da so Kitajci tako hitro prevzeli zapadno-evropske navade. To sl pa razložimo lahko tako, da so hoteli s tem kar najlepše proslaviti spomin na pokojnika in njegovo življenje. Storili so Pa to na nekoliko primitiven in naiven način. To je pač Vzhod!
S sto franki iz Londona v Pariz
Pariz, oktobra.
Kadar odhajajo v Oxfordu študenti na poletne počitnice, je vselej zelo Veselo. Izmislijo si vse mogoče potegavščine in popijo velike sode izvrstnega whiskyja. Nič čudnega, če so zelo dobre volje in marsikatero nenavadn* uganejo.
Letos je zbudila menda največ, o senzacijo stava študenta Leonarda Chesaira. Chesair je stavil z nekim svojim tovarišem, da se upa potovati v Pariz s toliko denarja, kolikor ga in»a v žepu. Bil je že tako okajen, da najbrže ni vedel, koliko drobiža ima že pri sebi. Ko je kmalu nato segel v ®ep, je opazil, da ima samo še 100 frankov, okrog 150 dinarjev. Ker je bila vsota, ki je zanjo stavil, zelo visoka, in ker ni hotel obveljati za lažnjiv-ca, je stavo vseeno sprejel.
Takoj drugi dan se je odpravil na Pot. Ves denar, ki ga je imel, je izdal za vozovnico za parnik. Brez vozovnice ne bi mogel čez Rokavski preliv, Plavati ne zna, peš pa tudi ni mogel čez. Razen nekaj frankov, mu ni ničesar ostalo, ko se je na francoski obali izkrcal.
Mladi mož pa ni obupal. Odločil se je, da bo najprej zaslužil toliko denarja, da bo lahko z njim nadaljeval svoje potovanje. Pričel je iskati dela: Dobil ga je v nekem majhnem francoskem mestu pri nekem podčastniku. Postal je vrtnar. Opravljal je najtežja vrtnarska dela. Zaslužil je dovolj, da je lahko nadaljeval pot.
Ko mu je spet zmanjkalo ,kuriva1, denarja, je spet pričel iskati dela. Dobil ga je v neki francoski tiskarni. Tako si je pomagal od kraja do kraja,
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Aprilske šale navadno ne napravijo ni6 dobrega. Pogosto se je že ;zgodilo, da je ta ali oni postal žrtev ; neslane aprilske šale. Nekoč je pa ‘,prav aprilska šala rešila življenje nekemu vojvodi in njegovi ženi. To sta bila namreč vojvoda Karl Lo-trinški in njegova žena, ki sta v ječi v Nantesu na Francoskem, čakala smrtne obsodbe. Sklenila sta, da bo-'.sta prvega aprila s pomočjo zvijače poslednjič poskusila svojo srečo. Preoblekla sta se v kmeta. Vojvoda si je '.naložil na rame korito z zidarsko ■ malto, vojvodinja pa veliko košaro 'zelenjave. Ena izmed žensk njunega spremstva je tekla k vratarju mest-\nih vrat in je zaklicala: »Poglej, tamle gresta vojvoda in vojvodinja/« ■»April! April/« se je ta zasmejal, [vesel, da se ni dal »potegniti«. Ta čas sta bila pa »kmet« in »kmetica« že izven mestnih vrat in sta jo v najkrajšem času popihala dalje. To se je zgodilo v 17. stoletju.
*
Večina ptičev spi tako, da sedejo na kakšno vejico in tam čepe. So pa tudi ptiči, ki si izberejo prav neugodno lego za svoj nočni počitek — vsaj za naše pojme. Tako na primer žolna in tudi nekatere sinice spijo tako, da se s krempeljci primejo za J vejo in visijo z glavo navzdol. Pri J tem se morajo seveda močno prijeti, £ ker jih ponoči veter ziblje sem in tja
dokler ni lepega dne prijadral nekoliko shujšan, pa vseeno dobre volje, v Pariz.
Stavo je dobil! Izgubil je pa veselje do akademskega študija in se odločil, da bo postal pilot. Tako je pravniški stan izgubil bodočega pravnika, angleško letalstvo je pa dobilo novega pilota, ki mu ne bo manjkalo posri’ma in energije.
Raztreseni šofer in raztresena popotnica
Newyork, oktobra.
Rekord v raztresenosti je nedvomno te dni dosegel neki newyorški šofer. V njegov avto je sedla mlada dama in naročila šoferju, kam naj jo odpelje. Nato je odprla knjigo in se zatopila v branje. Ko je pa med vožnjo slučajno pogledala skozi okno avtomobila, je videla, da se vozi čisto po drugem koncu mesta. Opozorila je šoferja.
Šofer jo je začudeno, kar prestrašeno pogledal. Potlej ji je dejal, da je čisto pozabil nanjo in da se je brez cilja vozil po mestu, misleč, da je sam. Kajpak jo je takoj odpeljal, kamor je želela.
Videti je pa, da je bila tudi dama zelo razstresena, kajti tri ure je sedela v avtu, ne da bi pogledala skozi otaio, pripeljati bi se morala pa na določeni kraj v pol ure.
Jajca, ki — jokajo
Capetown, septembra.
Južnoafriški institut za znanstveno in industrijsko raziskovanje je te dni objavil kaj nenavadno in zelo zanimivo odkritje. Dognali so namreč, da se jajca kakor ljudje — jokajo. Jajca za svojo zaščito in pa proti raznih škod-liivim klicam od časa do časa spuste neko tekočino, ki je po kemični sestavi presenetljivo podobna človeškim solzam.
To tekočino so s kemičnim postopkom ločili od beljaka in dognali, da zelo pripomore, da lahko jajca tako dolgo ohranimo sveža.
Kralju Viljemu I. Pruskemu so priporočili kaj čudno zdravilo za protin. O njem beremo v dvomih zapiskih iz leta 1728. Tam je namreč zapisano, da je prispela na dvor pošiljka tri sto mer deževnikov, dvanajst vreč, polnih mravelj z jajčki in kadila, poleg tega pa še štiri vreče, polne smrekovih in jelkovih storžev. To so potlej odposlali v Berlin. Iz tega je dvomi lekarnar napravil neko tekočino, ki je kralju baje ugajala, saj je ukazal, da jo mora imeti odtlej dvorni lekarnar zmerom v zalogi za dvorsko uporabo.
Na Arabskem ni prav nič čudnega, če na primer na tem ali onem grobu poleg drugih kaj nenavadnih znamenj najdete tudi ročko za kavo. Ročka pa ne pomeni, da je bila oseba pokopana pod njo, ljubiteljica kave. Postavijo jo na primer tudi na grob tega ali onega šejka, da se spominjajo njegove gostoljubnosti.
Čeprav je na Japonskem dosti prizadevnih zobozdravnikov, saj se je dežela že popolnoma modernizirala, vendar lahko še v marsikaterem kraju najdete »oltarje zobobola«. To so namreč lesene hišice, podobne našim ptičnicam, stoje pa v zelenih gajih. Tisti, ki ga trpinči zobobol, pritrdi
Zaklad, v. blazini
Dunaj, septembra.
Neka avstrijska kmetica je še pred vojno — to se pravi pred prejšnjo vojno — dobila od svoje tete iz Amerike lepo blazino za divan. Dolgo so blazino rabili, ko je bila že tako odrgnjena, da se ni več podala na divan, jo je kmetica dala svojim otrokom. Ti so se igrali z njo ,Indijance*. Ko so lepega dne blazino pri igri raztrgali, se je vsulo namesto perja polno
Siguren nastop
nam omogoča le solidna obutev v brezhibni oblik«. Pri nabavi Iste nas posetlte, postreženi boste nad vse pričakovanje. Vsak teden nafnoveJŠi modeli
»
Je-Ja«
Ljubljana, Miklošičeva 56
bankovcev. Mati je pritekla pogledat, kaj se je zgodilo, in ugotovila je, da je v blazini bilo 1100 dolarjev v še veljavnih bankovcih.
V enem mesecu štirikrat
babica
Newyork, septembra.
V Newyorku, v okraju Edmestown, živita gospod in gospa Lloyd Rose Be-nett, ki sta postala v enem mesecu kar štirikrat ded in babica. Njune štiri hčerke so druga za drugo v enem mesecu rodile otroke. Vsaka izmed hčerk je pa tudi želela, da je njena mati pri porodu navzoča. V prvih treh primerih je bilo to lahko, babica se je z želez-
j nico odpeljala do njih.
I četrta hčerka je pa živela v San Frančišku, in je bil slučaj tako nujen, da je stara gospa morala potovati z letalom, če je hotela še 'pravočasno dopotovati k hčerki. To je bila njena prva vožnja z letalom; srečno se je končala. Stara mati je veselo pozdravila svojo hčer In svojo pravkar roje-ro vnukinjo.
na steno enega izmed »oltarjev« na J listku napisano molitev, ki v njej J prosi boga »Binzuro«, naj ga rešiJ bolečin. Na tisoče takšnih molitev< visi na teh »oltarjih«, nič manj pa < ne listkov z zahvalnimi molitvami za < ozdravljenje.	<
*	5 *
Neki milanski avtobusni podjetnik! je prav na nenavaden način našel! svojo mater. Pred štiri in tridesetimi < leti so ga namreč njegovi starši zgu-< bili in tako je prišel v zavod za naj-; denčke. Tam je dorasel, ne da bi; prišel enkrat samkrat v stik s svo-; jimi starši. Pred kratkim mu je pa; neka stara dama, ki se je vsak dan; vozila v njegovem avtobusu, pove-; dala, da bo odpotovala v Rim. Avtobusni podjetnik je prosil gospo, daj bi v Rimu poslednjič poskusila najti; njegove starše. Dal ji je svoje listine. Ko se je gospa peljala z vlakom; proti Rimu, je šele pogledala listine; in v svoje veliko presenečenje spo-J znala, da je sama mati avtobusnega; podjetnika.	J
*
Neka vrsta afriških ptic ima izredno simpatijo do rdeče barve. Za', svoje gnezdo uporablja namreč sa-; mo liste nekega drevesa, ki so rdeče; obrobljeni. In še od teh listov odtrga', samo rdeče robove in iz njih napravi', gnezdo. Seveda porabi za gnezdo več', sto takšnih listov.
Proti nesrečam v gospodinjstvu
Newyork, septembra.
Udruženje ameriških zdravnic je te dni napovedalo neizprosen boj raznim nesrečam, ki se zgode v gospodinjstvu, v kuhinji pri štedilniku, pri pranju, pri čiščenju oken, tal itd. Ta boj napovedujejo po časopisih, po radiu, pa tudi na klinikah, pri zasebnih razgovorih s pacienti itd.
To akcijo so začele ameriške zdravnice zato, ker statistike dokazujejo, da je v amerišikh hišah in kuhinjah kljub modernim napravam vsak dan več nesreč, ki terjajo zdravje marsikatere prepotrebne ameriške matere.
Cestni red — to pot drugačen
Austin, septembra.
V državi Texasu, v največji državi Združenih držav, je guverner izdal pravilo, naj odslej stražniki ne zapisujejo samo tistih motoristov in avtomobilov, ki vozijo nepravilno in nepazljivo in tako ogrožajo življenje svojih bližnjih. Odslej bodo prišli v stražnikov notes tudi tisti vozači, ki so se kakor koli odlikovali s pravilno In lepo vožnjo. Ti vzorni vozači dobe javno pohvalo, razen tega pa vsak tudi dve brezplačni vstopnici za predstavo v kakšnem gledališču, pri nogometni tekmi in podobnih prireditvah.
Koristni molji
Buenos Aires, septembra.
Samo drznite si kakšni gospodinji zatrjevati, da molji niso škodljive živalce. Zamerili se ji boste in ne bo več hotela govoriti z vami. Resnica je pa, da so neke vrste molji v nekih okoliščinah prav koristne živalce.
Neki majhni argentinski molj je rešil velik del avstralske celine, da ga ni popolnoma uničil neki kaktus, ki je
Posebno pazite, ka|
bolnik pije! Če Vam je le mogoče, dajte mu za zdravje in užitek čim češčfc najboljšo mineralno vodo
ono as rdečimi srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodilo zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopaliSia
SLATINA RADENCI
zelo razširjen po Mehiki, Združenih državah in tudi po Evropi, toda v Evropi samo kot okrasna rastlina. Kjer se pa razmnoži ta kaktus, spremeni vso rodovitno zemljo v pravo, pravcato puščavo. Avstralski naravoslovci so zaman iskali kakšno primerno vrsto žuželk, ki bi mogle to trdoživo rastlino uničiti. Naposled s« je nekemu učenjaku posrečilo odkriti argentinskega molja, majhno, drobno živalco. Ta molj, bolje ličinke tega molja so pa divjanje avstralskih kaktej temeljito omejile, saj so doislej rešile že 4 milijone hektarjev zemlje pred škodljivo rastlino.
Kruh iz cvetlic
Kalkuta, septembra.
V Indiji rastejo cvetlice, ki niso samo zelo lepe, pač pa tudi zelo koristne. Ena izmed najbolj cenjenih cvetlic raste na drevesih ln se imenuje ,mho-vad‘. Iz cvetnih čaš te cvetlice narede neko posebno moko in iz nje mesijo kruh. Sveže cvetne čaše pa pridajajo raznim jedem, da dajejo jedem lep duh. Iz njih žgo tudi neko vrsto žganja, ki je pri Indijancih zaradi izredno dobrega duha zelo priljubljeno.
Stekleni čevlji
London, septembra.
Pravljica o Pepelki, ki si je na materinem grobu nateknila steklene čeveljčke in plesala v njih s kraljevičem vso noč je postala resnica. Modeme ,Pepelke‘ s pepelnato plavimi lasmi si bodo lahko odslej kupovale steklene čevlje, ki jih je v velikem številu pripeljal v Evropo neki ameriški čevljarski magnat.
Za zdaj nosijo takšne čevlje samo v Londonu, dobiš jih v raznih oblikah in barvah. Nerodni plesalci, pozor! Zdaj ne bo več kazalo pri plesu stopicati po damskih čevljih, ker se bodo sicer — zdrohili v tisoč črepinj...
Žena v politiki
Florenco Horsbroughovo, -konservativno članico parlamenta za Dundee, škotsko pristanišče, so imenovali za parlamentarno državno tajnico pri ministrstvu zdravja. Tukaj gre za enega vodilnih mest v ministrstvu, ki so ga dosegli navadno samo najbolj zaslužni in najbolj Izkušeni politiki. Prav za prav si je znala miss Horsbroughova že tudi v spodnji zbornici pri raznih priložnostih pridobiti dobro ime, tako ob uvedbi zakona proti uporabi metil-nega alkohola, kakor v boju za moderni adoptacijski zakon. Bila je prva ženska, ki so ji dodelili čast, da je v imenu parlamenta odgovorila na kraljev nagovor.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Noveli »Družinskega tednika11
BETKI HO SPRIČEVALO
napisal h. h. baseler
Strojepiska Betka je sporočila, da se bo poročila.
»Napisati ji moramo izredno dobro spričevalo,« je rekel gospod šef prokuristu.
Istega mnenja je bil tudi prokurist. Prav takšnega mnenja je bilo prav za Prav vse osebje. VT6i so hoteli prispevati k njenemu spričevalu.
»Pred vsem njena natančnost,« je rekel prokurist in je pisal.
»Ne pozabite njene izredne pridnosti,« je pripomnil knjigovodja.
»Bila je nad vse vestna in zanesljiva,« je dodal blagajnik.
Tako 6o napisali res dobro spričevalo: natančna, pridna, zelo čista, vestna.
»Hm,< je razsodil šef, ko bi moral spričevalo podpisati. Nič drugega ko 'hm«, toda v tem je bila vsa njegova kritika. Seveda, to je bilo dobro spričevalo, toda prav nič 6e ni razlikovalo od drugih dobrih spričeval. Ne-**j je manjkalo. Tako je nepodpisano •pričevalo spet romalo na prokuristo-vo mizo.
»Še bolj jo moramo pohvaliti,« Je svetovat prvi korespondent. Tako se J®1 tudi zgodilo. Povsod so dodali besedico »zelo«. Toda to se je slišalo £?kaj obrabljeno, celo korespondent, ** je to predlagal, je moral priznati.
Knjigovodja je kritiziral, da je tisti »zelo« tako in tako nesmisel; ali si natančen ali nisi natančen, kakor 6i lahko samo živ ali mrtev in ne moreš biti zelo mrtev. Uporabili so torej stavke namesto besed, toda spričevalo zato ni bilo nič boljše.
Naposled se je knjigovodja razgrel. »Zgrešili smo. Če prav premislim, nae ni zapustila samo strojepiska, ki bi ji radi dali prav posebno dobro spričevalo. Natančne in zanesljive so bile tudi prednice gospodične Betke.«
»Toda nobena nam ni kuhala čaja,« je bušik) iz korespondenta. »In nobena ni prinašala toliko cvetlic in vaz in skledic,« je dodal blagajnik.
»To je tisto,« se je muzal knjigovodja, »novo zrcalo v predsobi, nekoliko šče-tke na prašen suknjič, vsi jubileji, rojstni dnevi in godovi v glavi, tudi pri slabem vremenu za slehernega prijazna beseda, v napornih dneh nikoli utrujena in še dosti drugih reči, nekaj ženskega, nekaj materinskega je imela za nas.«
Tudi prokuristu se je zjasnilo. »Toda, dragi gospodje,« je rekel skoraj žalostno. »Tega vendar ne moremo napisati v spričevalo... prosim vas, to vendar ne gre.«
In vsi so morali pritrditi. Še noben ni videl spričevala strojepiske, kjer bi bilo zapisano, da zna gospodična ta in ta dobro čaj kuhati.
»Na nekakšen način moramo pa vendar povedati,« je vzkliknil knjigovodja, »nekako moramo le zaieti.«
Začeli so in predložiti spričevalo šefu. Ta je trenutek okleval, potlej pa
s krepko roko podpisal svoje ime pod to, kar je tudi njega prizadejalo, kajti tudi on je gospodično Betko vzljubil zaradi njenih dobrih lastnosti. Betka je dobila v roke spričevalo v zapečatenem ovoju in ga je odprla šele doma v navzočnosti svojega zaročenca. Takole 6e je glasilo:
»Gospodična Betka ni bila samo sodelavka, temveč tudi tovarišica. S svojimi prostovoljnimi opravki v dobro svojih sodelavcev, kakor tudi z vsem svojim z dobro voljo opravljenim delom je dokazala, da je za svoj novi poklic kot gospodinja, h kateremu ji iz vsega 6rca častitamo, kar najbolj pripravna.
Pisarniškemu osebju je žal ušla resnična pika na koncu tega spričevala, namreč vroči poljub bodočega Betki-nega možička na njena žareča lička.
Lenka proda svojo glavo
NAPISAL dr. M. G.
Lenka se je vračala vselej zelo slabe volje it trgovine domov.
Pred vhodom eo stale vrste mladih čakajočih ljudi, v megli in pomladnem vetru, ko je sijalo sonce ali so svetile ovetiljke. Lenko ni čakal nihče.
Tudi v nobeno svetlo kavarno ni mogla iti. Pri wetlobi je bil njen ponarejeni kožuhovina«ti ovratnik še bolj očitea in njen« oči so tičale še bolj globok« t jamtoab. Neko* j« je nekdo
vprašal: »Tuberkuloza? Od takrat ni šla nikoli več v kavarno.
Ali more človek s sestradanim obrazom služiti denar? Z dolgo brado morebiti. Kot model. Kot dvorna dama v filmu. Ali pa kot sestradanka.
»Potrebujem sestradan obraz,« je rekel Bill Stotter, vodja propagandnega oddelka trgovine. Za oddelek za živila v tretjem nadstropju trgovine mora napraviti reklamo za neki hranilni pripomoček. Hotel je slikati po preizkušeni metodi: Prej — potlej. Za »Potlej« ima Vero Krausejevo. Njena zalita lica, rdeča tudi brei šminke, so bila trda in polna, človeku se je zdelo, da bodo počila.
Na sprehodu po nadstropjih je Bill Stotter našel v enem izmed oddelkov Lenko. »Vas iščem!« Lenka si je mislila: »Za film najbrže« in je zardela. Fotografirali so jo in dobila je pet mark za priboljšek. To je bilo vse.
Na lepakih je bilo pa pod njeno 6liko napisano: »Ta dama ni ničesar vedela o našem hranilnem pripomočku itd.«
»Klasična glava!« je vzkliknil profesor HUberling, član umetnostne akademije, ki je zagledal lepak na neki lesenj ograji. Pisal je v trgovino.
V	vodstvu so se čutili počaščene in so mu posodili Lenko za sliko »Teror«.
Na sliki so sestradani, z nadnaravnim fanatizmom prežeti obraz »sans-culottke« občudovali, ko je z neke vojvodinje trgala njeno čipkasto bluzo. Piel KOnnecke, filmski fotograf, ki je imel v slikarski galeriji sestanek, je pred sliko kar zažvižgal: »Le od kod
poznam to ,sansculottko‘?< Ni mu prišel na misel lepak in razglabljal je celo popoldne. Potlej je telefoniral
Hiiberlingu.
Tako je Lenka prišla do vloge v nekem filmu. »Ah!« je vzdihnil mladi aristokrat, ko je videl Lenko na platnu, ko je rasbila okno. Ko da bi njega samega zadelo. Bil je zelo občutljiv. Od njega je dobila Lenka prvo orhidejo.
Kam naj jo vtakne? Na svojo volneno jopico? Aristokrat ji je kupil tndi obleko. Lenka je spoznala odvisnost ia njene posledice. Delno eo ji ugajale, delno jih je občutita kot breme. Naj-hujše je bilo pa, da je Lenka jedla preveč jabolčnega zavitka; to je bila njena strast, pred katero je bila p« varna, ko je bila še ubogo, vitko dekle.
Aristokrat je bil estet. Ko je Lenka lepega dne postala kar preveč polna mlada dama, se je od nje poslovil na nič kaj vljuden način.
Lenka je stala, kakor 6toje dekleta v reklamnih zvezkih: v zimskem vetrn na cesti. Pred leseno ograjo. Pred kioskom. Raztrgan lepak je visel navzdol.
»— dama — ničesar — — —šega hranilnega pri— —«
K Billu Stolterju! Bill Stotter si j* ogledal Lenkina debela lica, njen vrat, skratka vse.
»Hvala, gospodična, Ver Krauseje-vih iniamo dovolj.« In tudi v oddelku, kjer je bila poprej zaposlena, ni bilo mesta zanjo. Tako je ostala na ceoti.
o r a v n o : os, lupina, rob,
Golovec, on, gem, Po, Ko. vozel, Mae, vratar, Ra. — regon, vo, Solon, bor, Bal, ak, vel, la, polemik, Irec,
Praktična im lepa športna Jopica, se-s ta vi jena iz dveh tvoriv, kakor Je letos posebno moderno. Prednji del je namreč iz jelenovine, hrbet in rokava so pa pletena iz tople angorske volne.
Praktičen jesenski kostim, ki ga je izdelala ena najbolj znanih pariških modnih hiš. Jopica je rožnato in sivo kockasta, krilo je pa bordojskordeče. |
Križanka in uganke
KRIŽANKA
1 23456789
Pomen besed:
Vodoravno: 1. del voza; obed; 2. kretnja; plemič; 3. pokriva stene; športna panoga; 4. kraj v Sloveniji; 5. števnik; shramba za puščice; italijanska nota; 6. zločinec; 7. Kiplin-gov roman; prislov; 8. evropska prestolnica; bitka; 4. vladar iz dobe preseljevanja narodov; bog solnca.
Navpično: 1. ostanek ognja; veznik; 2. moško ime; poganjek; 3. turški velikaš; žensko ime; 4. moško ime; 5. sibirska reka; izumirajoča žival; narobe predlog; 6. spremljevalec; 7. prebivalec evropskega otoka; drevesna skorja; 8. staro orožje; moško ime; 9. zaimek; policijsko xasle-dovanje.
*
RAČUN S ČRKAMI AH C L X A H C
GDHBG G H K I B K G B E 1
GADILGI
Namesto črk vstavi prave Številke, da dobiš račun. Vsaka črka nadomešča samo eno številko.
JZLOČILNICA
POSESTVO - LABIRINT . IDRIJA - ZADUŽBINA - IRAVADI -DAGMAR - VEKOSLAV - ABOLICIJA - LITIJA
Vsaki besedi vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor.
*
ČRKOVNICA
S E N I Z M R S I K O A O E J O B G D B O L E A K E B I N L
* ,
SKRIVALNICA TRAVNIK DNEVNIK NEIZKUŠENOST IZPRIČEVALO ROKAV SEVER BONBON HODNIK IMENIK KOZAR JEZERO KLASJE SENČNIK
Iz vsake besede vzemi dvt zapored ni črki in sestavi is njih pregovor,
DOPOLNILNICA ■ . . 1. noat, z ... ra, a ... ka, • . 11. .,	. . ■ . ečnost, k . . . ka,
vpr .... je, s . . ® . j pripov ....
Namesto pik vstavi prave črto, dobiš popolne besede. Nove irto ti dajo pregovor.
•
IZPREMEN1LN1CA
ILO — BAR — REZA — TOM OS — PERA — RAZ —■ DESA — ERA — RIJA — KRAT — MARA — LES — VAL — AVA —
Pred vsako besedo postavi še po eno črko, da dobiš nove beseda. Neve črke ti dajo pregovor.
•
POSETNICA
Janezek se je rodili
Tragikomična zgodba ob rojstvu prvega vnuka
Pred dobrim mesecem je dobila moja teta srčkanega, zdravega in sladkega vnuka. Tisti dan je bil zanesljivo med najsrečnejšimi v njenem življenju. Povedati moram, da je moja teta še dokaj mlada, da je sama imela štiri otroke in da so njene zdelane roke vajene pestovanja in previjanja majhnih, smešnih ,štruc'.
,Mama‘ in ,ata‘ sta čez noč postala ded' in , babica' in nič jima bolj ne laska, ko ta naziv. Prvi vnuk, ali veste, kaj to pomeni? To pomeni, da še včerajšnji ,ata' danes pa že ,ded' pri bližnjem dalmatincu ta čudoviti, edinstveni dogodek primerno ,proslavi'. Stalni gostje so poučeni o položaju. In ko stric naroči ,Štefan' črnega, vsi vedo, koliko je bila ura.
>Ja, ja, moj dragi, staramo se, staramo...*, modruje stric in je ves srečen, ko mu tovariši ugovarjajo. >Kako mu bo pa ime?«
•»Janez naj bo, kranjski Janez. Kaj bi tista moderna imena!
In ko se pozno v noči srečni ded vrne domov, in hoče, ves blažen, še enkrat videti ,tisto onga, no, tistega kričača', ga teta nahruli, kakor se ob takšnih priložnostih spodobi.
Tamkaj v sobi, kjer počiva mlada mati, je polno nenavadne, skrivnostne dejavnosti. Nič čudnega, če je otrokovo rojstvo med najbolj hvaležnimi snovmi za preizkušnjo pisateljskih zmožnosti in ga skoraj ni bilo pisatelja, ki se ga ne bi lotil od te ali one plati...
*
Pomislite, moja teta je vsa nesrečna! Vnuka ima, otrok in mati sta zdrava, srečni oče je napredoval v službi, kupili so voziček, bel in sinji in hermetično se da zapreti, tako-rekoč vse je v redu, pa je vseeno nesrečna.
Pravi, da je kakor koklja, ki je izvalila račja jajca. Vsega je pa kriv prešmentani tečaj za mlade matere, ki se ga je udeležila moja sestrična pred poroko.
>Nič ne rečem, saj so se marsikaj pametnega naučili v tečaju«, je modrovala teta pri nas, »toda s tem ni rečeno, da mi stari ničesar ne vemo in ne znamo. Pomislite, svojega lastnega vnuka se še dotakniti ne smem!* >Sama sem vzgojila in zredila štiri otroke, vsi štirje so hvala Bogu zdravi, toda z nobenim nisem toliko šarila. Saj smo tudi mi otroke kopali, toda iz tega nismo naredili nekakšen obred! Vzela sem čisto pleničko in sem ga lepo umila. Najprej glavico, potlej pa še ostalo. Le kje si slišala, da je tžreba za vsak konec telesa drug kos vate? Morda je vse to res lepo, toda če po kopanju našega Janeza slučajno sežem v lonec, vodovod ali skledo, je v njej zanesljivo vata. Povsod sama vata. Še dobro, da je ne jemo na solati!«:
>Če hočem ,smrkavca' malo popestovati, že prične: Jdama, ali si des-mficirala roke?'«
>Zadnjič sem mu dala piti malo kamilic z janežem. Saj veste, kako dobro je to, če otroka v trebuščku zavija. Tega se pa v tečaju zanesljivo niso učili. No, pa je bila drugi dan plenička malo zelena, janež je pač zelen. Ali veste, kaj je storila? Jokala je tn vpila: £e zastrupili mi ga bottel Oh, ta ubogi otroki' Vzela je plenico tx jo nesla čisto k oknu, tam je je gledala proti svetlobi, da bi videla, kakšni odtenki so na njej... Potlej me je poučila:
,V tečaju smo se učili, da mora dojenček imeti zmerom svetlonimeno blato, kakor rumenjak!‘
iSvetlorumeno blato! Ali ste že slišali kaj takšnega? O janežu in kamilicah se pa niso učili!«
z>Saj pravim, niti dotakniti se ga ne smem! To revše je že čisto prehlajeno, ker ga tako dolgo umiva. Najprej oči — svež kos vate — nato nosek — svež kos vate —, ustka — svež kos vate —, preden pride do, no že veste do česa, je otrok že čisto vijoličast od mraza!«
*In najhujše je, da ji vsi dado prav, še celo naš stari! Vidite, to je higiena in modema izobrazba! Veseliš se, da boš na stara leta malo pestoval in zibal, pa ti takšen ,tečaj' — ne morem popisati, s kolikšnim prezirom je izrekla to besedo — pokvari vse veselje...«
Zadnjič sem bila pri mladi materi. Vremena so se že nekoliko zjasnila. Teta se je pravkar pripravljala za kopanje otroka. Drgnila si je roke do komolcev s takšno ščetko, da je vse pokalo. Žrtev higiene! Na mizi je že čakal kup sveže vate, otroški puder, stekleničica z olivnim oljem za delikatne delce malega zemljana in podobne priprave. In pomislite! Sestrična se je pomenkovala z menoj, babica je pa smela malega kričača okopati čisto sama, ,po svoje'. Ko ga je naposled lepo umitega položila v voziček, je že mirno in pokojno spal. Slučajno sem videla pleničke, bile so svetlorumene kakor rumenjak in vedela sem, da se je mir spet naselil v to hišo... In babica se nič več ne počuti, kakor koklja, ki so ji podložili račja jajca...	Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Gobe e krompirjem, ajdovi žganci. Zvečer : Mlečna kaša.
Petek: Zeljnata juha, carski praženec. Zvečer: Jetra v omaki, krompir v kosili.
Sobota: Goveja juha e krompirjem, gobova omaka, krompirjev pire. Zvečer: Govedina v solati, kava.
Nedelja: Paradižnikova juha z rižem, krompirjevi cmoki, svinjska pečenka, solata. Zvečer:	Ocvrte
kruhove rezine, kava ali čaj.
Ponedeljek: Makaronovo meso, endivija. Zvečer: Zeljnata solata s krompirjem.
Torek: Goveja juha s fritatnimi rezanci, dušeno zelje, krompir, govedina. Zvečer: Češpljeva kaša.
Sreda: Fižol z jabolki, palačinke. Zvečer: Rižota, solata.
Jedilnik za premožnejše
Najnovejši model velike pariške modne hiše je bogato večerno krilo iz črnega tafta in bele čipkaste bluze, obrobljene z istim tvorivom, kakor je krilo. Klobuček je iz čipk in črnega baržufta. V pariški večerni modi letos prevladujeta črna in bela barva.
KLARA LUGAŠEV v. L v.
CELJE
Kaj je njen mož po poklicu?
Rešitve ugank iz prejšnje
Križanka: Vodoravno: os, korar, elan, led, iivan, bora, kadi, vozel,
Navpično: Oregon, kor.a, nogomet, uk, vel tam, nad, padar, ar, konica.
Dopolnilnica: Brez dela ni Jela.
Stopnice: ramazan, pratika, saratov, rala, samuraj, prevara.
Premikalnica: Italija, Palavan, Alabama
Opek«: Kdor se po vetru ne obrne, ga kakor svečo utrne.
Magičen kvadrat: pirit, Itaka, Rador, iko m, Taras,
Četrtek: Goveja juha, paradižnikova | omaka, krompirjev pire, govedina. Zvečer : Pečene gobe1 krompirjeva solata.
Petek:	Gobova	juha2	z	ajdovimi
žganci, jabolčni zavitek:	Zvečer:
Palačinke, kompot.
Sobota: Telečji golaž, tirolski cmoki* endivija. Zvečer : Zdrobov narastek s šodojem.
Nedelja: Zedenjavna juha, svinjske zarebrnice s čebulo*, pražen krompir, mešana solata, mrzli jabolčni puding5. Zvečer:	Mrzla	pečenka,	pecivo,
kompot.
Ponedeljek: Golaževa juha, nadevana paprika v omaki, ocvrte miške. Zvečer: Ocvrte safalade, solata.
Torek: Vampi s parmskim sirom, polenta, sirov zavitek. Zvečer: Gobe v rižu, solata.
Sreda: Krompirjeva juha, češpljevi cmoki, kompot. Zvečer: Biftek, solata.
Pojasnila:
1 Pečene gobe: Osnaži lepe, precej velike jurčke, zreži jih na malo manj ko pret debele rezine in jih namakaj v raztepenem jajcu, ki si mu primešala tudi malo mleka in malo soli. Potlej povaljaj rezine v kruhovih drobtinah in jih na masti rumeno zapeci.
* Gobova omaka: Duši na masti na lietke zrezane jurčke. Ko se zduši sok, ki ga dajo od sebe, jih nekoliko posipaj z moko, dobro premešaj in zali] z juho. Kot začimbo jim pridaj nekoliko soli, stolčenega popra, sesekljanega zelenega peteršilja in dve žlici kisle smetane.
* Tirolski cmoki: Zreži na majhne kocke pet žemelj in jih zabeli z ne preveč ocvrto, na kocke zrezano slanino, ki si vanjo vrgla nekoliko sesekljane čebule in peteršilja. Ko se žemlje ohlade, jih polij z mlekom, ki ei v njem razinotala 3 jajca, primešaj še malo kuhanega, prekajenega mesa, če ga imaš pri roki, moke in napravi iz tega cmoke, ki jih kuhaj v slani vodi. Potresi jih z drobtinicami in zabeli s presnim maslom.
* Svinjske zarebrnice s čebulo: Nareži na razbeljeno mast precej čebule in sesekljanega peteršilja. Vrhu tega daj nasoljene, s poprom potresene zarebrnice in jih spet pokrij 6 čebulo. Peci jih tako dolgo, da 6e zarumene. Potlej prilij malo juhe in jih še nekaj časa duši. Naposled jih pokapaj z limonovim sokom ali jih pa daj na mizo z limonovimi rezinami.
‘ Mrzli jabolčni puding: Skuhaj tri četrt kile dobrih, olupljenih jabolk, ki si jih zrezala na krhlje. Pazi, da se pri kuhanju krhlji ne razpuste. Jabolčnemu kompotu primešaj sesekljane olupke pol limone, 6ok dveh limon, precej sladkorja, da bo zelo sladko in 45 gramov rdeče želatine, ki 6i jo raztopila v nekaj žlicah belega vina. S tem napolni stekleno skledico, strd: puding na krožnik in postavi na mizo
1 češpljev narastek: V skledo daj nekaj žlic sveže češpljeve marmelade in prav počasi primešaj štiri rume-mjatke. Ko sa mešala to vsaj pol ure, pridajaj počasi smeg štirih beljakov, ki jdh zmešaj poprej s petimi žlicami sladkorja. Narastek daj v namazano eikiedo in ga peci kaikšne pol lire v pečici.
JHašUi Iti eadi...
Pravijo, da le ženske rade opravljamo. Koliko je na teni resnice, je težko določiti, vsekako pa niso, vsaj kar se tega tiče, moški prav nič boljši. Le poslušajmo jih, kadar se takole zbero na svojih »sejah« v Daj-damu ali pri Košaku. Tedaj se razveže jezik vsem tem molčečim zastopnikom »močnega« spola, in pritožbe vro na dan druga 23 drugo. Najbolj je seveda vsak nezadovoljen s svojo ženo, zato zavzame ta snov najširši razmah in je predmet debate ves večer. Ali je sploh kje na svetu mož, ki je zadovoljen s svojo
Za Vas gospodinje!
Samo češki kozarec za vkuha-vanje sadja znamke „FRUTA'* Vas zadovolji.
generalno zastopstvo za Jugoslavijo
„STflKL0“ B. TOBER
ŠT. VID.
TELETOM 734
Nogavice
perilo
dežniki
T najboljši kvalitet!, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Škofijo 19 Prešernov* ul. 10 Goapoavetaka * Tjrriera 5, Palaia
,Slar!Ja"
ženo? Mislim, da ga ni in ga zaman iščete po vseh kontinentih sveta!
Uboga žena! Naj bo še tako lepa, nikoli ni najlepša, naj bo še tako razumna in marljiva, nikoli ne ravna prav, in nobena ne zna s svojim mo-žičkom prav ravnati.
Poslušajmo njihove pritožbe in kakšno ženo bi rad vsak mož:
Predvsem naj bi ostala večno mla-la —: (ne pa da se tako brž in z vsa-am dnem vidno stara!) — vendar pa :amo njemu zvesta, pa četudi je že ves >lešast in nadložen!
Kljub svoji zvestobi pa naj bi ne rila radovedna, kaj počne mož in kje »taja tako pozno v noč, in ne sti-tala po njegovih žepih in predalih, jemveč mu verjela in zaupala. Dobra jena svojemu možu zaupa!
Naj bi ne godrnjala vedno, da nič oe pazi na svojo obleko in perilo, temneč mu molče očistila In prisila gumbe!
Naj bi mislila, da je on najlepši, najboljši in najpopolnejši mož tudi takrat, kadar šiva njegove najbolj raztrgane hlače!
In verjela, da je ugleden gospod ter mu izkazovala spoštovanje, tudi ko doma postopa v pošvedranih copatah!
Naj bi ne zahtevala od njega, da se zanima tudi za njena nerazpoloženja In težave, temveč mu vedra in razpoložena dvorila in se mu dobrikala tudi takrat, kadar je »on« slabe volje in siten!
Naj bi mu ne očitala njegovih grehov, obljubljala maščevanje in ga izvrševala, ampak mu velikodušno odpuščala!
Naj bi ne bila zlobna in ne silila vanj z vprašanji, kadar vidi, da je mož v zadregi za odgovore!
Tako ženo bi si želel vsak mož. 1» še bi imel želje in še zahtevke — še bi nemara pomišljal, kaj mu ne ugaja na nji. Drugič pa vam povem, kaj ženam ne ugaja pri možeh in kako s® pritožujejo.	*•
v*--'' i
V	kratkem se bo toliko shladilo, da bomo že začele nositi zimske plašče. Letos ne bo plašči, jopice ali klobučka, ki ne bi bil pošit s krznom. Na naši prvi sliki vidite glavo srebrne lisice, ki krasi moderen klfŠmček, krzno pa pada po tilniku navzdol in je ovito okrog vratu. — Sen sleherne Parižanke je večerno ogrinjalo iS^srcbrnih lisic. — Čepica iz nizkega krzna in muf sta bila že lani moderna, toda tudi letos se bosta uveljavila** v različnih oblikah. — Ogrinjalo iz najdraijega krzna poleg platinaste lisice, namreč iz činčiljega krzna. Dragocena živalca živi v težko pristopnih predelih Andov v Južni Ameriki, zato jo zdaj poskušajo udomačiti tudi v Evropi. Ogrinjalo, ki ga vidite na sliki, je vredno 92.000 din, živalca pa, ki jo drži dama v roki, 38.500 dinarjev. Samo za milijonarje!
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Praktični nasveti
otroku, potlej ko ga je samo nekoliko obrisala v odejo. Ali ga pa povrh še pomoči v med ali sladkor. Klice s tal so povzročiteljice različnih bolezni.
Otrok se na cucelj zelo hitro navadi in kmalu mu postane neobhodno potreben. Ne ponoči ne podnevi noče več ostati brez njega in če ga ne dobi, se začne jok in kričanje. Ponoči je mati utrujena, zato večkrat da otroku cucelj, samo da bi bil miren.
če mati otroku pusti cucelj kolikor časa ga sam hoče, se zgodi, da ga nosi s seboj tja do šolske dobe. Nekateri otroci se ne zadovoljijo potem samo z enim cucljem, temveč hočejo imeti enega v roki, drugega pa v žepu za rezervo. Takrat jih je še težje odvaditi razvade.
Zato je treba že poprej poskrbeti, da se otrok odvadi cuclja. Zadnji čas je na koncu prvega leta. Pazljiva mati bo opazila, da ga otrok vse manj pogreša in da ga naposled želi ie še pred spanjem. Potlej se počasi odvadi tudi tega. Odločno napak je pa, da mati otroku 6ili cucelj takrat, ko je miren in ko ga sploh noče. Napačno je tudi misliti, da je cucelj vsakemu otroku potreben. To je odvisno popolnoma od otroka samega.
AH znate izbirati krzno?
Stara resnica je, da dobro krzno traja dvakrat tako dolgo, kakor krzno, ki ste ga morebiti res poceni kupili, a je tudi polovico manj trpežno. Dobro krzno je lepo in hkrati imate lahko zavest, da ste dobro obrnili svoj denar.
ŠAH
Problem st. 105
Sestavil J. Elson (1868)
Mat v 3 potezah
(B 31)
Problem st. 106
Sestavil A. W. Galitzky (1901)
Mat v 3 potezah
(B 33)
Problem št. 107
Sestavil A. Feyerfeil (1902)
Mat v 3 potezah
(B 70)
Rešitev problema št. 103
1. Td6—dl	kar	koli
2. Db5—a4, bi, e3 mat.
Dojenček in cucelj
Cucelj je že davno znani pripomoček Pri dojenčkih. Njegova uporaba je razširjena v vseh slojih, pogosto jo vidimo celo v otroških bolnišnicah in otroških zavetiščih. Izvežbane negovalke vedo, da zdravniki prepovedujejo uporabljati cucelj, vendar kljub temu nočejo zavreči tega nevarnega in nehigienskega pripomočka za dojenčke. Matere pogosto sprašujejo zdravnike, oli priporočajo cuclje ali ne. Zdravniki odgovore s tem, da naštejejo dobre in slabe lastnosti glede uporabe cuclja.
Vzrok, zakaj je postal cucelj tako popularen, je v tem, da tako na lahek način pomiri dojenčka. Niti prenašanje sem in tja, niti vsa optična in akustična sredstva, ki se jih poslužujejo starši, ne morejo napraviti tega, tar napravi cucelj. To veliko pomeni ka družine z več otroki, kjer bi utegnil neprestan jok in kričanje vznemiriti Vso hišo. V tem pogledu je dobra stran cuclja zelo problematična, kajti starši, namesto da bi otroka previli ali mu dali jesti, mu kratko in malo vtaknejo cucelj v usta. V resnici so res tudi otroci, ki so zelo nemirni, kljub temu, da so siti in previti. To so nervozni otroci. Ta nedostatek je treba pripisovati nedonošenosti. če otroka kaj boli, ®e ne da točno ugotoviti: eno pa vemo, namreč da jih cucelj pomiri. Njim lahko daste cucelj za kratek čas, a le Pod pogojem, da ga vselej pred uporabo umijete v topli vodi in da ga enkrat na dan prekuhate. Cucelj mora biti pa takšen, da ima koščen obroček — seveda ne pobarvan — da ni nobene nevarnosti, da bi otroku cucelj ušel V grlo.
Koristen je cucelj tudi pri otrokih, bi neprestano ližejo palec in ki to delajo že od prvih dni svojega rojstva. Te razvade jih je zelo težko odvaditi, saj pogosto srečamo otroka, ki je že Soli odrastel, pa še zmerom liže prst, preden zaspi. Posledice tega so, da se čeljusti skrivijo in da se dlesen obrabi. Zobje potlej niso ravni. Pa tudi na Palcu se pokažejo globoke rane ali pa prav trda koža. Od teh neprijetnosti je cucelj pač manjše zlo, ker se da lažje odvaditi in lažje čistiti.
Med razlogi proti uporabi cuclja pri-de na prvo mesto prenašanje različnih bolezni, kakor na primer razna vnetja In nalezljive bolezni. Neznanje ali pa Površnost matere ali osebe, ki se največ bavi z otrokom, sta kriva, da je cucelj na tako slabem glasu. Pogosto se namreč zgodi, da cucelj pade na šla, mati ga pa kar vtakne v usta
Najboljše časopisne brikete dobimo, če časopisni papir strgamo na čisto majhne koščke in jih namočimo v vodo. Fotlej jih trdo ožmemo in stisnemo. Posušeni so idealno kurivo.
   gospodinjstvu bi morali
•neti dvojno vedro za umazano vodo *•> odpadke. Vse gosto, ki je porabno *a živalsko krmo, ostane v prvi posodi, voda se pa odteče v drugo posodo.
Pozoc!
V PRIHODNJI ŠTEVILKI:
Pleten moški brezrokavnik
Včasih je kakšno krzno zelo lepo na pogled, toplo in mehko, toda traja dosti manj časa kakor kakšno drugo, ki ni tako lepo, pa je pristno in se ne da
Preprosta sinja satenasta bluza v dekliškem slogu. Posebno posrečen je pas, ki izpolnjuje nekam prazen prehod med krilom in bluzo.
CIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20‘ — din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERIE M106 — STARI BECEI,
Donavska banovina.
Kratka partija št. 33
Rešitev problema št. 102
1. Dc2—c6	Kf4—g5
2. Le4—f3	Kg5—f4, f5, h4
3. Dc6—f6 (h6) mat.
1....... Kf4—g4
2. Le4—f3 šah	Kg4—f4, f5, g5, h4, h3
3. Dc6—16 (h6) mat.
Rešitev problema št. 104
ponarediti. Kolikokrat se je zgodilo, da je ta ali ona dama obžalovala, ko je kupila na pogled sijajno krzno, spomladi, ko je posijalo sonce, se je pa videlo, da je ponarejeno in oguljeno. Zato vam bomo dali nekaj nasvetov, ki se jih poslužujte pri nakupovanju krzna.
Astrahan izvrstne kakovosti je svilnat, nizek in predstavlja zaključene risbe, kodrčki so zelo stisnjeni in urejeni; se zelo sveti. — Astrahan slabše kakovosti pa nima zaključenih risb, kodrčki so razkuštrani in se ne svetijo
Skunks dobre kakovosti je lahek, svilnat in voljen v roki. Dolge dlake morajo biti na koncu zelo tanke, podlaga pa zelo gosta. Nositi ga morete najmanj štiri leta brez sleherne odrgnine in je črne barve. — Skunks srednje kakovosti je pa kostanjeve barve, dlake so grobe, koža pa debela. Dlake niso lepe. V roki je težak.
Krzna z dolgimi dlakami, naj bodo kakršna koli že, precenite, če jih z roko pogladite narobe, proti dlakam. Dolge dlake morajo biti tanke in močno ukoreninjene, v roki pa voljne. Pri korenu so zelo goste. To je znak dobre kakovosti krzen z dolgimi dlakami.
Panterja dobre kakovosti spoznate po presekanih, črnih kolobarčkih. Dlake so svilnate in zelo položne. Izvirati mora iz Afrike ali iz Azije. — Tigrasta mačka pa, ki jo prodajajo namesto panterja, ima samo črne, neredne pike in ni tako pravilno popisana ko panter. Dlaka je hrapava; izvira pa iz Južne Amerike.
Iz naslednjih podatkov lahko sklepate, da je pristno krzno zelo voljno, urejeno in koža je tanka, če boste izbirali med slabšimi in boljšimi vrstami, boste pa tudi na pogled hitro ugotovili, katero krzno je boljše, katero pa slabše kakovosti.
Beli: H. Mttller Crni: Crepeaux
(Dunaj)
1. c4
2. Sf3
3. Sc3
4. d4
5. SXd4
6. Lg5
7. Lh4
8. LXDd8
9. SXc6! 10. SXb4
(Pariz) e5 Sc6 Sf6 exd4 Lb4 h6 Se4 SXc3 SXDdl šah Crni se vda.
1.
2.
3.
Dc6^d5šah Dd5—15 mat.
Kf4—e5 Ke5—14
Ke6Xf6 Kf6—e6
1.......
2. c7—C8T
3. Tc8—c6mat.
Ke6Xd6 Kd6—e6
1.
2.
3.
e7— e8 L g7—g8T Tg8—g6 mat.
14. nadaljevaujm
»Prepovedujem vam vse to, ker mi morate pomagati. Morda se snoči še niste čisto odločili za to. Zdaj se morate odločiti. Doll-boysa so umorili. Umoril ga je zločinec, ki mu bom rekel X, ker je to isti človek, ki je spravil Blackatterja s poti in ki hoče mirno opraviti še svoj tretji umor — nad Bronsom — če ga ne bom v sedemindvajsetih urah prijel. V sedem in dvajsetih urah! Pomislite na to! Sedem in dvajset ur časa mi je še ostalo, da rešim človeka, ki morda manj zasluži vislice kakor vi ali jaz. Ne, ne smete več dvomiti! Dollboys je moral stopiti v zvezo z X, ker se je bal. Iskal je pomoči in nasveta. Namesto tega je dobil kroglo v glavo. Saj je vse tako jasno! Jaz to vem, upam pa, da ste vi že prepričani. Toda kaj nam to pomaga? Bronsona bodo obesili, če se nam ne posreči ujeti X in ga prisiliti k priznanju!... Morate mi pomagati!«
Ravenscourt je iznenada vstal, stopil s kozarcem v roki h kaminu in dolgo gledal v plamene. Antho-ny je videl, kako se v njegovi notranjosti mešajo občutki uradnika in človeka.
Potem se je pa Ravenscourt zdajci čisto spremenil. Vzravnal se je in se zasmejal. To pot njegov smeh ni bil prisiljen, ampak sproščen, skoraj mladostno razigran. »Ali veste, da sva prav za prav oba prismojena, Gethryn? Saj vam moram pomagati. Moja uradna dolžnost je, da najdem Dollboyso-vega morilca, in vi pravite, da vam takrat, ko ga bomo imeli, ne bo več treba dolgo iskati vašega X. No, glejte, tovariša sva, če hočeva ali ne... Toda, bodite prepričani, da sem na vaši strani tudi neuradno, čisto človeško. Morda se vam zdi, da sem potreboval preveč časa za to spoznanje, toda ne pozabite, da jaz ne bom imel prav, če boste vi imeli, da bodo s prstom kazali name, kakor na tepca, ki se je dal z vso vojsko svojih pomočnikov vleči za nos. Za javnost bi bil jaz omejen policist, ki hoče samo to, da nekoga obesijo, pa naj že obesijo pravega ali ne. Ne pozabite tega!... In vzlic temu bom držal svojo besedo, čeprav se je prvič v mojem življenju zgodilo, da sem v važni zadevi spremenil svoje prvotno mnenje... Ne smete si misliti, da sem brezpogojno prepričan, toda zdaj se mi zdi dvom mogoč. Vso preteklo noč sem neprestano gledal pred sabo tega Bronsona, kako čaka... zmerom samo čaka... «
Obstal je sredi besed, izpil svoj kozarec in ga položil na mizo. »Ali ne ta trenutek še potrebujete?« je potem vprašal.
»Da, nekaj neuradnega bi rad vas. Kaj veste o nekem Laku? Pravi, da je stotnik.«
Ravenscourt je nabral čelo. »O tem človeku kaj vem?!... Kaj, hudiča... no, boste že vedeli zakaj vprašate. Vse, kar vem o njem Je to, da ima kup denarja, vražje slabe navade in skrajno priskuten obraz. Odlično jezdi, to je res. Ne vem, ali sem doslej tri besede spregovoril z njim. Dosti se klati tu okoli. S tolpo Carter-Fawcet-tovo.«
»Stotnik je?« Anthony je bil menda v dvomu. »Pri kateri četi? Ali je še zmerom častnik?«
»Bil je. Ne vem, pri kateri četi. Toda menda se je v vojni dobro tolkel. Pravijo, da je bil silno dr- | zen. Drugače je prav neprikupen. Zakaj se zanimate zanj? Ali mislite mar?«...
»žal še nisem tako daleč, da bi lahko kaj mislil. Vsekako bi mi pa bilo prav ljubo, če bi izvedel kaj o tem Laku. Hvala vam v naprej. Sicer pa dela tudi Pike v to smer. <sc
»Tako?« Ravenscourt je pogledal na uro. »Se kaj drugega? Morda kaj uradnega?«
»Hvala, zdajle ne. Ali vas lahko zmerom dobim?«
Ravenscourt mu je dal dve telefonski številki. »Zaradi varnosti vam dam tudi številko svojega stanovanja.« Vstal je. Saj mi boste oprostili: lovci so zbrani v Copthallu in ker sem obljubil svoj prihod, se moram podvizati.«
Anthony je spremil svojega gosta do vrat. Ravenscourtova limuzina je že čakala. Skočil je vanjo in se poslovil od Anthonyja. »Saj bom kmalu kaj slišal o vas. če bom izvedel kaj novega, vas bom takoj poklical. Do svidenja, Ge-thryn!«
»Do svidenja. In še enkrat, hvala!«
Avto je odpeljal.
Lucija Gethrynova si je nalila kave, Anthony si je pa prižgal cigareto. Zapisnico, ki je po njej listal, je vtaknil v žep. »Ali ai se že utegnila pobrigati za Annle?«
»Poskusila sem, da bi kaj spra^ vila iz nje, pa nisem ničesar do-
NA PRAGU SMRTI
*
K
M
I
N
N
I
M
N
ANGLEŠKI NAPISAL P H. MACDONALD
segla. Strmela je vame, kakor me ne bi razumela, le nekajkrat je zamrmrala tvoje ime.«
»S tem dekletom so križi, če je kdaj kakšen človek jasno kazal, da nosi v srcu prepovedano skrivnost, je to ona. Vidi se tudi, da se hoče te skrivnosti iznebiti. Vprašanje je le, ali se ne tresejo gore, da rode miš. Kaj pa je to?« Anthony je prisluhnil proti stropu.
Zdaj je tudi Lucija zaslišala glasove, podobne drsanju po tleh. Potem je bilo vse tiho. In nato se je zaslišal isti ropot, ki je menda prihajal iz sobe nad njima.
Anthonyjev stol je padel na preprogo. Preden se je Lucija mogla ganiti, je bil Gethrjm že iz sobe.
Z enim samim skokom je prišel do znožja stopnišča in odhitel potem, preskakovaje kar po štiri stopnice, navzgor. Za trenutek je negibno obstal in napeto prisluhnil. Izprva ni slišal ničesar. Potem je pa njegovo uho spet ujelo čudni drsajoči šum in že je bil pri vratih v sobo gospe Bronsonove in jih odprl.
Zagledal je nekaj nenavadnega. Dve ženski v prizidku pri oknu, gospodarico in služabnico. Roka gospe Bronsonove je krčevito stiskala malo Annie za vrat, dekle se je pa obupano trudila, da bi se oprostila, in drsala z nogami po tleh.
Med skokom proti obema ženama je Anthonyjevo uho ujelo besede, ki so se zamolklo in zlovešče trgale iz ust gospe Bronsonove:
»Govori! Govori!«
Bronsonova ni slišala njegovega prihoda. Njegova roka je padla trdo, pa vendar nežno na njeno ramo. Z drugo roko je odvil drhteče prste Selme Bronsonove od dekletovega vratu.
Toda pričakovanega odpora ni bilo. čisto tiho je stala žena pred njim in niti glave ni obrnila. Rešeno dekle je zdrsnilo na tla kakor mrtvo.
Anthony je zdaj zaslišal šum za seboj. Lucija je bila bleda in težko je dihala. Neizmerno začudenje se je bralo v njenih temnih očeh. Hlastno je zaklical svoji ženi:
»Ostani pri njej. Takoj se vrnem!«
Sklonil se je čez dekle, ki je ležala na tleh in hropla. Njene otroške oči so bile otrple od groze.
Anthony je pomiril svojo ženo. »Nič hudega, samo prestrašila se je temeljito.« Sklonil se je, pobral dekle, kakor bi bila otrok, in jo odnesel na rokah.
Njegova žena se je spet obrnila h gospodinji, ki je stala negibna ko kip, kakor se ne bi bila znala več premakniti.
Lucijo je hladno spreletelo. Sedla je na okno v prizidku, pogledala negibno gospo Bronsonovo in ji rekla tiho in nežno: »Pridite sem! Sedite k meni, sirota! «
Otrplo bitje je oživelo. Vzdrhtelo je... Ledena otrplost je izginila z obraza. Poskusila je iti... opotekla se je... in padla bi bila, če ji ne
bi bila Lucija priskočila na pomoč. Kakor brez volje je pustila, da jo je povedla k oknu. Oprezno, dobrohotno je ležala Luciji na rokah na drgetajoči rami Selme Bronsonove, ki ji je zdaj omahnila glava... čedalje globlje... čedalje globlje... dokler ni nepremično obležala na Lucijini rami.
Tako ju je našel Anthony. Ko je stopil k njima, se je gospa Bronsonova zdrznila, kakor bi se bila hotela vzdigniti, toda Lucija jo je mehko zadržala.
»Sedite tako, ljuba moja, tako... tako... čisto mimo!...«
Anthony jo je potisnil na naslanjač, Zdaj je začel govoriti, čisto mimo in počasi, kakor človek, ki je prišel na obisk, da bi s kom poklepetal. »Dekletu se ni nič hudega zgodilo. Legla je v svoji sobi, prej mi je pa vse povedala.« Z istim glasom bi bil lahko govoril o vremenu ali pa o partiji tenisa. Nasmešek hvaležnosti, ki ga je takrat opazil na obrazu svoje žene, je bil v svojem razumevajočem, hvaležnem občudovanju tako lep, da za trenutek ni mogel misliti na
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svettolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
nič drugega kakor nanjo... Vendar je to prikril in nadaljeval: »Da, Lucija, vse se je tako zgodilo, kakor sem si mislil. Gore so res rodile samo miš, ne sicer miške, ampak odraslo žival. Stvar ni ne pomembna, pa tudi ne odločilna. Dekletovi skrivnosti je ime ,Dollboys‘.«
»Dollboys!« je vzkliknila Lucija »Zmerom iznova naletimo na to ime. Kar smešno bi se mi zdelo, če ne bi bilo tako strašno.«
Anthony jo je ošinil s svarečim pogledom. »Veš, Dollboys je bil zaljubljen v Annie. Pred šestimi meseci se je začelo. Vse je kazalo, da so bili njegovi nameni pošteni, ali so pa vsaj postali, ko je spoznal Annine stroge predsodke. Hotel se je z dekletom oženiti. Ona mu je pustila, da je capljal okoli nje. Sicer je le neznatna služkinja s kmetov, pa je vendar moral plesati po njeni piščalki. Naposled je le pristala na njegovo snubljenje; to je bilo pred kakšnimi štirimi meseci. Seveda je hotela takrat izve deti, kdaj približno bo ženitev. Toda s tem ni bilo za enkrat nič. Njen snubec je moral priznati, da ta trenutek nima denarja in da bosta morala še nekaj časa počakati. Češ da se zdaj ne da nič zaslužiti s kmetovanjem. Annie je bila razočarana, kljub temu mu je rekla, da bo počakala. Računala
je, da se bo stvar zavlekla najmanj za pol leta in je bila pošteno presenečena, ko ji je Dollboys čez nekaj tednov povedal, da jima ne bo treba več dolgo čakati. Kar se njega tiče, se lahko že jutri vzameta. Toda Annie je mislila, da bo pametno, če se bo še malo obotavljala; predlagala je Dollboysu, naj počaka še dva meseca. In v teh dveh mesecih se ji je začelo to in ono dozdevati sumljivo. Zlasti to, da je njen ženin tako iznenada prišel do denarja prav takrat, ko so...« le s težavo je ohranil nebrižen ton, »...takrat, ko je sodišče obsodilo Mr. Bronsona.«
Gospa Bronsonova se je zdajci vzravnala in spet jo je prevzela prejšnja otrplost. S čudno brezbarvnim glasom je rekla: »Dollboys se je dal plačati, da...«
Anthony ji je segel v besedo.
»Seveda, prav verjetno, da je dobil Dollboys denar za nekaj takega, kar je bilo v zvezi z Blackat-terjevo smrtjo. Podrobnosti o tem seveda ne vemo... še ne vemo.« Za trenutek je postal in pogledal gospo Bronsonovo s tolažečim, spodbujajočim pogledom. »Pa bomo že izvedeli... Seveda pri dekletu ne gre za jasne, logične misli, ampak — zlasti v začetku — bolj za domneve, slutnje; vsekako so jo pa začele obhajati razne misli in zato se je začela ogibati moža, ki ga ni v srcu nikoli ljubila in ki je bil tako na lepem obogatel — prav takrat, ko je vaš dom zadela nesreča. Dala je Dollboysu slovo in to ji je bilo tem lažje, ker ni nihče nič vedel o njunem razmerju. Doll-boys se sicer ni nehal smukati okoli nje, toda Annie ni marala slišati niti besedice več o njem. Potem smo prišli mi in ker se nismo prav nič trudili, da bi prikrivali svoje namene, je hitro uganila, kam merimo. Tako se ji je posve-
tilo, da bi bilo morda le še mogoče pomagati gospodarju. In hkrati se je zavedela tudi tega, da je
ga^ni g^p<^r^Do^ela^^udi smehljajoča se in nekoliko razbur-& £ “S	skovati	jena. Komaj ji je Anthony pred-
nie nekaj ve — da je nekaj važnega zamolčala. Gospa Bronsonova je hotela potem po vsaki ceni izvedeti, kaj naj bi to bilo, in potem... potem... jo je premoglo... in ...in...«
Bolesten stok se je utrgal Selml Bronsonovi iz ust. Skoraj šepetajo je dokončala Lucijine besede:
»In potem... bi bila... dekle skoraj umorila...« Plašno je pogledala Anthonyja. »Vi pa ste me rešili!— Zdaj... moram iti... k dekletu...« Vstala je, se prestopila in se zgrudila. Lucija ji je priskočila na P°' moč in jo nežno spremila nazaj k oknu.
Žgoča vročica je pretresala ves život gospe Bronsonove. Zobje so ji šklepetali. S težavo je izdavila besedo za besedo: »Legla... bi... rada. žal mi je... toda bila sem... Vse te strahote...«
Iznenada se je začela rezko smejati.
Lucija je plašno pogledala svojega moža, kakor bi pri njem iskala pomoči.
»V posteljo jo spravi,« je dejal Anthony in urno odšel iz sobe.
Kakor brez volje je gospa Bronsonova pustila, da jo je Lucija odvedla v posteljo. Tedaj se je An-thony že vrnil. V eni roki je imel steklenico konjaka, v drugi pa ste-kleničico, iz katere je vzel dve beli kroglici in ju spustil Luciji v roko.
Ko je gospa Bronsonova zaužila kroglici, ji je dal Anthony nekaj požirkov konjaka. Potem je spustil njeno glavo na blazino. Lucija je stala zraven njega in mu hvaležno stiskala roko. Videla sta, kako so se nesrečnici zaprle oči in kako je počasi popustilo drgetanje, ki je pretresalo vse njeno telo. S e Ima Bronsonova, ki že dolge dni in noči ni zatisnila oči, je zaspala.
Skrbno sta jo pokrila in po prstih odšla iz sobe.
Komaj sta prišla do vrat svoje sobe, ko je priteklo za njima dekle, ki je nadomeščalo Annie, in povedalo:
»Sir, neka dama želi govoriti z vami. Miss Brickelbrockova, pravi, da ji je ime.«
»Brocklebankova? «
»Da, sir, Bricklebonkova.«
»Z mano pojdi, Lucija,« je dejal Anthony. »če je prišlo dekle samo z mano klepetat, jo bom prepustil tebi.«
V pušilniei ju je čakala Peggy,
to, da je moralo več ljudi skovati ta mračni načrt in pahniti gospodarja v nesrečo. S tem mračnim načrtom je zvezala tudi misel, da se dogajajo »čudne reči«, in Doll-boysovo nenadno bogastvo je bilo nedvomno takšna čudna reč. Premišljala je in premišljala... Včasih se ji je vse skupaj zazdelo smešno, a nič na svetu ne bi bilo dekletu neprijetnejše kakor to, da bi se ji ljudje smejali. Potem se ji je spet zazdelo važno — strašno važno — in bala se je, da ne bi imela sitnosti, ker ni tega prej povedala... Naposled se je pa le odločila, da si
stavil svojo ženo, že je začela prav vneto pripovedovati:
»Polkovnik ... oprostite, gospod Gethryn... Najbrž boste mislili, da sem prismuknjena in da hočem veljati za pametno, toda takoj, ko sem to slišala, sem morala priteči k vam in moram vam vse povedati! Takoj sem opazila, kako strašno ste se zanimali za to govedo, zlasti ker je bil možak tako skrajno nevljuden z vami.«
»Lake?« Anthonyju se je vendarle posrečilo zajeziti zapornice njene zgovornosti.
bo olajšala	MM « JMAffgFgk SSbJT-
crmmriVfl pp np hi bila...« veda. Oprostite mi, toda tako stra
menoj govorila, če ne bi bila...«
»Vse to je vendar tako enostavno,« mu je segla Lucija v besedo. »Gospa Bronsonova je opazila, da se dekle zmerom plazi okoli nas. Davi jo je spet videla pred najino sobo. Začela je Annie izpraševati; neumno dekle se je prestrašilo in se tako čudno vedlo, da je morala gospa Bronsonova misliti, da An-
Praktičen gostitelj
»Kaj pa delate?« vpraša natakar gosta, ki mekaj šari s svinčnikom po jedilnem listu.
»črtam jedi, ki so dražje od pet dinarjev, kajti vsak čas bo prišel sem neki gospod, ki sem ga povabil na večerjo.«
Ni razumel
V koncertno dvorano vstopi stražnik.
»Koga pa iščete?« ga začudeno vpraša vratar.
»Prišel aem pogledat, kaj srn tu godi; stal sem pri vratih in slišal dva gospoda, ki sta prišla iz dvorane, kako sta rekla, da tukaj strašno mrcvarijo nekega ubogega Mozarta.«
Bes slabe
»Kako je s vašim tekom?«
»Slabo gospod doktor, zelo slabo.«
»Kako to?«
»Zdaj mi celo tiste jedi ne teknejo več, ki ste mi jih prepovedan«
Zavarovanje
»Ali mi svetujete, naj se zavarujem za primer nesreče prt istt zavarovalnici, kakor ste zavarovani vi?«
»Seveda! Jaz sem zavarovan že dvanajst let, pa se mi do danee še ni ničesar zgodilo!«
Ni mogel de besede
»Kaj je bila poslednja želja prijatelja?«
»Ničesar ni mogel redi, kajti njegova žena je bila de poslednje— trenutka pri njem.«
mum
Kake leve leve
»Ali veš, kako love leve?« vpraša petleten bratec svojo štiriletno sestrico.
»Ne vem.«
»Ves puščavski pesek presejejo škod veliko sito in tisto, kar ostane na situ, so levi.«
Pr« presto
»Kako si pa zlomil nogo?«
»čisto preprosto. Ali vidiš tisto stopnico?«
»Vidim.«
»Jaa je nisem videl.«
Z eno nogo...
»Ah m nevarno živeti med Ijudo-žrei?«
»Seveda je nevarno, človek je zmerom a eno nogo... na jedilnem listu.«
Moš navade
Učitelj poskuša otrokom v šefi ra*, ložttt, kal je čudež.
»Peter,« pravi enemu izmed dečkov, »nekod je nekoga poveril avtomobil, a se nm ni nič zgodilo! Kaj je to?«
»Slučaj,« odgovori Peter.
»Hm, Uri človek je isti dan drugič prišel pod avte, pa se ms spat ni nit zgodilo. Kaj M bMe to?«
»Sreča!«
»Kaj pa če bi ga isti dan še enkrat povozil avto, pa se mu kljub temu ne bi nič zgodilo! Kaj bi bilo to po tvojem mišljenju, Peter?«
»To bi bila moč navade...«
Brez izhoda
»Nikar se tako ne vznemirjaj, Mira, če moraš na sodišče. Sodnik, ki bo vodil razpravo, je zelo vljuden in dam nikoli ne sprašuje za njihovo starost!«
»To je že res, a kaj mi vse to koristi, ko bom morala pa pričati za neki primer, ki se je pripetil pred tridesetimi leti!«
Vse je treba izrabiti
»Ali je vaš sinko tako kratkoviden, da mora nositi naočnike s tako debelim steklom?«
»Ne, saj sploh ni kratkoviden, toda naočniki so še od mojega pokojnega moža, a ker so še čisto dobri, bi jih bilo škoda zavreči!«
Vzrok za jok
»No, Evica., ker si bila tako pridna, lahko vzameš iz peharja tri polne pesti orehovi« pravi teta svoji mali nečakinji, ki ji je pomagala s trga nesti zelenjavo.
Evica se je podvizala, naložila si je polne pesti orehov in na lepem začela jokati.
»Zakaj pa jočeš, Evica?« se začudi tetka.
»Zato, ker ne morem vzeti toliko orehov, kolikor rt ml dovolila, ker imam samo dve pesti!« je odgovorilo rioktet/iA XXUMi jOltoOL
no sem razburjena. Torej — Lake je šel!«
Anthonyje namršil obrvi: »Res?«
Gospodična Brocklebankova je še bolj vneto prikimala. »Da! In zdi se mi, da je ušel. Da je pred vami pobegnil. Slišala sem od neke naše služabnice. Na vse zgodaj, okoli pol sedmih, se je s kolesom peljala na vas. Prav tedaj, ko je prišla do hudega ovinka ob znožju griča, je švignil velik zelen avto mimo nje. .Kakor živ nebodigatreba; toliko da me ni povozil,* je rekla. Dekle ni zaprte glave in je ta .nebodigatreba* vzlic strrrašni naglici dobro razločila. Bil je stotnik Lake. čisto sam je bil in j« drvel proti Londonu. Prtljago je imel naloženo zadaj. Ne samo kakšno torbo ah kaj takega, ampak vso prtljago.«
Gospodična Brocklebankova je za trenutek počakala, da zajame sapo, pa tudi zato, da bi videla, kakšen bo učinek njene novice.
»Ušel,« je ponovil Anthony. »Z vso prtljago. Proti Londonu. O poli sedmih.« Nasmehnil se je. »Precej zanesljivo je, da je odpotoval. Ni pa prav zanesljivo, da je ubežal pred mano.«
Gospodična Brocklebankova je zmagoslavno nadaljevala: »To še ni vse. Vzela sem stvar v roke in sem malo telefonirala. Pozvonila sem pri gospe Carter-Fawoettovi kot mlada dama, gospodična Gay-leyeva, ki mora strašno nujno govoriti z gospodom stotnikom Lakom. Ne morete si misliti, kako imenitno sem govorila v telefon. Sluga je odgovoril, da mu je žal, da pa gospoda Laka ni doma. Gospodična Gayleyeva pa ni popustila; da je strašno nujno in da »t rada stotnika Laka pozneje dobila. Dosegla sem, kar sem hotela... Ne, nič ne bi pomagalo, če bi pozneje klicala, kajti gospod Lake je dobn nepričakovan poziv in je moral odpotovati... Kam se je stotnik Lak® peljal, pa sluga žal ni mogel P°" vedati. Tako!«
■
TONAZA
TONAŽA V VOJNI POTOPLJENIH LADU
V času pomorske blokade
„<Jcfeleuc vibe" na preži
Mivljen/e v podmornici ob napadu n« sovražno ladje
Nadaljevanje s 2. in 3. strani.
Potem pride še ena stena, ki ne prepušča vode. Za njo je poslednji oddelek z obokanim stropom in stenami iz jekla. V tem oddelku so shranjeni po-dolgasti torpedi, štirje torpedi leže v Posebnih ceveh, segajočih s svojim ^dnjim delom s kompliciranimi mehanizmi za streljanje v ta oddelek.
Vsa notranjščina podmornice je od Vl'ha do dna prepletena z raznimi žicami, ventili in vzvodi, človek se mora čuditi, da se sploh kdo znajde v tem labirintu. Toda vsak član posadke po-Klla dobro te priprave in ve, kaj in Itako je treba delati, da ne nastane kakšna pomota.
Torpedi so pripravljeni
Poročnik je skupno s tretjim častnikom in enim izmed mornarjev že sto-toč pregledal torpede in njihove cevi. Velike »jeklene ribe« morajo biti vsak trenutek pripravljene, in če kaj v ceveh ni v redu, ne bodo zadele svojega cilja. To bi pomenilo izgubo torpeda, in torpedo je vreden 2000 funtov (skoraj pol milijona din). Razen tega bi hepremišljeno izstreljen torpedo izdal tuji ladji navzočnost podmornice in ladja bi svojo zasledovalko lahko napadla.
Toda poročnik ni našel nobene napake. Sklonil je glavo, de se ne bi kam zadel. Novinec bi si tu najbrže že stokrat razbil glavo. Potem se je vrnil v malo častniško kabino v trenutku, ko je kapitan ravno popil kavo.
»Vsi torpedi so v redu, gospod kapitan.«
»Hvala, številka ena.«
Kapitan, mlad možak, je pogledal ha uro.
»Zdaj se bomo dvignili in malo pogledali po morju. Menda je že dovolj svetlo, da bomo kaj videli.«
»Ali se v hidrofonu kaj sliši?«
Kapitan je stopil v kontrolni oddelek in pogledal v telegrafistovo kabino. Možak s slušalkami na ušesih je °brnil glavo.
»Prejle sem nekaj slišal, gospod kapitani, zdaj pa ne morem ničesar več Prestreči.«
»Dvignite podmornico počasi na trideset čevljev!«
Motorji so začeli brneti, ko se je kolo obrnilo. Podolgasti črni kazalec ha pripravi za merjenje globine se je žačel počasi pomikati nazaj. Vsi so delali oprezno in hitro, skrbno pazeč, da ne narede kakšne napake, usodne *a podmornico; kajti prehitro dviga-hje je nevarno.
Motor je spet zabrnel, podmornica le obstala v vodoravni legi.
»Trideset čevljev, gospod kapitan.«
»Periskop kvišku!«
Kapitan se je nagnil nad vdolbino, kjer je bil konec periskopa, in gledal, kako se velika bakrena cev dviga. »Oči« periskopa so bile v višini njegovih kolen. Približal je oči tej odprtini in se vzravnaval, ko se je peri-®kop dvigal. Videl je sivozeleno morsko vodo, ki je postajala čedalje svetlejša, kolikor bolj se je periskop bližal morski površini. Zdajci ga je pa Presenetil cel kalejdoskop draguljev, ki ®o se mu zaiskrili pred očmi.
»Stoj!«
Pljuskanje vodnih kapljic, sijočih kakor demanti, je počasi ponehalo. V globini tridesetih čevljev je kapitan Podmornice opazoval sivo morsko po-ifršino. Vrh periskopa je gledal iz vode Samo za dvajset centimetrov in podmornica se je pomikala tako počasi, •la skoraj ni ostala sled za njo. Periskop se je počasi obračal, ker ga je kapitan v notranjosti ladje uravnaval z vijaki, oprezajoč po vsem obzorju.
Zdajci je obstal. Kakšne tri sekunde 3e strmel nepremično, potem je pa hkazal:
»Spustite periskop!«
Potem se je odmaknil od periskopa, ki se je začel spuščati, in jel ukazovati;
»Obrnite na desno! Globina štirideset čevljev! Desni motor poženite na Vso hitrost, levega pa zavrite! Pripravite torpede!«
Njegove ukaze so ponovili in izvr-šili.
Kapitan je stopil k zemljevidu, kjer le rezervist kraljevske mornarice urejal
priprave za napad.
»Križarka v spremstvu rušilcev. Plo-Vemo v kotu dvajsetih stopinj proti hjenemu desnemu boku. Oddaljeni sm0 šest tisoč čevljev. Poženite motorje na hitrost osemnajst vozlov!«
Spet se je vrnil k periskopu in začel hapeto opazovati. Posadka, kolikor je bilo v njegovi bližini, je strmela Vahj. Saj ti ljudje niso mogli sami hičesar videti, kar se dogaja tam na heugem svetu, na morski površini. Kapitanove oči so bile tudi njihove oči. Njegovi možgani so morali ohraniti v®o sliko tistega, kar je videl v enem ®kmem trenutku, in presoditi položaj. KaJti zdaj ni smel več prepogosto dvigati periskopa, ker bi ga utegnili opa-
to če se periskop dvigne v trenutku,
ANGLIJA
16’ion
VINSKIH MORNARIC
Zgornji del slike kaže velikost celotne tonaže trgovinske mornarice glavnih pomorskih držav v začetku sedanje vojne, t. j. v avgustu 1939. (v milijonih ion), spodnji del slike pa predočuje (prav tako v milijonih ton) izgube, ki so jih povzročile podmornice v pelih letih svetovne in v prvih štirih tednih sedanje vojne. Največji uspeh so dosegle podmornice 1. 1917., t. j. v lelu brezobzirne — danes bi rekli »totalitarne« — pod-morniške vojne; takrat so Nemci potopili 9 milijonov ton ali polovico sedanje britanske trgovinske mornarice. Gornji grafikon je zanimiv zato, ker nam pokaže, da so Nemci v 4 tednih sedanje vojne potopili dvakrat toliko britanske tonaže kakor v vsem letu 1914. Toda pripomniti velja, da je bila v prvem letu svetovne vojne pod-morniška vojna tako rekoč šele v začetku, medtem ko je letos, kakor vse kaže, dosegla že prve dni svoj vrhunec.
ko plove podmornica z največjo hitrostjo, udarijo veliki curki vode na dan, in to utegne zbuditi pozornost še tako malomarnega opazovalca. Toda hitrost je skoraj zmerom neogibno potrebna za uspešen napad. Hitrost v približevanju, hitrost v manevriranju, da bo moči poslati torpedo v pravo smer (ker so cevi, ki spuščajo torpede, v samem trupu podmornice, tako da se mora vsa podmornica obrniti pravokotno proti ladji), najbolj pa še hitrost pri presoji položaja in odločitvi.
»Ustavite oba motorja! Spremenite smer! Globina trideset čevljev!«
Hitri, odločni ukazi so pretrgali tišino, ki jo je motilo le brnenje električnih motorjev.
POSLEDNJE POVELJE
Nazadnje je podmornica tako zmanjšala hitrost, da se je komaj še premikala. Hiter pogled skozi periskop bo pustil komaj opazno sled na morski gladini.
»Dvignite periskop, počasi!« .
Kapitan se je spet nagnil in se začel dvigati hkrati s periskopom, ne da bi bil odmaknil oči od periskopske cevi. Poleg njega so stali člani posadke in ga napeto gledali. Vsi so imeli že večkrat priložnost opazovati tak prizor, toda vsakikrat so preživljali isto dramo.
»Ustavite periskop!«
Kapitan je pripravo nekoliko obrnil in iznenada ukazal:
»Spustite!«
Velika bronasta cev se je hitro spustila v trebuh podmornice. Njen drobni vrh je molel samo deset sekund nad morsko gladino. Toda to je bilo dovolj. Moralo je biti dovolj, če je kdo opazil periskop, mora izginiti prej, preden se more prepričati, da je res kaj videl.
»K cevem za spuščanje torpedov!«
Kapitan je nadzoroval vse priprave in odločil, pod katerim ' otom je treba spustiti torpedo, da bo ujel sovražnika v trenutku, ko se bosta njumi poti križali. Hkrati je še na tihem računali
koliko sekund bo poteklo, preden bo , sovražnik opazil njegovo brazdo, če bo ; dvignil periskop prepozno, bo sovražnik že mimo in priložnost za napad bo za zmerom izgubljena, če se pa prenagli, bo s tem primamil sovražne opazovalce, če ga opazijo, ne bo samo izgubil priložnosti za napad, ampak bo v nevarnosti tudi njegovo življenje in življenje vseh članov posadke.
Naj že bo kakor koli, odločil se je, da bo še enkrat pogledal skozi periskop.
»Dvignite periskop, počasi!«
Medtem ko se je periskop dvigal, ga je naravnaval. Pogledal je skozenj in vtaknil roke v žep. Po vsaki ceni mora premagati skušnjavo, da bi obrnil periskop in bolie videl To bi bila velika napaka, ki bi utegnila imeti zelo neprijetne posledice. Prepričan je bil, da se ne bo dotaknil periskopove ročice le tedaj, če bo imel roke v žepih.
' »Ustavite, spustite!«
I To pot je bilo okence na zgornji J strani periskopa samo dve sekundi nad
l-ogied na
matično ladjo v trenutku, ko strelja s podvodnimi bombami na podmornico.
vodo. Bilo je pa dovolj, da je zagledal sovražne ladje.
Zdaj so periskop spustili za en čevelj in ga spet iznova dvignili.
»Ustavite periskop!«
Kapitanski most sovražne ladje je bil prav sredi periskopa.
»Streljaj!«
Ukaz je odjeknil po vsej podmornici. Lahen tresljaj, im prvi torpedo je odletel ob pridušenem žvižganju pod pritiskom stisnjenega zraka. Za njim še drugi, in tako dalje, dokler niso odšle vse štiri »jeklene ribe« svojo pot.
Izkušnjava, da bi opazoval skozi periskop uspeh svojih strelov, je bila velika ker je bila sovražna ladja tako blizu da bi bil lahko videl tekanje mornarjev na palubi. Toda to bi zbudilo sovražnikovo pozornost in to bi utegnilo biti njihova smrt.
»Spustite periskop! Oba motorja na vso hitrost! Potopitev! še niže! Na desno!«
Ukazi so prihajali s hitrostjo misli. Podmornica je dvignila krmo in se globoko potopila.
V istem trenutku se je vsa podmornica stresla od odmeva strašne eksplozije. Torpedi so dosegli svoj cilj. Nekaj članov posadke je od zadovoljnosti pokazalo zobe. Eden ali dva sta se celo nasmehnila...
REŠITEV Z ZVIJAČO
čeprav so se globoko potopili, so vendar vsi slišali šum ladijskega vijaka nad glavo. Rušilec jih je skušal ujeti, a so mu ušli.
Rušilci imajo v krmi nekaj, kar je za podmornice zelo nevarno. Na lepem se je ves trup podmornice zamajal od strašne eksplozije. Električna luč je ugasnila. Nad električnimi pri-pravimi so sikali sinji in oranžni zublji. Ljudje so poskakali na noge in skušali v temi opravljati svoje delo. Podvodne bombe so bile kar preblizu.
Žepne svetilke so razsvetlile gosto temo, ko se je podmornica stresla od druge eksplozije. Toda to pot ni počilo več tako blizu. Žepna svetilka je osvetlila pripravo za merjenje globine. Dolgi kazalec je kazal več kakor sto čevljev, toda podmornica se je še dalje spuščala, dokler se niso na vseh straneh jeli dvigati zračni mehurji. Spretna roka je odprla ventil, ki je spravil v pogon pripravo za še globljo potopitev. Kazalec je prišel že na sto petdeset čevljev.
»Spustite podmornico na dve ste čevljev!«
Kapitanov glas je bil še zmerom miren. Govoril je, kakor bi bil na navadnih manevrih v domačih vodah. To je dobro delovalo na vso posadko, če. prav se je podmornica še večkrat stresla od hudih podvodnih eksplozij.
»številka ena! Preglejte podmornico im ugotovite, ali je kaj pokvarjeno!«
»Razumem, gospod kapitan.«
Ko se je poročnik vrnil v kontroln, oddelek, so spustili rezervni tok in podmornica se je 7>”nš'a v globini dveh sto čevliev.
»Voda sili po rnaicui na petih ali šestih krajih v podmornico, pa samo toliko, da se nam ni treba nič bati.«
»Dobro!« Kapitana je prekinila nova eksplozija. Ta je bila spet bližja. Tako blizu, da se je človek moral čuditi, kako more podmornica vzdržati takšen udarec pod pritiskom tolikšne vodne gmote.
»Izpraznite šesti tank z bencinsko rezervo! Spustite zrak iz štirih glav. nih ventilov!«
Položaj je postal zelo nevaren. Prišel je trenutek, ko se je bilo treba po-služiti zvijače. To je bilo edino upanje. Toda posadka je bila dobro izurjena, in čeprav so se vsi zavedali, da so v smrtni nevarnosti, mi vendar tega nihče pokazal.
Dve sto čevljev nad podmornico so rušilci opazili, kako se na gladini kažejo zračni mehurčki, prihajajoči iz glavnih ventilov. Nehali so streljati z bombami in počakali, čez nekaj trenutkov se je na površini pokazal tudi bencin iz šestega rezervnega tanka in napravil pego, ki se je neprestano širila. Mehurčki se niso več dvigali.
Slišalo se je tipkanje radijskih oddajnih postaj na rušilcih. Sovražne vojne ladje so se obrnile in odplule, njih poveljniki so pa že sanjali o pohvalah in nagradah, ki jih bodo dobili za posrečen napad na podmornico.
Med tem se je v veliki globini podmornica počasi oddaljevala od kraja, kjer je opravila svoj napad, in se potem spustila nekje na morskem dnu, da si zaceli rane. Pred mrakom se ne bo smela pokazati na morski gladini, da iznova napolni svoje akumulatorje z električno energijo in da brezžično obvesti mornariško poveljstvo, kako je napadla sovražno križarko s štirimi torpedi in jo nedvoumno potopila, častniki in mornarji so se pa medtem pripravljali, da ležejo in zaspe v globini dveh sto čevljev — kakor da se ne bi bilo nič zgodilo...
OD ZAKONA DO UOBEZNI
Ljubezenski roman * Iz francoščine prevedla K. N.
27. nadaljevanje	j
Renato je zalila temna rdečica. Torej tudi to že ve!
»Res sem bila neumna in smešna! Pogosto človek napiše kakšno budalost, ne da bi se tega zavedal!«
»Oh, nikar ne imenujte to budalost! Te besede, ki so, kakor pravite, nehote zdrknile izpod vašega peresa, so mi danes vlile poguma, da sem prišel k vam!«
Nič ni odgovorila. Samo gledala ga je, kakor da bi stala pred njo živa pošast. In mladi mož je začutil na lepem vročo zadrego zaradi teh zvedavih, nedolžnih oči. Spomnil se je, kaj mu je dejala baronica:
»Preveč čeden fant ste, da ne bi zmešali glave tako neizkušenemu •dekletu, kakor je Renata,« je dejala tedaj izkušena dama.
Z grenkobo v srcu je pomislil na to, da te baroničine besede glede njegovega uspeha pri ženskah v Renatinem primeru ne drže. Res, žena, ki je stala pred njim, je bila očitno še čisto neizkušena, nedolž-nejša od mnogih današnjih deklet. In vendar mu je nekaj branilo, da bi mogel nastopiti, kakor nastopajo moški v podobnih trenutkih, s predrznostjo ali pa celo s silo. Toda lepotica, ki stoji tik zraven njega, je vendar njegova žena! Pred Bogom in pred ljudmi. Nihče mu ne bi mogel ničesar očitati.
še zmerom je držal njene roke v svojih, te drobne, bele roke mla
»Prava sreča, da se nisem zaljubila v vas, le pomislite, kako bi se kesala,« je navidez resno vzkliknila Renata.
»Zakaj?« je živo vprašal mladi mož, in kri mu je planila v lica.
»Spomnite se, kakšno sliko ste mi poslali; vsi so mi odsvetovali, da bi se zaljubila v takšnega moža...«
»Kakšno sliko?« je nedolžno vprašal, čeprav je dobro vedel, kaj misli.
»To tukaj, opičjega moža, ki ste mi ga poslali, ko sem vam pisala za fotografijo,« je vzkliknila mlada žena in mu pod nos pomolila zlati medaljonček, ki je v njem nosila usodno sliko.
Namršil je obrvi, ne vedoč, kaj naj bi odgovoril. Renata je pa neusmiljeno nadaljevala:
»Res lepa slika! Kakšen dokaz nežne, dobrotljive ljubezni! Lahko sem ponosna! Kako taktnega, nežnega moža imam!«
»Saj niste vi, Renata tisti, ki sem vam poslal to nesrečno sliko,« se je skušal izgovarjati.
»In komu ste jo hoteli poslati, če ne meni?« je odsekano vprašala.
»Ženi, ki sem jo sovražil!«
»In sovražili ste jo zato, ker ste bili premalo dobri, da bi se zavedali, da tudi drugi ljudje trpe in čutijo žalitve. Sovražili ste jo zato, ker ste vse presebični, da bi znali ljubiti, če nimate sami koristi od tega.«
»Renata, razumite vendar, da sem bil nesrečen tiste dni. Tako
dega dekleta. Pritiskal si jih je na “ “ r	m	nesra-
prsi kakor redko dragocenost. Stala I °	’	-	-	nesra
sr ^o «k drug	2vftrSnnSt
rS! pomislite, da sem žS dalei od
svojcev, v deželi, ki je nisem ljubil, med ljudmi, ki so mi bili tam bolj tuji, kakor mi je tu, na Fran-
en sam Renatin nepremišljen gib> •,en mlado ženo pahnil v njegov ob jem.
Ali je naposled razumela, da je v nevarnosti, če stoji tako blizu njega? Če sme njene roke stiskati k sebi, če sme tako od blizu gledati v njene nedolžne oči? Kdo ve? Na lepem je bliskovito iztrgala svoje
coskem tuj še tako neznan človek. Edino, kar sem imel, je bilo moje delo. Ali je tako čudno, da sem sovražil tisto, ki me je, čeprav brez
rokTiz	n1egoX	ta	s^Tbfižnil	SV(«e krivde- pahnila v to straŠn°’
loke iz	njegovih	m	sedla	v	emznji	neznosno življenje! Potlej se mi je
zdelo tudi edino pravilno, da ne
naslanjač.
»Prosim, izvolite!«
Pokazala mu je naslanjač nasproti nje in ni mu kazalo drugega, ko da jo je ubogal in sedel vanj.
»Prav takšni ste bili tisti prvi dan, ko sem se ves nesrečen vrnil domov in ko ste sedeli v mrtvaški sobi moje matere, v velikem, globokem naslanjaču poleg strička.«
Zardela je. Ali se je že tedaj njegovo oko ustavilo na njej? Nemo-
zbujam nikakšnega upanja in da v nobenem pogledu ne podpiram pretirane ženske sentimentalnosti in fantazije!«
»O, to je pa čisto moška logika! Torej 'takšni so vzroki, da lahko žališ nemočno žensko, ki se ne more braniti. Takšni so vzroki, da ste užalili dušo dekleta, ki je imelo dovolj grenka otroška leta, da bi ji vsaj mladost lahko prizanesla. S takšno logiko ste torej žalili de-
nri/riJf hmifka?°zne3e’ da kle ki ni Skrivilo drugega, ko da bi jo pridobil. Le zakaj.	_	:	upaia,	da bo v svojem mozu do-
r	v	v	1	5_t. .	mm	rtnrn	V\Q
»Ali ste me opazili tisti dan? Bilo je videti, da ni bilo tedaj nič drugega za vas, kakor vaša bolečina?«
»Motite se, Renata. Takoj, ko sem stopil v sobo, sem vas opazil. Kakor je za fotografsko sliko dovolj, da en sam žarek osvetli fotografsko ploščo, tako je bilo zame dovolj, da sem vas samo enkrat pogledal. Vaša slika tedaj mi je ostala do danes v spominu...«
»Hm,« v njenem glasu je zazvenel dvom. »Zdaj lahko trdite to, ker ste me pozneje videli.«
»Ne,« je ugovarjal. »Čakajte, popisal vas bom, kakor sem vas prvič zagledal. Bili ste prvi, ki sem vas videl, ko sem stopil v sobo. Sedeli ste v velikem, črnoprevle-čenem naslanjaču. Oblečeni v črnino ste bili prav tako drobni in nežni kakor danes. Na glavi ste imeli črno tenčico in samo tam, kjer se je med tenčico in črnino obleke svetil košček vašega belega vratu, sem videl zlat medaljonček.«
»Najbrže tega?« je vprašala in ga potegnila izza nedrij. Bil je tisti, ki je v njem nosila sliko opice, ki jo ji je nekoč poslal njen mož.
»Morda,« je spravljivo dejal. Ali zdaj verjamete, Renata, da se vam ne lažem?«
Vztrepetala je pod dolgim, hrepenečim pogledom njegovih temnih oči, ki so se kar venomer upirale vanjo. Njih magični učinek je bil vse drugačen, kakor si je že lela.
»Imate pač dar opazovanja,« je suho dejala, da bi prikrila svojo zadrego.
Toda zdelo se je, ko da se je tokrat Usoda zarekla. Mladi mož ni hotel razumeti njenega poroga. Nežno in pomirljivo je nadaljeval: »Ali zdaj razumete, zakaj sem bil tako presenečen, ko sem zvedel za ime lepega dekleta, ki sem se vanj na prvi pogledal zagledal?«
»čudovito pripovedujete! Zgodbica je vse bolj in bolj ljubka. Kakor v romanih!«
»Nikar se ne norčujte. Ko mi je stari zvesti Karel zaupal vaše ime, se me je lotila huda žalost. Zaljubiti se v lastno ženo, v ženo, ki sem jo žalil, da mi tega zanesljivo ne bo odpustila!«
bila, če že ne ljubečega moža, pa vsaj’ usmiljenega zaščitnika! Res, gospod, je čuden vaš postopek za pobijanje .ženske fantazije'.«
Filip je prebledel, poslušajoč pravične in resnične očitke svoje mlade žene. Toda Renata tega še opazila ni. Vsa razpaljena je s plamtečimi očmi nadaljevala:	_
»Toliko sem trpela tisti cas! Vaše ravnanje, gospod, je bilo takšno, da je bilo treba ljubezni in prizanesljivosti dobre gospe baronice de Montavelove in njenega vnuka Roberta, da sem se nekoliko potolažila in prebolela to razočaranje!«
Robert? Kakor nož se mu je zarezalo to ime v srce. Torej njegova prizanesljivost ji je pomagala da je mogla pozabiti njega, Filipa. In na lepem se je spomnil na album, ki je v njem videl razvoj Renate od plahega, suhljatega de kletca v cvetočo mlado zeno. Spom-nil se je na nekaj strani tega al buma, kjer je bilo vse P011™ terskih slik. Na njih sta bila na vadno samo dva cl?V€^vJ^ a r in Robert. Renata in Robert pr tenisu. Renate in Robert pri Jadranju Na planinah. Pri piramidah v Egiptu. Pri plavanju. Renata m Robert v Pic de Montevelu Povsod oba, sama. In spomnil se je, daje bil na nekaterih slikah pogled tega mladega, čednega moza uprt v Renato s tistim zanesenjaškim na vdušenjem, ki ga občutijo prav mladi ljudje pri prvi ljubezni. Po sebno ena slika se mu je trdno vtisnila v spomin: Renata m ko bert pri piramidah: mlado, temno laso dekle na kameli gleda na svo jega spremljevalca nežno in smen ljaje se. Uzdo drži v rokah Robert svetlolasi orjak s krotkimi, ka vdanimi očmi, uprtimi vanjo. Nihc ne more dvomiti, če pogleda to sliko: ta dva človeka se ljubita to izdajajo njuni pogledi. Izdaj nežna zadrega na dekletovem obra zu prav tako pa tudi srečni smeh Ijaj na mladeničevih ustnicah. N lepem je začutil Filip, kako se m temni pred očmi. Skočil je pokonc in planil k Renati. Skoraj surov jo je potegnil iz naslanjača, j prijel za roke in vzkliknil:
(Kom« prihodnjič.)
1
m
kraljestvu palčkov
Drobne ribice, ki so plavale pod njo v vodi, so videle krastačo in slišale, kaj je rekla. Pomolile so glave iz vode, da bi videle drobno dekletce. Ko so jo
opazile, se jim je zdela tako ljubka, da jih je kar bolelo, ko bo morala iti h grdi krastači. Ne, to se ne sme zgoditi! Takšna nevestica in tak grd ženin!
2
Zbrale so se spadaj v vodi | lo list, odgrizle z zobmi pecelj I po reki navzdol. Daleč tja, kjer okoli zelenega stebla, ki je drža- | in tedaj je odplaval list s Palčico | je krastača ni mogla več ujeti.
1
/Var/
Palčica je jadrala mimo mno- I	»Kakšna	ljubka,	majhna dekli-	I	dalje in	dalje;	tako je odjadrala
jih mest. Drobne ptice so sedele I	ca!«	1	Palčica	daleč	stran od domo-
v grmih, jo videle in pele: |	List je	plaval z	njo še zmerom	1	vine.
8
Droben, bel metulj je vztrajno frfotal okoli nje in naposled sedel na list, ker mu je bila Palčica všeč.
2T
t
Palčica je bila pa tudi zelo I je vedla pot, je bilo tako lepo. vesela; zdaj je krastača ni mo- Bilo je še lepše kakor v najlep-gla več dobiti in tam, kamor jo | ših, najbolj razkošnih sanjah!
Sonce je sijalo na vodo, da se je iskrila kakor najlepše, najčistejše zlato.
n
n
M ari k Mji/fer
Vzela je pas, privezala en ko- I je pa pritrdila na list, ki je pla- I mala Palčica plavala kakor ▼ nec okoli metulja, drugi konec | val zdaj dosti hitreje. Tako je | ljubki zeleni kočiji po reki nizdoL
DALJE PRIHODNJIČ
»Buenos dias, Vincent!«1
V	trenutku, ko je mlad, postavgn vojak nameraval prekoračiti Katalonski trg v Barceloni, je zaslišal ?a seboj znan glas, ki ga je prijazno in hkrati veselo poklical po imenu.
»Moreno! Ti tukaj?« je vzkliknil in se obrnil k prišlecu, visokemu mlademu možu v vojaški obleki, kakor je bil sam.
»Da, Vincent, jaz tukaj. Vračam se z ogabnega poleta nad obalo in kakor praviš, sem še tukaj. To pa ni moja krivda. V nekaterih trenutkih poleta nad sovražnim ozemljem sem namreč mislil, da je ogenj vseh strojnic namenjen samo meni. Toda vidiš, amigo, smrt me tudi to pot še ni marala in tako sem zdaj spet tu.«
»Na srečo, ti stari lev!«
Za trenutek sta umolknila in se zresnila. Kako dolgo jima bo usoda še prizanašala in ju varovala pred napadi sovražnega ognja? Le-Po se je boriti za pravično stvar, toda vseeno ta ideal ni dovolj, da bi dolgo spodbujal tiste, ki gledajo dan za dnem smrti v obraz.
Moreno je dejal skoraj na glas:
»Prav rad bi, da bi se rešila živa iz teh bojev, ki že nekaj mesecev divjajo pri nas!«
»Da,« je pritrdil Vincent. »Tudi jaz zelo ljubim življenje!«
»Jaz tudi. To je naravno.«
»V najinih letih še celo! In danes bolj ko njega dni...«
»Danes?«
»Danes se bom poročil s Fras-quito!«
»Saj res! Čisto sem pozabil... Moj poklon, amigo! Frasquita je res ljubko dekle. Vse najboljše ti želim, Vincent! Tebi in njej vso srečo v mladem zakonu!«
»Hvala tl, Moreno! Moja zaročenka bo zelo vesela, ko bo slišala tvoje čestitke... Kaj pa ti, Moreno? Ali se ni tvoje srce še nikjer ujelo na trnek? Pravijo, da se v mirnem času ni dobro prezgodaj ženiti. Morda bo to držalo. Zdaj, ko je vojna, je pa to čisto narobe. Človeška narava je že takšna, da si človek tik pred smrtjo želi še poslednje izpolnitve. Škrati te pa zavest, da si oženjen, in da te nekje daleč čaka ljubljena, lepa žena, spodbuja v bojih. Saj veš, da te čaka doma čudovito plačilo! če si zaljubljen, me boš razumel!«
»O. saj ni treba biti zaljubljen, da daješ prednost življenju pred smrtjo! Kadar sem s svojim letalom sredi strojniškega ognja in mi krogle žvižgajo okrog ušes, me vodi skozi nevarnosti pač samo ena misel: storiti moram tisto, kar me bo najbolj zanesljivo obvarovalo pred smrtjo. In tedaj instinktivno počnem tisto, kar mi najbolj koristi.«
Vzdihnil je.
»Kar se tiče ljubezni?... Strast, ki bi me vsega izpolnila, kakor si dejal? O, to bi bilo čudovito! Toda prijatelj, vidiš, tega jaz doslej še nisem doživel. In priznati moram, da se tistega dne prav toliko bojim, kakor si ga želim.«
»Sodim, da nisi zaljubljen?«
»Ne. Zabavam se, kakor nanese priložnost, po vojaško! Morda se kakšno noč sklanjam nad ženskim obrazom, toda ko sine zora, si opašem pas in pozabim, kaj sem ponoči mislil in delal... Danes se zabavam z nežno, ljubko plavolasko, jutri s strastno, ognjevito temnolasko! Tako živim svobodno kakor ptič pod milim nebom in čakam, kdaj bom doživel .veliko ljubezen*. Ali ni boljše, da prepustimo te skrbi Materi božji? Ona je mati In žena: kdo bi mogel torej bolje kakor ona izbrati tisto, ki naj bi mi bila tovarišica v dobrih in slabih dneh?«
»Boš že prav imel, Moreno, če boš svojo usodo zaupal božji vodnici, potlej se ne boš prevaril v ljubezni. Zapomni si pa eno: ne ženi se, če do ženske ne čutiš tiste ljubezni, da ji lahko žrtvuješ svojo svobodo. Vse drugo ne velja. Toda pazi se, ti divji zapeljivec ženskih src! Lepega dne boš tudi ti srečal malega angela ljubezni, oboroženega s puščicami. Celo slavni don Juan de Zamora jo je lepega dne izkupil...«
Moreno je prasnil v vesel smeh.
»Ne verjamem, da bi me lahko primerjal z donom Juanom, še Zdaleč ne. Nekaj tl pa povem. Kadar se bom zaljubil, bom najne-srečnejši človek na svetu. Pri meni je možno le eno ali drugo. Zlate sredine ni...«
»Pojdiva, šaljivec!«
Mladeniča sta se veselo zasmejala. kakor da ne bi bilo vojne in smrtonosnih bojev. Pogovarjata sta se na enem koncu velikega Katalonskega trga. na drugem koncu si Pa videl skupino žensk.
»Kaj je pa spet tam?« je zagodrnjal Moreno in senca slabe volie mu je šinila čez visoko čelo. »Ali ne bodo nehali trpinčiti nedolžnih?!«
»Tiho!« je šepnil Vincent. »Naro-
1	»Dober dan. Vincent!«
£iutozt*i
SPANSKEGA ČASTNIKA
be bi bilb, če bi te kdo slišal. Pojdiva po drugi poti, stopiva do obale, to te bo razvedrilo!«
»Ne, moram še stopiti domov, da vidim, ali imajo pripravljeno sveže perilo; neugodno bi bilo, če bi moral jutri zjutraj, ko pojdem na fronto, obleči staro perilo.«
»Toda ko boš šel mimo skupine žensk, boš zanesljivo bleknil kakšno nespametno.«
»Motiš se. Nisem tako občutljiv, kakor misliš. Znam držati jezik za zobmi, kadar je treba.«
Odšla sta po trgu. Moreno je hodil vzravnano, z dvignjeno glavo, da je njegov lepi, možati profil zbujal še več pozornosti. Vincent, nekoliko manjši, ni hodil tako pokonci, vendar se je zdelo, da je v njegovi drži nekaj, kar je zbujalo simpatijo na prvi pogled. Obleka letalskega častnika se mu je izvrstno podala.
Na sredi trga sta se prijatelja poslovila. Vincent je nameraval do obale, Moreno domov.
»Upam, da se boš kmalu vrnil,« je dejal Vincent. »Frasquita bo zelo vesela, če boš šel za pričo.«
»Podvizal se bom in skušal bom biti točen. Videti hočem, kako si boš prostovoljno nataknil vrv okrog vratu.«
»Le norčuj se, kmalu boš sam prišel na vrsto!«
»To vem, dragi moj, toda skušal bom to stvar odložiti... dokler se bo dalo!«
Se enlrrat sta se poslovila in Moreno je počasi krenil čez trg.
II
Državljanska vojna v Španiji je bila tiste dni na višku, podobna bratski moriji; spoprijele so se vse politične stranke in ljudje so morili iz golega veselja do prelivanja krvi.
Anarhisti so pravkar oropali neko barcelonsko cerkev. V srednjem veku so celo najbolj razuzdani vojščaki spoštovali svetost blagoslovljenih tal, kamor so se zatekali šibki in nedolžni, prosit pomoči v vojni vihri. Današnja vojna tudi cerkvam ne prizanaša. Zdi se, ko da zli duh ne bi več dovoljeval ubogim ljudem, da bi prosili Boga, naj bi jim prizanesel...
Brutalno in brezobzirno je skupina revolucionarjev vdrla cerkvena vrata. V tihi cerkveni ladji, ki je sijala vanjo skozi visoka barvasta steklena okna mehka luč, se je gnetlo okrog štirideset žensk razne starosti.
Na nesrečo je stal med njimi duhovnik in to je še podžgalo jezo anarhistov. Brezčutno so se njih močne roke stegovale po teh nežnih, oslabljenih bitjih in jih metale skozi cerkvena vrata na cesto, ne meneč se za njih prošnje in otožne, zategle krike... Zdelo se je, ko da bi se blede, brezbarvne ustnice nekaterih starejših žena brez misli gibale z eno samo prošnjo Bogu: »Reši, o reši nas, Gospod!«
Toda ne obupni kriki in ne v nemi prošnji sklenjene roke nesrečnih ujetnic niso ganile revolucionarjev... Uboge žrtve so, videč, da se jim ne obeta nič dobrega, sklonile glave in se skušale kakor koli izogniti neusmiljenim rokam. Zaman... Njih groza je še podžgala jezo teh mož v deželi, kjer je pravkar vladala samo pravica močnejšega.
»Silencio, canallas! Caramba!«1
V	strahu pred pestmi, ki so jim grozile, so uboge ženske umolknile in sklonjenih glav pričakovale svoje usode...
»Kaj mislite, gospa, kaj bodo storili z nami?« je vprašalo neko nežno, bledo dekle svojo debelušno spremljevalko. »Če nas bodo še dolgo zadrževali tukaj, bo moja mati zaradi mene zelo v skrbeh.«
»O, revše! Ko bi nas samo zadrževali, bi ne bilo še nič hudega. Samo da se nam ne bi zgodilo kaj hujšega. Sam Gospod ve, kaj nas še čaka,« je vzdihovala debeluška.
Ob teh besedah je dekle utihnilo in še bolj pobledelo. Vprašala ni ničesar več. Solze so se ji vlile iz lepih oči, drobne roke je pa v nemi grozi pritiskala na prsi.
Ob njej sta se stiskali druga k drugi dve mladi ženi, oblečeni v črno. Sodeč po njunih obrazih, sta bili sestri. Starejša je skušala bodriti mlajšo in jo tolažiti. Toda očitno se ji ni posrečilo. Sama je kar venomer mrmrala:
»Zgodilo se nam bo nekaj groznega. o Bog, zgodilo se nam bo ne fr a j groznega!«
Nad glavami teh nedolžnih, prestrašenih žrtev, se je kakor v za-
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA X. N.
smeh bočilo čudovito sinje, jasno nebo, tiste temne sinjine, ki je tako značilna za kraje ob Sredozemskem morju. Zrak je bil svež in poln čudovite, južnjaške vonjave. In ni si bilo težko misliti, da bi se Barcelona, če ne bi bilo strahotne vojne, prav te dni kopala v svežem sijaju svojega blagoslovljenega podnebja, vročega španskega sonca, v vonjavah zimzelenega grmičja, mandljev in cvetočih agav. Bil je dan, kakor nalašč za življenje, uživanje, ljubezen...
Zdi se, da je ta razkošni, južnjaški dan vplival tudi na voditelje, da so sklenili z raznimi ukrepi nekoliko omiliti neusmiljeno divjanje bratomorne vojne.
Ali ni mar oblast določila, da morajo novinci oditi na fronto veselih src? Določili so, da bodo dan pred odhodom na fronto po vsem mestu velike zabave. Razen tega bodo slavili okrog dve sto porok...
Morda je bilo to omamljanje živcev potrebno, kajti tisti, ki so sklenili, da bodo priredili vojakom zabave, so vedeli, da je fronta v današnji vojni strahotna. Vedeli so, da je mladina sicer pogumna, navdušena za boj, toda hkratu tudi nepokvarjena in polna idealov. In vojna, državljanska vojna, je prav
V DANAŠNJI ŠTEVILKI BERITE:
M ZAKONA DO LJUBEZNI"
na strani 10.
NA PRAGU $MRTh
na strani 8.
ŠPANSKEGA ČASTNIKA"
1	»Hudiča — ali boste tiho. drhal!«
na strani 11. in 12.
zaradi zagrizenosti obeh strank po navadi posebno krvava, neusmiljena...
Vojakom je treba vliti poguma, preden bodo odšli na madridsko fronto, prav tako krvavo in nevarno za napadalce kakor za branilce.
Preračunali so, da jim bodo lepe Barcelonke v njihovih načrtih naj boljše pomočnice. S poljubi in ljubezenskimi besedami bodo umele speljati svoje zaročence do poroke, bolje na fronto. Možje, še omamljeni od poročne noči, ne bodo utegnili misliti na smrt...
Zato so se odločili, da bodo tisti dan praznovali toliko porok...
Po poroki se bodo mladi pari zabavali na razkošnih zabavah vse do polnoči. Druga polovica je posvečena njim in njihovi ljubezni. Ko bo sinila zora, se bodo mladi možje poslovili od svojih novopečenih ženic in odpotovali na fronto... Morda se bo komaj vsak peti ali celo vsak tretji od njih vrnil živ...
III
Ko se je Moreno bližal cerkvi, so ga otožni, prestrašeni glasovi žensk zbudili iz premišljevanja. Njegovo srce se je stisnilo v resničnem usmiljenju.
»Takšnim prizorom se ne bom mogel nikoli privaditi,« je pomislil. »Moški naj se bore, toda ženske, otroke in starce pustimo pri miru.«
Zdaj je bil že zelo blizu ubogim žrtvam. Samo za trenutek se je ustavil njegov pogled na njih, toda mladi častnik ni mogel dalje prenašati tega pogleda, zato je ogorčeno obrnil glavo stran.
Stopil je k bližnji straži in vpra-Šcil *
»Kaj bodo storili s temi ženskami, prijatelj?« V njegovem glasu je zvenel nekakšen zaničljiv, surov prezir, kakršnega si slišal iz ust vsakega barcelonskega vojaka, kadar je govoril o ujetnikih.
»Ali ne vidiš, da je to plen, lep plen? če si ga ne bomo privoščili sami, ga bodo uživali v hotelu Co-lon... Zdaj pričakujemo navodil naših tovarišev.«
Moreno ni odgovoril. Vnovič je pogledal ujetnice.
V	tem velikem in ponosnem mladeniču, enem najpogumnejših letalcev republikanske armade, se je v tistem trenutku zganil tisti vite-
ški čut, ki ga občuti sleherni normalni moški ob pogledu na trpeče bitje, ki si ne more samo pomagati. Ta mladi letalec je že neštetokrat zrl smrti v oči, toda stresel se je ob misli, kaj se utegne zgoditi s temi sirotami.
»V hotelu Colon?« je pomislil.
Poznal je ta hotel še iz časov, ko še ni divjala vojna. Bil je eden najboljših hotelov v Barceloni, udoben, razkošen in z izvrstno postrežbo. Zdaj je bil zabavišče za vojake. In kakšno zabavišče!
Tja torej bodo odpeljali te uboge ženske... razen, če ne bodo že prej postale žrtve kakšne pijane tolpe... Zasmilile so se mu v dno srca.
Toda Moreno je previdno ohranil svoje mnenje zase. Vedel je, da bi
v	takšnem primeru kritika utegnila stati glavo...
»Torej dobro zabavo,« je dejal straži.
»Bodi brez skrbi,« se je pomenljivo zarežal miličnik in pomežiknil.
Zamišljen je Moreno hotel oditi domov, v smeri proti severni železniški postaji. Toda rekli bi, da ga je neka skrivna sila zadrževala, da se ni oddaljil od cerkve z ujetnicami. Vnovič se je ustavil in jih opazoval. In nekakšen občutek groze ga je spreletaval, če se je spomnil na vojakove besede.
»Uboge ženske!« je še enkrat pomislil.
Ogledujoč te blede, objokane ženske, so se Morenove oči na lepem ustavile na drobnem obrazku mlade, ljubke deklice. Ta obraz bi očaral sleherne moške oči, tako čudovito mil je bil.
Dekle je stalo čisto samo ob nekem prizidku in tiho jokalo. Bilo je videti, da nikogar ne pozna.
Dvignila je glavo, morda zato, da bi videla, ali res ne bo od nikjer pomoči, ali pa zato, da bi videla, kaj se godi okrog nje. Tedaj si jo je lahko Moreno natančnejše ogledal.
žarko špansko sonce je metalo svoje žarke na njeno drobno glavico, skoraj predrobno pod težo zlatorumenih las. Morenu se je zdela kakor glava angela... Na nobeni sliki Matere božje ni videl čistejšega ovala, ne večjih, globljih oči. Te oči so bile sinje, tiste tem-ne sinjine neba po dežju, tako redke pri temnolasih Špankah. Ta barva, morda še temnejša zaradi bledice drobnega obraz, je podčrtavala čudovito belino kože. Plave kodre, zdaj zmedene v mehkih valovih po nežnem tilniku, je imela počesane z visokega jasnega čela. Usta je imela majhna in sočna; ob bledici obraza so se zdela kakor zrela češnja ali komaj razcvel rožni popek...
Ne vedoč zakaj, se je Moreno kakor prikovan ustavil in ni odmaknil pogleda od neznanke. Začutil je, kako ga je spreletel nov sladak in neznan občutek.
Na lepem se mu je zazdelo, da ga nekdo opazuje. Hitro je odšel proti sredini trga. Ustavil se je pri neki trafiki in si kupil velik časopis. Razgrnil je pred seboj ,E1 Cor-riere del Populo' in se žvižgajoč neko špansko popevko na videz zatopil v branje. Toda izza debelih napisov na prvi strani lista so strmele vanj velike neznankine oči...
Od časa do časa je pogledoval na drugi konec trga, kjer se je zbirala množica radovednežev okrog vojakov, ki so na hitro postavljali oltar iz lesa, nedvomno oltar za današnjih dve sto porok...
Tisti trenutek se je v Morenu nekaj zganilo. Prešinila ga je nenavadna, skoraj romantična misel. Kdo ve, kaj se utegne roditi v možganih mladega moža, dober dan pred morebitno smrtjo in vajenega gledati samo strašne, krvave prizore, dan pred morebitno smrtjo?
Počasi je zganil časopis in se napotil k cerkvi. Videč, da se straža ne meni za ujetnice, je poiskal z očmi mlado, lepo neznanko. Se zmerom je stala ob zidu in upirala oči v tla.
Ogledal se je naokrog in videč, da ni nevarnosti, je stopil k njej. Srce mu je divje utripalo, ko ji je zašepetal:
»Senorita, ne bojte se. Skušal vas bom spraviti od tod.«
Velike sinje oči, rosne od solz, so ga zaupno pogledale:
»O, Bog naj vas blagoslovi,« je zajecljala. »Kaj naj storim?«
Upanje se je vrnilo v to dekle; pri dvajsetih letih ne moremo misliti na smrt drugače kakor z odporom.
Mladi letalec je tiho nadaljeval:
»Predvsem morate govorita kakor jaz... Ne smete ugovarjati!«
»Dobro!«
»Zdajle na primer, govoriva o bodočnosti. Zaročenca sva in se nameravava poročiti, kakor toliko rekrutov, Ki se bodo še danes poročili nu tem trgu s svojimi izvoljenkami...«
»O!«
»Ste razumeli?« je skoraj zapo-vedovalno vprašal mladi mož.
Zdelo se je, ko da še okleva.
»Dobro,« je naposled dihnil«, kajti znanje s tem neznancem in njegovi čudni predlogi ji do zdaj niso vlili poguma.
Toda vedela je, da je vojna zbudila v ljudeh nezaupanje in da se zato pogosto zgodi, da vojaki ustavljajo zaljubljence na cesti in jih zaslišujejo, češ da vohunstvo v Barceloni vse preveč cvete in da se za nedolžnim parčkom lahko skrivata sovražnika države...
Zaljubljenca ločijo in ju odpeljejo nekaj korakov vsak sebi. Potem vsakega posebej izprašajo o pravkaršnem razgovoru, če se njune izpovedi ne ujemajo, ju proglase za vohuna in kratko in malo ustrele. Prav zato se sorodniki ali prijatelji, če se srečajo na cesti in si hočejo kaj zaupnega povedati, najprej dogovore, kaj bodo pri morebitnem zasliševanju govorili. To je potrebno, če hočeš ostati še nekaj časa med živimi.
In zato se je dekle odločilo, da se bo ravnalo po neznančevem načrtu, čeprav ji ni bil popolnoma po godu.
»Zdaj ste moja nevesta,« je ponovil Moreno.
»Da.«
»Toda za božjo voljo, ne skušajte se pozneje izmazati, stalo bi me glavo.«
»Bodite mirni, razumem.«
Nekaj kakor olajšanje je za trenutek omehčalo trdi letalčev obraz. Njegov pogled je nemirno blodil okrog, kakor da nekoga išče.
»Povejte mi torej vaše ime, senorita!«
»Orana Le Cadreron.«
To ime ni zbudilo Morenu nikakršne predstave. Nikoli dotlej ga šc ni slišal
»Dobro,« je dejal, »ne bom ga pozabil. Meni je ime Moreno, glejte, da tudi vi ne boste pozabili. Zdaj morate biti pametni. Govorite, kakor govorim jaz,« je zabičeval. »In predvsem: zaupajte vame!«
Na lepem je spremenil glas, se obrnil k straži in skoraj zavpil:
»Hej, tovariši! Kaj ste storili z mojo nevesto? Kako ste jo mogli aretirati, lepotico, ki se bom dre-
vi	z njo poročil?«
Na videz strahovito razjarjen je ogorčeno pristavil:
»To je nesramno In neodpustljivo! Kako se morete tako zmotiti? Pojdi, querida mia,1 tukaj ni prostor zate!...«
»Oprostite, častnik, pustite naše talke pri miru in ne dotaknite se jih!«
V	tej deželi, kjer še v mirnem času gole besede dosti ne zaležejo, si moral v vojni svoje zahteve podkrepiti s pestjo. Tudi Moreno je pričel sumljivo mahati z rokami. Grozeče je zarjovel:
»Nemogoče! Nemogoče!«
če se Španci pogovarjajo, se zdi tujcu, ko da bi se prepirali, če se res prepirajo, se zdi, ko da bi se pretepali. In kako se znajo pretepati, je pokazala ta najnovejša državljanska vojna; dokazala je, da se ni španski temperament od časov Filipa II. pa do današnjih dni še nič spremenil...
Pogovor med vojakom in. More -nom je postal tako živahen, da se je okrog njiju kmalu nabralo več radovednežev. Eden izmed vojakov je skoraj izzivajoče vprašal:
»Kdo ste prav za prav vi, tako na debelo pošiti z zlatimi vrvcami?«
»Moreno, letalec!« je trdo odgovoril mladi častnik. »Mislim, da ste že vsi slišali to ime! Res slabi bratje ste, če mi hočete vzeti njo, ki je edina moja sreča! Moja mlada, sladka nevesta,« 1e nežno pristavil, se obrnil k dekletu in jo privil nase, kakor da bi se res že davno poznala.
Moreno je vedel, kako je treba ravnati z ženskami, in če ga je prijatelj Vincent pred dobre pol ure primerjal z donom Juanom, se ni dosti zmotil.
Ob tem nenadnem dotiku se je mlada neznanka komaj vidno /drznila, hkrati se je pa spomnila, kaj je bila obljubila; ljubeče se je naslonila na svojega ,ženina'. Vse, kar se je ta dan dogodilo z njo, Je bilo tako neverjetno in nenavadno, da se je zdela kakor utrgan listič, plavajoč po veletoku.. Bila je nezmožna, upirati se. boriti se ali se s svojo voljo upreti še močnejši volji.
Vedela je, da je trenutek usoden in da bi tudi še tako majhna neprevidnost utegnila sprožiti plaz usodepolnih dogodkov. Saj se njen ,ženin' bori zanjo... Njej ns kaže drugega, kakor pokoriti se njegovi volji in molčati.
Nadaljevanje na IS. strani.
1	draga moja.
Nadaljevanje z 11. strani
>Halo, tovariši, ali bo kaj?« je srdito zakričal Moreno. »Ali ne veste, da imam pravico zahtevati, da mi vrnete nevesto? Saj ste kakor mrliči, menda še nobeden izmed vas ni bil zaljubljen!«
»Vaše zahteve so nenavadne, tovariš,« se je izmikal anarhist. »V vojni ni ljubezni!«
»Kaj še!« je razkačen ugovarjal mladi letalec. »Te budalosti pripovedujte prvošolčkom! Kateri za-zavedni in pravi Španec bi si drznil trditi, da Španija, dežela vročega sonca ni dežela vroče ljubezni? Pomislite, prijatelji, na svoje žene in ljubice! Ali vam pri teh mislih ne zavre kri v žilah? Ali niste Španci? In zaradi nekakšnih neumnih, bedastih pravil naj si dam pokvariti svoj poročni dan? Ne, amigos, tega ne boste storili! Moja nevesta je moja! Danes se hočem poročiti z njo, kajti jutri morda ne bom več med živimi!«
Prijel je Orano okrog pasu in ji nežno dejal:
»Pojdi, ljubica! Tovariši ne ugovarjajo več. Vedo, da bi šel tudi do guvernerja terjat svoje pravice!«
Pripomniti moramo, da Moreno v srcu kajpak ni verjel svojim besedam. še zdaleč ni mislil, da je zdaj Orana njegova lastnina, bil je za to vse predobro vzgojen in prenežno čuteč.
Straža je oklevala. Pogovarjali so se med seboj, kaj bi kazalo storiti.
»Kdo je pa ta Moreno, ki se tako dere?«
moški tisto, ki bo v nekaj yrah za zmerom postala njegova.
Mimo straže gredoč, je hudomušno pomežiknil, videč, kako zavistno ga vsi gledajo.
»Hvala, tovariši za ljubeznivost!
V potrebi računajte na mojo pomoč!«
Izrabil je njihovo presenečenje in je nežno, toda trdno odpeljal Orano s seboj.
IV
Korakajoč po zdaj praznem Katalonskem trgu, se je Moreno sklonil k svoji spremljevalki, kakor da bi ji šepetal ljubezenske besede.
V resnici je pa tiho dejal:
»Senorita, uspelo mi je, rešiti
vas iz njihovih krempljev, toda nisva premagala še vseh težav. Tudi še tako neznatna neprevidnost naju lahko pokoplje. Prosim vas, bodite previdni!«
Uprla je vanj oči, še rosne od solz. in zaupno dejala:
»Razumem. Ničesar ne bom govorila... Pustila bom vas govoriti.«
»Bolje je tako,« je pritrjevalno dejal in tiše pristavil:
»Zdaj se skušajva bolje spoznati. Delajte se tako, kakor bi bili zelo zaljubljeni vame. ko da bi se že dolgo ljubila... Medtem mi pripovedujte svojo zgodbo. Kdo ste? Odkod prihajate?«
Spet je oklevala. Kako naj se zaupa temu neznancu, ki je tako nenadno vdrl v njeno življenje? Zardevala je in prebledevala, ne da bi našla prave besede.
Moreno je opazil njeno zadrego in je ni hotel siliti, čeprav je bil
»Ali ga ne poznaš? Ponos našega na videz čisto miren, se je v res-
letalstva!«
»Ah, naš orel! Ljubljenec generalnega štaba!«
»Poslušaj me! Ne spuščaj se v prepir z njim, saj vidiš, kakšen orjak je!«
»Toda s kakšno pravico nam bo odpeljal ujetnico?«
»Njegova nevesta je. Drevi se bo poročil z njo.«
»Oprostite, Moreno,« je tedaj dejal najbistrejši izmed njih. »Dokažite nam. da govorite resnico. Vaša nevesta? Ali je to res?« je pomenljivo vprašal in se obrnil k dekletu. »Govori, lepotica, doslej si samo jokala, medtem ko se je tvoj ženin boril zate!«	I
Moreno jo je še tesneje privil k sebi, boječ se, da se ne bi zmedla in dejala kaj nepremišljenega. Tiho jo je bodril:
»Ne boj se, ljubica moja, jaz sem pri tebi in te ne bom več zapustil!«
Potlej je pa dodal glasneje, tako da so ga vsi slišali:
»Lepotica moja, kje imaš svoje listine? Dejala si, da jih boš prinesla s seboj.«
»Tukaj jih imaš, sefior,« je tiho dejala, kajti njegov tesni objem okrog pasu je ni posebno spodbujal, še manj pa grozeči obrazi anarhistov.
Moreno ji je hitro vzel iz rok ročno torbico in jo odprl. Nekaj trenutkov je brskal po njej, potlej
nici zelo razburil Kar je storil, je storil v nenadnemu poletu velikodušnosti, ne misleč na posledice svojega dejanja. Zavedal se je pa, da mora ravnati zdaj tako do konca, če noče tvegati svoje glave in življe-| nja svoje mlade spremljevalke.
Velikodušno, kakor pravi cabal-lero, si je prigovarjal in se miril:
»Na koncu koncev, če že moram umreti, naj umrem rajši zato, ker sem rešil mlado življenje, kakor pa zato, ker sem uničil sto in sto nedolžnih življenj...«
Vojna ni imela zanj nikoli tiste mikavnosti kakor za mnoge njegove tovariše. Po naravi je bil miren človek. Bil je na strani republikancev, ker je živel v Barceloni in ker se je v Barceloni rodil. Če se je boril v njihovih vrstah, se je boril zato, ker so ga, po poklicu letalca, takoj ob začetku državljanske vojne poklicali v letalsko armado. Če bi se bil slučajno rodil v Burgosu, bi se pač boril na strani nacionalistov.
Med tem ko je premišljeval o vsem tem, je korakal s svojo tovarišico proti parom, ki so se pričeli zbirati okrog poročnega oltarja.
Orana je na videz zaupno stopala ob svojem ,ženinu*, toda še zmerom se je vsa tresla od strahu.
Kdo je ta mladi mož? In zakaj, iz kakšnega vzroka, se je tako ve-
»Dejala sem vam, da je te dnii tudi senora izginila. Ostala sem ’ torej čisto sama in sem se skrivala v majhnem, zakotnem cuar-titu.«*
»Kje je bila ta sobica?«
»V hotelu San-Marco. Toda ponoči so vžigalne bombe razrušile pol tega hotela. Vsi stanovalci so morali rano zjutraj bežati. Zbežala sem z drugimi ženskami v cerkev svete Evlalije. Tam so nas danes našli.«
Po kratkem obotavljanju je pristavila:
»Včeraj so moške, ki so zbežali iz hotela tedaj kakor me, ženske, pred našimi očmi aretirali. Zdi se, da so jih ob zori postrelili... Strahotno!« je vzkliknila in si potegnila z roko čez čelo, kakor da bi hotela odgnati mračne misli.
»Da, vsak dan smo žal priče takšnih in podobnih grozovitosti. Anarhisti vohajo kri in se ne dado ukrotiti, žal tega ne moremo preprečiti...«
Ob teh besedah se je zagledal nekam v daljavo in obraz se mu je stemnil. Po naravi usmiljen in velikodušen je tako težko gledal vse te grozovitosti in jih celo sam povzročal. Globoko je vzdihnil in nadaljeval:
»Dovolite, senorita, da se zdaj še jaz predstavim. Moreno, letalec. Morda ste že slišali moje ime?«
In skoraj z neopaznim smehljajem je dodal: »Imam že nekaj znamenitih poletov za seboj.«
»Vem... brala sem v časopisih.«
»Da, obsuli so me s slavospevi.«
V njegovih besedah ni bilo senčice domišljavosti.
Kje na svetu bi našel moškega, ki ne bi bil ponosen, da se lahko lepi in mladi ženski predstavi kot junak neba, igrajoč se z nevarnostjo? Ali ne ohrani malone vsak moški tudi v poznejših letih nekoliko tistega, kar ga je pri štirinajstih letih navduševalo za vse, kar je napeto, nevarno in drzno?
Na Orano slava njenega spremljevalca ni naredila posebnega vtisa. Narobe, celo manj zaupanja je občutila zdaj do tega človeka, ki je brala o njem, da zna tako strahotno točno metati bombe in da tako neskrbno prezira sleherno nevarnost. To, kar je vedela o njem. je ni nič pomirilo.
»Zahvaljujem se vam, da ste me rešili iz rok teh vojakov,« je plašno dejala.
»Oh, počakajte z zahvalo dotlej, ko boste res na varnem... Te najine dogodivščine namreč še ni konec.«
»Kaj bo pa še prišlo, moj Bog?«
»Najina poroka, senorita.«
»Oh!«
Niti besedica ugovora ni prišla čez njene ustnice, toda njeno srce se je stisnilo v novem, nepričakovanem strahu.
»Ali morava res to storiti?« je vprašala, zavedajoč se njegovih besed. »Ali se ne moreva izognit: tej komediji?«
Moreno jo je začudeno, skoraj
&ced ZS teti...
Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu
Po podatkih iz diplomatskih arhivov
Nadaljevanje
5. oktobra
Knez -Wied zapusti Albanijo. Esad paša stopi na čelo provizorične albanske vlade.
6. oktobra
Avstro.nemška ofenziva na PolJ>keni in v Galiciji. Rusi se umaknejo na rt ko San.
7. oktobra
Japonci zasedejo Maršalsko otočje.
Belgijska vlada se preseli iz Anvcrsa v Obtende.
8. oktobra
Belgijska vojska na umiku proti Brugesu in Ostendu.
9. oktobra
Nemci vkorakajo v Anveis. Belgijska vlada zbeži v Ha vre na Frani cskcni.
Nemci in Avstrijci prodirajo proti Ivan-gorodu.
Portugalska vlada proglasi nevtralnost.
10 oktobra
Nemci obkolijo Lllle (na belgijsko.franco-ski meji).
Nemci zavzamejo Lod/. na Poljskem.
Nemški »golo')« bombardira Pariz. Neka bomba zadene notredamsko katedralo, vendar ne napravi posebne škode.
Smrt romunskega kralja Karola. Prestol zasede njegov nečak Ferdinand.
11. oktobra
Zaradi avstro-nemškega prodiranja na Poljskem se Rusi umaknejo izpred rrzemjrgla.
Nemčija in Turčija skleneta svojo drugo zavezniško pogodbo (prvo sta podpisali dne 2. avgusta).
(Dalje prihodnjič)
Radio Ljubljana
od 5. do 11. okdobra 1939.
ČETRTEK 5. OKTOBRA
12.00: Plošče 12.45: Poročila lii.00: Napovedi 13.20: Šramel >Škrjančekt 14.00: Napovedi 18.00: Pester 6pored Radijskega orkestra 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Cimermanov trio 20.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Veseli 7.voki (Radijski orkester). Konec ob 23. uri.
PETEK 6. OKTOBRA
11.00: Šolska ura	12.00:	Plošče
12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00:	Napovedi
18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Vtisi s svetovne razstave v Newyorku 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Kotiček SPD 19.40: Nac. ura 20.00: Klavirski koncert 20.45: Pester spored Radijskega orkestra 22.00: Napovedi,
NEDELJA 8. OKTOBRA
8.00: Solistični koncert 9.011: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.30: Nedeljski koncert Radijskega orkestra 11.00: Prenos otvoritve razstave Kluba neodvisnih slov. likovnih umetnikov i* Jakopičevega paviljona 12.00: Klavirski koncert 13.00: Napovedi 13.20: Harmonika 17.00: Kmetijska ura 17.30: Domač koncert 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Ploščo 20.30: Ura staroklasične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15:	Radijski
orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 9. OKTOBRA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Zdravstvo mladostne dobe 18.20: Plošče 18.40: Mesečni slovstveni pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Ob oletnici smrti kralja Zedinitelja 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK 10. OKTOBRA
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Rad. orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.40: Štajerski gradovi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40:	Nac. ura
20.00: Plošče 20.20: Ekvinocij 22.00: Napovedi, poročila 22.15:	Vsakemu
nekaj igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 11. OKTOBRA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramel Štirje fantje« 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.15: Kaj pravi znanost in tehnika 18.30: Plošče 18.40: Delavska družina 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Rudolf Pilih igra harmoniko 20.45: Plošče 21.15: Samospevi s klavirjem 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Tamburaški orkester. Konec ob 23. uri.
irenUlKOV je UISKai po njej, poncj |	—	.	°	nnirlprtnl
i„	nip	;on	naniriev	1 likodusno potegnil zanjo? Kaj je'stiogo pogieciai
- P - P ®	^	sprožilo	njegovo nenadno odioči- | »Kje imate glavo, mala franco- poročila 22.30: Angleške plošče. Ko
tev? Dobrota? Junaštvo? Veliko- ska senorita? Ali morda mislite da Mec ob 23. uri dušje? Ali pa .akšno čisto drugo, se bodo tisti, ki so vas pravkar iz-
vco nrpnrn?rpi<jp mnrda rpln niz- ropili mpni 7.a<iovoliili Z nftiillO bC-
in izkaznic.
»Na svidenje!« je skoraj veselo, zakričal vojakom. »Kakor vidite, se je moja nevesta že oborožila s potrebnimi listinami za najino poroko. Najina srečna ura se bliža. Nikar me ne prisilite, da si bom moral po drugi poti priboriti svojo nevesto!«
Ujetnice so nehale jokati. Zvedavo so ogledovale vojake, mladega, lepega častnika in plavolaso dekle, ki je bila vzrok tolikšnemu prerekanju. Vse so bile velikodušno na strani mladih zaljubljencev, vedoč, da njih samih ne čaka nič dobrega.
»Ena nesrečnica manj,« so šepetale med seboj, želeč, da bi nenaden zračni napad razgnal vojake ali jih pa pobil z njimi vred.
Nekateri miličniki so se še zmerom upirali. Bilo jim je žal lepega plena. Orana je bila nedvomno najmlajša in najlepša izmed ujetnic.
»Pusti jo, naj gre. Morenova nevesta je. Ostalo nam jih bo še devet in trideset, dovolj za nas! Naj gre in nas pusti pri miru!« je zagodrnjal tisti, ki je imel največ veljave pri svojih tovariših.
»Morda bi bilo bolje, da bi mu pognali naboj v trebuh, potlej bi šele vedel, kaj se pravi živeti,« je vzkliknil porogljivo neki anarhist in se zarežal, da so se zablesteli snežnobeli zobje v čudnem nasprotju s temnim, olivnorjavim obrazom.
Vsi na okrog so se zasmejali. To je bila posrečena šala, vredna pomenljivega trenutka
Ne meneč se za te opazke in za smeh, je letalec prijel pod roko njo, ki jo je trenutek poprej ime noval .svojo nevesto*.
»Pojdi, ljubica moja,« je dejal nežno. »Pojdi, v nekaj trenutkih bova zvezana za vse večne čase...«
Gledal jo je zaljubljeno in nežno, kakor gleda ženin nevesto. Gledal jo je, kakor gleda zaljubljen
vse preprostejše, morda celo niz- ročili meni, zadovoljili z najino be-kotno gibalo, ki mu ne ve pomena s-rdo? Poglejte na levo, miličnika,
in oilia 9	Iri naiu tp vpc Pas ZaslBdlliC.C
in cilja?
Potlej je pričela zasoplo pripovedovati svojo povest:
»Francozinja sem Moji starši žive stalno na Francoskem; poslali so me v Barcelono, da bi si ogledala umetniško razstavo. Hkrati naj bi se izpopolnila v vašem jeziku In zastopala tu svojega očeta, ki je tovarnar kmetijskih strojev. Starši so me izročili neki prijateljski družini, živeči v tem mestu. Na nesrečo pa ta družina.ni bila pripravljena na takšen razvoj dogodkov... Morda sem bila tudi sama preveč neskrbna. Nisem slutila, da bo vihra tako dolgo trajala in da se bo tako razmahnila. Sprevidela sem razvoj svojega položaja šele tisti dan, ko so moje prijatelje zaprli. Nekaj dni nato sem izvedela, da so jih postrelili, češ da so bili naklonjeni sovražniku. Prestrašena sem se hotela vrniti na Francosko. Neka španska gospa, ki sem jo spoznala že tukaj, mi je obljubila, da mi bo priskrbela listine, kajti nikakor nisem mogla dobiti potrebnih papirjev, da bi se vrnila domov.«
»Torej ste tujka. Ne vem, zakaj vas pridržujejo tu?«
»Tudi jaz sama tega dobro ne razumem. Zdi se mi, da me Je neki uradnik na občini vpisal kot .trgovko*, ker ni dobro razumel našega jezika. Zdaj me ne puste domov, ker bi to baje škodovalo Španiji... Tako vsaj govore.«
»Mogoče! Zdaj je toliko zmešnjav po naših uradih!«
»Najhujše je to, da je madame Mombela...«
»Kdo je madame Mombela?« ji je živahno segel v besedo.
»Seftora, ki mi je obljubila, da mi bo priskrbela potrebne listine.«
»Dobro. Nadaljujte!«
ki naju že ves čas zasleduje.<
Na drobnem obrazku lepe plavolaske se je spet zazrcalil strah.
»Moj Bog, varuj naju!« je zašepetala.
Fočasi sta odšla dalje.
rita. a svoje nosim zmerom s seooj. Slaba nama bo predla, če sva prezrla kakšno formalnost... saj veste, da se mi še sanjalo ni. da se bom danes poročil. Morda bi se bila morala že vpisati v kakšen seznam?«
»Žal mi je, da ste tvegali svoje življenje, da bi rešili moje!«
»Verjemite mi. da bi tudi jaz obžaloval svoje dejanje, če bi nama šlo za nohte!« je dejal nekam porogljivo. »Zavedajte se pa, da nama gre zares za glavo.«
»To je res. Toda moja je bila v večji nevarnosti, preden ste me vi srečali. Nič hujšega se mi ne more zgoditi zdaj, ko sem z vami, kakor prej, ko sem bila sama. Toda vi, gospod, ste tvegali glavo, ne da bi vam grozila nevarnost!«
»Jaz?« je vzkliknil presenečeno, kakor da bi se bil pravkar zbudil iz sanj. Zagledal se je v dekletove čudovito sinje in globoke oči. »Jaz,« je nejevoljno ponovil, »ne obžalujem ničesar, če bi moral preživeti tiste trenutke še enkrat, bi storil prav isto kar sem storil zdaj. Smrti se ne bojim!«
Sam se ni zavedel, zakaj je trdil takšne stvari, prav za prav tako nasprotne njegovemu resničnemu prepričanju. Ali mar ni ljubil življenja? Ali ni pred dvema urama razlagal svojemu prijatelju, kako lepo je življenje? Bilo je torej smešno hvaliti se s pogumom, ki ga v resnici ni občutil!
SOBOTA 7. OKTOBRA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Kaj je našega in tujega v slovenskih ljudskih običajih 19.00: Napo-
ura 20.00 rog
22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester.
FR. P.
ZAJEC
IZPRUAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedaj SlrllarleTBul.® pri frančiškanskem most«
Vsakovrstna ottla, MjMfMt. tofUiMf, Mrtmttrt. higromttri, itd. Vcuki ubira ur, ililnine in srtbrni«. Samo kvalitetna onika’	ChiIi	breulatM	i
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največjl izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Sobica.
(Dalje prihodnjič)
MOŠKI
Pri spolni nesposobnosti. Pii spolni slabosti
poskusite hormonske pilule
.HORHO-SEKS"
Dobivajo se v vseh lekomoli. — 30 pilul din M--. 100 pilul din 217*-. 300 pilul din 560*— Po poiti diskretno razpošilja
lekarna BAHOVEC
LJUBLJANA
Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij .V1S-V1T*, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39
Din
100-
G0ISERJI.
MtttKI in vsi SPORTM
čevlji v priznano najboljši izde lavi pri
L ZALOKAR, Ljubljana, Mestni trg 19
Sprejemamo tudi popravila
mesečno odplačevanje in 100 din are, ki jo je treba poslati pri naročanju, prodajamo v gotovini in na od-olačevanje.
ŠIVALNE STROJE z glavo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750’—.
RADIO APARATE na baterijo in na tok za vse tri valovne dolžine, din 800 —.
PISALNE STROJE z 88 znaki v latinici ali cirilici, v elegantnem zaboju, din 1650—.
DVOKOLESA, moška, ženska, otroška in dirkalna Ib najboljšega nemškega jekla, din 750'—.
URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše m podjetja, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo, din 250—.
Za blago, ki Va* zanima, zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik s pogoji-
Iščemo zastopnike, posrednike, pomnike, zaslužek dober. Kapital in proto-kolacija nista potrebni.
NMERKUR-ZAVODtf
Beograd, Paiičeva Z Pošt. Šted. 57588	fah
Izdaja m konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern. novinar; tiska tjfkama Merkur id. t Ljubljani; za tiskarno odgovarja O.
Mihalek — vsi v Liubllanl.