NAŠ'ZUONI
Aldo Klodič (Clodlg):                                  Naš zuoni lepua donas zuone
po ni šprah, ki gre u sarce. Mislim: bo an jasni dan,' okno odprem an viden tam,
vidam sonce, de se maga za pregnat čarne magle ki so vjetri do' z doline parpihali gu meje.
Puno sil smo kupe pasal', puno sil, pa smo preživjel'; smo prenesli use hudua.
Naš' zuoni še zuone, kup kličejo use.
Use stvari tiho tam stoje, ku, de b'ble zastrašene. Mislimi rože so garde, od špota kinjo dol glave.
Rečan je brez kuraže, on čaka silo hudoi
vje, de kar tista pasa, use zbudi se od veseja.
Smo prenesli use hudua: naš' zuoni še zuone, kup kličejo use.
.(Pesem za "Senjam beneške piesmi 1972")_
67