8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA Abh^na Pečana v gotovini ' Pitale I gruppo Predsednik vlade Andreotti ponovno zagotovil nepopustljivost pred izsiljevanjem teroristov Andreotti se je izognil polemičnemu odgovarjanju na Craxijev predlog in zagotovil, da sedanji dramatični položaj ni prekinil normalnega delovanja vlade - Tajnik PSI opravičuje svojo pobudo PRir*.wr» objavih v sv . ^ hil , razgovor s teroristom, i^sicoilv. ^ v? ^ke bolnišnice »Molinet- !•' števift- °b-iavi1'’ v svoji včerajš-je hj| | izgovor s teroristom, * jetn-,i 1Uc*° ranjen pri atentatu .^an„'.^oga paznika Cutugna ki je bil včeraj preme- n '.®11' center kaznilnice v ^eju al bi časnikarju Francu Ca-drugim zaupal, da so e urus™ zauf M«. brigade dan po ugra- 3, l. v načrtu splošno «ofen- i, tšv bi prisilila državo na ?v >>iitv1So je pa sprožili, «ker Sdal nem v°dstvu organizacije ,*hje, j a smerna linija in prepri-..b.rtnj Se ni pravi trenutek za h11* -VJi/1!611 italijanski demokratk ^Sani. . t)a naj bi teroristič-Zacjia. če naj verjamemo ranjenega brigadista lahko jo^1 dobrna - ?natn« udarno moč: s ^UrTurn oboroženih mož, ki ima- ir* ,,ri (Jn^kšne mere verodostojne. tlaglrn takole pojasnil dej-is ohv,.S ! l'deee brigade zelo da 3v ^ esčene 0 navadah svojih 5>, Mii^rativiia središča v Tu i b»8j t anu' Genovi In Rimu. >i -Turist ni prišel na dan z Hi^iveldažev. so njegove izjave ■ ■ ->0 pravno je res vpraša- ti! do raznib taj' st' 8VoiiuUa načrtov: «Nismo vri-V obveščevalcev v palici j-v %0 ',.ker bi to lahko bilo zelo Kr% r. ,r°zjc. Grožnje in izsilje-j3lj u bolj učinkovito sredstvo. ’ da nekemu funkcionarju bi njegovemu sinčku bi. *jni •t,a Sa imaš v pesti.* I« naitUllZeni in trdosrčnost teh ^ ne presenečata. Rdeče livNu sLzo dokazale, da se pri li,.Jl8ajQ v°J‘b naklepov vselej po-na humanost in človeko- fi'stv, seduje turinskemu porotnemu sodišču, ki sodi brigadistom, pojasnil, da je osebno dovolil Franci Rame razgovor s Curciom in to brez vmesnega neprebojnega stekla, ki preprečuje jetniku neposreden, človeški stik s sobesednikom. (vt), RIM — Na telefonski poziv domnevnega glasnika trdečih brigad* so uredniki lista «Vita sera* včeraj našli inačico četrtkovega letaka, s katerim je omenjena teroristična organizacija prevzela odgovornost za atentat na bivšega pred- sednika lacijskega deželnega odbo. ra Girolama Mechellija. V njem piše, da so na žrtev streljali žara di njegovih tesnih vezi z Andreottijem, Evangelistijem in De Caro lisom. Mechellijevo zdravstveno stanje se je znatno izboljšalo. IZMIR — Včeraj so bili obsojeni na smrt trije pripadniki tako i-menovanega mačističnega gibanja, ki naj bd rovarili proti turški vladi. Dve obsodbi sta bili pozneje spremenjeni v dosmrtno zaporno kazen. iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHitiifiimiiHiiiiiiiiMHiiiiuiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiuiiittiiitiii NA SVOJI VČERAJŠNJI SEJI Vlada odobrila številne ukrepe RIM — Na svoji včerajšnji redni seji je vlacla odobrila vse ukrepe, ki jih je imela na dnevnem redu. Poleg tega je zunanji minister Forla-ni poročal o zasedanju ministrskega odbora evropskega sveta, ki je bilo krškom. Poleg tega so odobrili reformo nekaterih norm, ki zadeva jo podelitev invalidnin in pokojnin. Novi ukrepi bodo stopili v veljavo po odobritvi parlamenta, ne zade vajo pa tistih, ki že prejemajo in- re ukrepe v prid italijanskim državljanom, ki bi se hoteli, v okviru določil osimskih sporazumov, preseliti iz Jugoslavije v Italijo, (if) v četrtek v Strasbourgu. Odbor, je. validnino, saj že zagotovljenih prepovedal Forlahi,, je odobril resolii-! vic ni mogoče spremeniti, cijo o človekovih pravicah katere j N d] zunanjega ministra namen je proslavit: 25. obletnico Forlanija je vlada odobri]a nekate- evropske konvencije o zaščiti člo- ’ ................ vekovih pravic in osnovnih svoboščin. V Strasbourgu so govorili tudi o razvoju evropskega sbdelova-nja ter o rezultatih beograjskega zasedanja konference o evropski varnosti in sodelovanju. Italijanski zunanji minister je pa rekel, da je to zasedanje, čeprav ni povsem zadostilo pričakovanjem, pot -dilo nadaljevanje evropskega dialoga. For-lani je nato poudaril, da so sprejeli predlog evropske sindikalne zveze o tristranskem zasedanju, ki bi se ga udeležile družbene strani o vprašanju zaposlitve v Evropi. Šef italijanske diplomacije je potem poročal o pogovorih, ki jih je ameriški državni tajnik Vanče imel prejšnji teden v Moskvi ter je s tem v zvezi podčrtal, da so dosegli nekatere, sicer omejene, rezultate pri pogajanju o omejitvi strateške oborožitve. Američani in Sovjeti • so skušali dati pogovorom konstruktivno vsebino. Govoril je tudi o svojem nedavnem srečanju s somalskim zunanjim ministrom Barrejem. med katerim je podčrtal italijansko prepričanje, da si je treba -tudi vna prej prizadevati, da bi tuje sile za tS'ašanie Pa ie> kak0 sarn brisel do teh izjav' čas: thi atU a 'e v razgovoru s kolegi , *ntervju res ni bil ne-KNltui ,endar pa je pomenljivo * v oddelku, kjer je bil lili ' Noi,'u Pravljenju dela 2.000 Wz Uradn-a^evc izjave, ki sta V ^šov, m sporočilo n potrdila tuwV PohAi°rna urednika dveh Listov, ij . skegarie.rn nasprotju s trditvijo bh7 nipj kvestorja Musumecija, i l Braht;, druKim poudaril, da je bJanjeni^no nemogoče priti v stik Vai°tstvii Proristom. Da pa v pustile afriški rog in da bi Etic>- bf}° taltQU aekaj vendarle ni delo- -**- °------ Potri,! kot je bilo želeti, naj-(b&ne že dejstvo, da je bil Cera.i na vrat na nos CHko Vn Pa«no. i« Hlsžp mani prahu, vendar pa jv v*bu(jii n'P'az poslanskih vprašanj jvvš, ■ didi četrtkova Curciova Ij^^o jKj1^ imel razgovor z igralko ^ tajjjji 'n to na izrecno dovo- ko|fa se Pravosodnega ministra. včeraj zvečer nekoliko Je dr. Barbaro, ki pred- nost, da bi med državo in rdečimi brigadami kdo lahko zavzel nevtralno stališče. «Tudi mi — je naglasil — nismo za ohranitev «statusa quo». Treba je ' spremeniti veliko stvari, vendar pa z demokratičnim postopkom in ne z molotovkami.* Predsednik vlade, ki je bil videti kot običajno miren in hladen, je zelo spretno odgovoril na vprašanje. ali misli, da so v afero vpletene tuje, zlasti vzhodne obveščevalne siužbe. «Vse te države — je dejal — smo vprašali ali lahko tudi z dokazi potrdijo domneve, o katerih pišejo njihovi listi. Za ta pojasnila smo zaprosili tako ZDA kot SZ, češkoslovaško kot Kitajsko in druge države, vendar nismo doslej dobili nič otipljivega in stvar nega*. Predvsem pa si je predsednik ministrskega sveta prizadeval, da bi dal dokaj pomirjevalno sliko položaja, v katerem vlada in vladna večina kljub vsemu vztrajno delata in sta sposobni omogočiti premostitev «hude ure*. Zato je tudi odločno zavrnil obtožbo, da .je vlada od 16. marca dejansko paralizirana in v dokaz skoraj pikolovsko navedel opravljeno delo, vse sestanke in srečanja, pripravljene zakonske o-snutke ter se pri tem stalno skliceval na včerajšnjo vladno sejo. Z manjšo gotovostjo in samoza vestjo pa je odgovarjal na vprašanje o dolgoročni politični perspektivi. Sedanja večina se mu zdi še trdna, zlasti ker je osnovana na nujnosti, pripomnil pa je vsekakor, da je bil gospodarski položaj boljši «v časih, ki jih sedaj mnogi zavračajo*. Zaključil je z željo, da ne bo treba novih zakonov o javnem redu in z ugotovitvijo, da bodo skorajšnje u-pravne volitve za vse, vključno za večino, majhen preizkusni kamen. Andreottijeve odločne in v marsičem tudi pomirjevalne besede so bile res potrebne po dveh dneh. ki sta bila za programsko večino zelo kočljiva. Nosilno vlogo je v tem času imel socialistični tajnik Bettino Craxi, ki je včeraj, potem ko je svojim strankarskim tovarišem vsilil molk. da bi preprečil nove spore glede ciljev PSI v zvezi z afero Moro, naslovil odprto pismo turinskemu listu «La Stampa*. Craxi je zopet odločno zavrnil obtožbo, da je ogrozil enotnost demokratičnih sil in zvrnil odgovornost za morebitno rahljanje večine na «stranko odločnosti in nepopustljivosti*. Socialistični tajnik je poudaril, da je po njegovem mnenju možna in potrebna »avtonomna pobuda države*, vendar pa ni pojasnil, kaj se skriva za to formulo. Rekel je samo, da raje «tvegam naivnost kot pa se načelno opredelim za cinizem*. V tem okviru je če poudaril, da ovire, ki se zoperstavljajo njego vemu predlogu niso nepremostljive. O svojem predlogu je govoril včeraj z liberalnim tajnikom Zanonejem in s socialdemokratskim tajnikom Romko, vendar ju, kot kaže, ni prepričal. Zanone je zavrnil pogajanja z rdečimi brigadami, socialdemokratsko glasilo pa v današnji številki ocenjuje socialistično stališče «absurdno in presenetljivo* ter obto- žuje PSI, da se skuša istočasno povezati s KD in «Lotta cootinua*. Kljub Craxijevi zahtevi v socialistič. nih vrstah niso veliko spoštovali obveze o molku. Le tisti, ki jih tajnikova pobuda ni povsem prepričala, niso spregovorili s časnikarji, medtem ko je Landolfi ocenil predloge tajništva kot pozitivne, še odločneje je linijo socialistične stranke branil Lombardi, ki se je med drugim vprašal «ali lahko nrepustimo koga svoji lastni usodi iu zadolžimo smrt. da »vzpostavi enakost* s petimi ubitimi agenti*. Podtajnik Signorile. se je s svoje strani opredelil za «strateški» odgovor rdečim brigadam. Seveda ni mogoče prestopiti ustavne zakonitosti, vendar pa odgovor »terja drugačne politične odnose.' in drugačno večino*, kajti sedanja je le »začasnega značaja in vezana na specifične probleme*. Tudi v tem primeru ni jasno, kakšna naj bo nova večina in kako naj bi jo oblikovali,- Signorilejeve . besede pa bodo najbrž zaostrile polemiko z republikanci, ki v svojemu glasilu po- navljajo kritične pripombe na račun socialistov, in s komunisti, ki so zelo zaskrbljeni zaradi ravnanja PSI. (mf-vt) GENOVA — Primarij travmatološkega oddelka tukajšnje bolnišnice prof. Bruno je pa naročilu torinske porote včeraj preveril zdravstveno stanje sodnika Maria Sossija, ki bi se moral udeležiti procesa proti Cur-ciu in drugim štirinajstim «rdečim brigadistom* kot priča in zasebna stranka. Mož si je nedavno zlomil nogo. Prof. Bruno je ugotovil dvojni zlom in povedal, da mora Sossi 2. maja v bolnišnico, kjer mu bodo odstranili žebelj. Na sodišču se bo lahko pojavil v doglednem času. Pregledu je prisostvoval ustrezno pooblaščeni kirurg Adamoli v imenu prizadete stranke, medtem ko je Sossi preprečil vhod v stanovanje odv. Amaldiju kot pravnemu zastopniku brigadijtov. Odv. Marpellini,) ki brani Sossijeve interese; je ostro obsodil ves postopek V Moskvi so v polnem teku priprave na tradicionalno prvomajska slavje (Telefoto ANSA) ..........................................................................................................................im Titova poslanica papežu Pavlu VI. RIM — Jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu Zdenko Svete je včeraj o-biskal namestnika vatikanskega državnega tajnika Giuseppa Capria in mu izročil poslanico predsednika Tita za papeža Pavla VI.-Kot poroča Tanjug, se poslanica nanaša na nekatere pereče mednarodne politične dogodke in na prizadevanja neuvrščenih držav za okrepitev miru ter za zagotovitev pravičnejših gospodarskih in političnih odnosov v svetu. Arhivski posnetek ubitega predsednika Dauda med njegovim obiskom v Turčiji (Telefoto ANSA) ...........mn.....................Humi..................i..iillliuti.iiiiium......... SINDIKALNE NAPETOSTI ZARADI STAVKE PILOTOV IN ZDRAVNIKOV BOLNIŠNIC Avtonomni sindikat ANPAC napihuje primer Santoro Do sedaj nobenih izgledov, da bi rešili problem letalskih prevozov pija in Somalija dosegli sporazum na načelih organizacije afriške e-notnosti in OZN. Izrazil .je pripravljenost italijanske vlade, da okrepi sodelovanje s Somalijo, ki naj poteka na podlagi konkretnih pobud. Na svoji včerajšnji seji je vlada odobrila tudi zakonski osnutek, ki sicer ni bil na dnevnem redu in s katerim bodo okrepili zbor finančnih stražnikov, da bi lahko bili kos preventivni in represivni borbi proti davčnim utajam in denarnim pre- RIM — Disciplinska odslovitev letalskega poveljnika, ki je prisilil neko potnico, da je zapustila letalo, je že pasta! visokozveneči «primer Samtoro*, ob katerem se cehovski sindikat pilotov ANPAC razburja in napoveduje povračilne ukrepe. Stavko pilotov je ANPAC preklical zaradi včerajšnjega sestanka med ministrom za prevoze Colom-bom in letalskima družbama (Alita-lia in ATI) ter predstavniki avtonomnega sindikata pilotov ANPAC. Primer Santoro je odjeknil tudi na tem razgovoru, kjer pa niso dosegli nobenega rezultata. Letalski družbi upravičeno zahtevata, da problem reši sodstvo. Ponovni sprejem odslovljenega pilota je mogoč le, če bo to odredilo sodišče. ANPAC je nekoliko omilil svojo zahtevo, kljub temu vztraja, naj Sartora sprejmejo v službo do razsodbe sodišča. Na včerajšnjem srečanju so raz- pravljali tudi o drugih problemih letalskega prevoza, a niso našli skupnega jezika, zato se bodo ponovno sestali prihodnji teden. Minister Colombo je na koncu večurnih pogovorov izrazil željo, da bi AN PAC obdržal preklic stavke. Piloti pa se bodo o stavki izrazili šele danes, kar bo že samo po sebi povzročilo nevšečnosti v letalskem prometu, neglede na izid posvetovanja. Medtem pa je v državi vedno več zahtev po ureditvi pravice do stavke v javnih službah, saj oškodujejo stavkovna gibanja cehovskega značaja predvsem javnost. Predstavniki sindikalne federacije v glavnem nasprotujejo zahtevi po »parlamentarna* ureditvi, nedopustno bi| bilo, da bi se taki problemi reševali izveh sindikata. Treba bo rešiti problem v sindikatu samem, nato pa lahko pride tudi do ustrezne zakonodaje. (voc) PREDSEDNIKA DAUDA SO UPORNIKI USTRELILI POČETRTKOVEM DRŽAVNEM UDARU V AFGANISTANU ŠE HUDI SPOPADI Oblasti oklicale policijsko uro - Odločilen je bil poseg letalstva, ki je stopilo na stran upornikov Neposrednih vesti iz Kabula ni, vendar v diplomatskih krogih trdi jo, da se častnikom, ki so prevzeli oblast, upira dokajšnje število vo jakov. To je potrdil tudi radio Kabul, ki je sporočil, da se morajo vsi ministri in generali dosedanjega režima predstaviti na obrambnem ministrstvu, da bi prisegli zvestobo revolucionarnemu svetu. Če tega ne bodo storili jim bodo sodili po veljavnih vojaških zakonih. Novi režim je medtem sporočil odpravo ustave, ki je stopila v veljavo spomladi 1977. Državo bodo sedaj upravljali z ukrepi, ki jih bo sprejemal vojaški revolucionarni svet. Doslej ni še nobene vesti o številnih žrtvah, ki jih je državni udar povzročil. Kaže vsekakor, da je na kabulskih ulicah večje število trupel, še zlasti v bližini predsednikove rezidence, kjer so bili spopadi posebno močni. Državni udar so baje izvedli mladi častniki brez udeležbe glavnega štaba. Letalstvo je v celoti stopilo na stran upornikov, kar je bilo odločilnega značaja za uspeh državnega udara. Naj omenimo, da bi čez nekaj dni moralo biti v Kabulu za sedanje neuvrščenih držav.. Vojaške sile, ki so ostale zveste preži velim predstavnikom DaudoVe-ga režimu nudijo čedalje manjši odpor, čeprav še ni znano, kakšen je položaj v drugih velikih mestih kot so Herat, Kandahar , in Džalala-bad, kjer so močne vojaške posta janke. Prav tako se ne ve za reak cijo duranskih plemen, ki živijo v vzhodnem delu Afganistana in ki jim je pripadal tudi predsednik Daud. Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj objavila le kratko vest o državnem udaru ter se pri tem sklicevala na poročanje zahodnih agencij. Danes je dala nekaj več podatkov, ni pa še dala nobenih ocen. TASS ne omenja politične u-smeritve častnikov, ki so izvedli državni udar, čeprav omenja nekatere trditve, iz deklaracije revolucionarnega sveta. Sovjetska tiskovna agencija je poročala o smrti predsednika Dauda, «kj se nj hotel predati upornikom*. Po vesteh, ki prihajajo iz Pariza, kaže, da se je del družine ubitega predsednika Dauda zatekel v francosko veleposlaništvo v Kabulu. Ambasada je v neposredni bližini Dau-dove rezidence, od katere jo loči samo zid. V Kabulu je v veljavi policijska ura: radio je sporočil, da bodo streljali proti vsem tistim, ki se bodo podali na ulice po 22. uri. V afganistanskem glavnem mestu je trenutno vsaj petdeset tankov, medtem ko je letališče, zaradi hudih s pa padov še vedno zaprto. Afganistan je neodvisen od leta 1919. Njegov najpomembnejši trgovski partner je Sovjetska zveza, v katero izvaža velik del svojega zemeljskega plina. Država meri 676 tisoč kvadratnih kilometrov in ima približno dvajset tisoč milijonov prebivalcev s poprečnim letnim dohodkom 160 dolarjev na prebivalca. Gre kot vidimo, za eno najrevnejših dr žav na svetu. 99 od sto prebivalcev je muslimanov, (if) KABUL — Iz diplomatskih krogov poročajo, da so v Kabulu, kljub temu, da so sporočili, da uporniki pa polnoma nadzorujejo položaj, še vedno v teku hudi spopadi, kj so še zlasti ostri v bližini glavnega štaba sedme in osme divizije. Spopadi so nekoliko pojenjali komaj v prvih jutranjih urah. Nad starim delom mesta se vije oblak gostega črnega dima, zaradi požarov, ki so ga povzročili napadi lovskih bombnikov. Uporniki so sporočili, da so predsednika Dauda ustrelili, potem ko se ni hotel predati. Oblast je, kot znano, prevzel general Dagarval Abdul Kadir, ki je bil do državnega udara namestnik načelnika generalnega štaba afganistanskega letalstva s činom polkovnika. Zdravniki bolnišnic nadaljujejo s stavko V torek srečanje med prizadetimi in ministrom za zdravstvo RIM — Nevšečnosti v javnih bolnišnicah se iz dneva v dan stopnjujejo zaradi vsedržavne stavko 48 tisoč zdravnikov, ki postavljajo vrsto zahtev ekonomske in normativne narave. Udeležba je bila včeraj povsod visoka (približno 70 odst.), v nekaterih krajih je skoraj popolna (95 odst.). Danes opolnoči bodo zaključili stavko, a s tem ne bodo prenehale nevščenosti za bolnike, ki se trenutno nahajajo v bolnišnicah. Zdravniki so namreč sklenili, da ba do od nedelje dalje uvedli tako imenovano »belo* stavko, kar pomeni, da se bodo togo držali ustreznih predpisov Siromak, ki se v teli dneh nahaja v bolnišnici, je predvsem na «da pustu*, saj zdravniki ordinirajo le v hudih primerih. Stavka je povzročila že precej polemik in hude krvi. Zdravnikom očitajo, da s svojim bojem oškodujejo bolnike, da sc ob- našajo po cehovskih načelih in ne upoštevajo splošnih koristi. Sindikalni boj zdravnikov je predvsem odraz nevzdržnega italijanskega zdravstvenega sistema. Tolika krat napovedana in opevana zdravstvena reforma se ni premaknila z mrtve točke. Že samo dejstvo, da stavkajo v ogromni večini tudi zdravniki, ki so se odločili za celodnevno zaposlitev v bolnišnicah, dokazu je resnost položaja. Marsikdo izmed nas je na svoji koži občutil, kakšno stanje vlada v bolnišnicah, in se je tudi prepričal, da niso tega krivi ne zdravniki in ne zdravstveno osebje. Bolnišnice same so najhujši bolnik, v katerega bo treba globoko poseči s kirurškim nožem, saj je vsem znana diagnoza, otepajo se le s terapijo. Vsekakor pa bo že 2. maja srečanje med prizadetimi in ministrom za zdravstvo, (voc) . Minic odpotoval v Vietnam in Kampučijo BEOGRAD — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je včeraj odpotoval iz Beograda na uradni in prijateljski obisk v Vietnam in demokratično Kampučijo. Poleg teh dveh držav bo obiskal še Tajsko in Indijo, v Rangunu pa bo imel krajše srečanje z burmanskim zunanjim ministrom. Z Miničem so odpotovali tudi diplomati iz zveznega tajništva za zunanje zadeve. Jordanski kralj na obisku v SRS LJUBLJANA — Jordanski kralj Husein, .kj je po pogovorih š predsednikom Titom na Brionih pripotoval v Slovenijo, je: včeraj obiskal tovarno «Iskra» v Kranju in • Ljubljano, kjer je fmel srečanja s predsednikom predsedstva Slovenije Sergejem Kraigherjem, ogledal pa *i je stari del mesta. Predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič mu je izročil plaketo mesta Ljubljana. Po kosilu, ki mu ga je priredil Kraigher, pa se je jordanski suveren vrnil v svojo rezidenco na Bledu. Čilski komunisti obsojajo F.J. Straussa MADRID — »Josef Štraus ki je v Evropi nasprotnik terorizmu, se poda v Čile, da li podprl terorizem čilske htinte.* Š temi besedami je včeraj zaključil svojo madridsko tiskovno konferenco član politbiroja čilske komunistične partije Ricardo Roča, ki je obenem odgovorni urednik dnevnika iz Santiaga »El Sigio*, ki ga občasno tiskajo v tujini. Ricardo Roča se nahaja v Španiji kot vodja delegacije KP Čila na devetem kongresu španske komunistične stranke. Na tiskovni konferenci je med drugim dejal, da je Strauss obenem tudi izdajalec lastne stranke (krščanske demokracije), saj je Pinochetov režim hudo prizadel tako čilsko KD kot katoliško cerkev, ki ji KD obljublja zvestobo. Še prej pa je Roča govoril o vstopu civilistov v čilsko vlado in o amnestiji; obe pobudi sta Pinochetovi farsi, ki ne spreminjata lica fašističnemu režimu. Glede bodočnosti je Rocr dejal, da nočejo komunisti in Čilenci «Unidad popular* nobenega maščevanja, Pinocheta in druge njegove krvnike bodo sodila redna sodišča, ko bo majav režim propadel. RIM — Predsednik evropskega parlamenta Emilio Colombo bo 2. in 3. maja uradno obiskal Nizozemsko. V teku svojega obiska bo Ca lombo imel pogovore s kraljico Julijano ter s predsednikoma obeh zbornic Thurlingsom ter Anne Von-delingovo. Sprejel ga bo tudi predsednik vlade Van Agt ter minister za zunanje zadeve Van Des KJaauw. NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA UGODNO MNENJE ZA POIMENOVANJE SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. JAKOBU DANES OB 18. URI V DOLINI Odobrena sklepa o prispevku SSG in za železniški nadvoz pod Križem Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je bilo poleg drugih upravnih vprašanj na vrsti tudi glasovanje o prispevku Stalnemu slo venskemu gledališču in pa poimenovanje slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu. Občinski svet je gledališču tudi letos namenil 30 milijonov lir. Nato .je odobril sklep, s katerim izraža ugodno mnenje za poimenovanje šole v Ul. Frausin po slovenskem zaslužnem vzgojitelju in pisatelju Josipu Ribičiču. Pomemben je tudi sklep o pri-siievku 100 milijonov lir za zgraditev nadvoza na železniški progi pod Križem. Sedanji prehod je u-rejen z zapornicami in povzroča precejšnje nevšečnosti, saj je treba večkrat, in to zlasti v nočnih urah, pred njimi dolgo čakati. Pred razpravo in glasovanji pa je podžupan Giorgio Cesare odgo voril na vprašanje treh svetovalcev KD o tržaškem akvariju, pomorskem muzeju in konzorciju za pomorsko biologijo. Akvarij je namreč zabeležil vrtoglav padec obiskovalcev zaradi skrčenega umika, kar je posledica pomanjkanja osebja. Cesare je poudaril, da je občina že posredovala, da bi glede osebja tržaškega akvarija naredili izjemo, toda do sedaj brez uspeha. Na vsak način bodo sku šah urediti, da bi bil akvarij vsaj v poletnih mesecih odprt tudi v popoldanskih urah. Nato je obrazložil vprašanje pomorskega muzeja: že v teku maja bodo morali dokončati načrte o njegovem potenciranju, sicer zapade deželni prispevek, in pa konzorcija za pomorsko biologijo, ki je že organiziral vrsto pomembnih srečanj, katerih so se udeležili tudi jugoslovanski znanstveniki. Posl. G. Pajctta danes v Avditoriju Danes ob 9. uri bo v Avditoriju v Ul. Torbandena deželni aktiv KPI. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik posl. Antonino Cuffaro, delo aktiva Pa bo zaključil član vsedržavnega vodstva KPI posl. G. Pajetta. Pričevanje o odporništvu v diapozitivih in intervjujih Tržaška pokrajina in občina vabi- ta vse učno osebje naj si ogleda predvajanje diapozitivov na temo «Od fašizma do republike — Pričevanja*, ki bo v konferenčni dvora ni trgovinske zbornice v Ul. S. Ni-colč 3. maja ob 17.30. Diapozitive in spremni komentar je za šole priredil prof. Fabio Denitto s sodelovanjem deželnega inštituta za zgodovino odporništva, deželnih sekcij VZPI in tržaškega sedeža RAI. Skupno bodo predvajali 150 diapozitivov in številne intervjuje, ki so jih posneli po vsej deželi. Predvajanju diapozitivov bo sledila razprava. ukrepov ker so študij. KPI je , do teh zavzela kritično stališče, neorganski in si med seboj nasprotujejo. Pri tem poudarja, da je nakazilo 20 milijard lir premalo za avtocestni priključek med pristaniščem in državno cesto 202, za tržaško univerzo in za center za strokovno raziskovanje, medtem ko ukrep ne upošteva resničnih potreb posameznih sektorjev. KPI poudarja, da je ukrep tako nejasen, da v njem manjkajo številke dekretov predsednika vlade, na katere se sklicuje. Poleg tega ne predvideva nakazila 500 milijonov lir, ki ga je država namenila deželi za center za strokovno raziskovanje. Zaradi tega in drugih razlogov nista, do ukrepa zavzela kritično stališče le KPI in PSI, ampak tudi nekateri svetovalci PSDI, predvsem pa KD. Zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v ponedeljek, 1., in v torek, 2. maja, zaprti zaradi državnih praznikov. Proslava osvoboditve pri spomeniku padlim Govorila bosta župan Švab in predsednik pokrajine Ghersi Danes bo v Dolini pri občinskem spomeniku padlim proslava osvoboditve z govori in kratkim kulturnim sporedom. Proslavo, ki se bo pričela ob 18.30. organizira enotni občinski antifašisti, čni odbor, ki v tem kritičen trenutku za državo ni hotel izostati od množičnih manifestacij teh dni. Priložnostna govora bosta imela dolinski župan Edvin Švab in predsednik tržaške pokrajine Luci0 Ghersi, nakar bodo nastopili godba na pihala Breg, pevska zbora Fran Ventnurini od Domja in France Prešeren iz Boljunca ter recitatorji srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline in srednje šole od Domja. V primeru slabega vremena bo proslava v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. (vi) Danes spominska svečanost v Rarkovljah Na barkovljanskem pokopališču bodo danes ob 17. uri počastili spomin padlih v narodnoosvobodilni borbi in odporništvu. Govorila bosta Fausto Calvi in Aleš Lokar. Nastopili bodo pevski zbor »Vesna* iz Križa, člana SSG Lidija Kozlovičeva in Stane Starešinič ter zbor slovenske osnovne šole iz Barkovelj. OB SINOČNJEM GOSTOVANJU ZAGREBŠKE «KOMEDIJE» V PREPLETANJU SMEHA IN GLASBE SREČEN KONEC LJUBEZENSKIH ZGODB V komediji cDundo Maroje», ki jo je režiral Vlado Stefanovič, je prišel do izraza humor in mojstrstvo Marina Držiča Zagrebška ^Komedija* je ie tako | dilemami, ampak je hotela biti pri- razvadila naše občinstvo, da ob vsakem gostovanju napolni dvorane, sinoči Kulturni dom. Delo znamenitega dubrovniškega komediografa Marina Držiča *Dundo Maroje* je na deskah naše gledališke hiše zaživelo v popolnoma novi luči. Sicer je glasbena komedija tvegana stvar, predvsem ko gre za uprizoritev klasičnega dela, ki ima že svoje ustaljene uprizoritvene oblike in pravila. Marin Držič pa je tako poliva-lenten, da dopušča najrazličnejše prijeme in dovoljuje, da se igralec na odru razživi in pokaže svoje znanje. Tej možnosti je sledil tudi režiser predstave Vlado Stefanovič, saj predstave ni obremenjeval, napravil jo je sila enostavno in temu se je podredila tudi scena Zvonka Sulerja, ki prikazuje Rim v sicer beneški luči, a tega skorajda ni bilo opaziti, poglavje zase je uglasbitev «Dunda M aro ja*, ki jo je o-pravil Djelo Jusič in ki uokviri komedijo v čisto moderno okolje, čeprav glasba sama spominja na narodnozabavno melodiko, ki je za tiho vsekakor prijetna, a jemlje delu nekoliko koncentracije. Sicer pa sinočnja uprizoritev ni imela namena ljudi moriti s težkimi filozofskimi lllllllllimillllllllllllllMIIItlllllMUlItllMIMIIIIIIIIIIIIllltlllllllllllllllllllllllMIinilfllllllllllllllllllllllllinilllflllllMHIIIIIIIItIMIIIIIIMIIIIIIIUIIIIlilltUlllrlilMIIIIIIIIIIIN VRSTA PROSLAV OB DELAVSKEM PRAZNIKU Osrednja manifestacija na Trgu Goldoni Tridnevno prvomajsko srečanje v Bazovici ložnost za razvedrilo občinstva, ki se je nadvse zabavalo in to je tudi' prvotni in prvobitni element komedije. Fabula zgodbe je zelo enostavna in značilna za renesančno dubrovniško književnost, ki se je zgledovala po rimskih klasikih, v primeru Držiča po Plautusu. Bogati dubrovniški trgovec Dundo Maroje je poslal svojega sina v Firence, da bi tam študiral, sin pa je odšel v Rim, da bi tam užival sladkosti življenja. a Maro mu je zapravil vseh pet tisoč dukatov, saj se je zaljubil v Lauro in ji kupoval vseh vrst daril. Pri tem mu seveda pomaga sluga Popiva. Lauri pa dvori tudi drugi ljubimec Ugo, ki pa ga lepotica noče. Do tu nič posebnega, celotna stvar pa se zaplete, ko pride v Rim Marov oče, da bi od sina izterjal denar. Ob raznih zapletijajih, obstranskih ljubezenskih zgodbah, šaljivih in ljubezenskih prizorih, monologih ter petju pa se na koncu vse lepo in prav izteče, tudi po zaslugi Pometa, to je sluge, ki pomaga tisftemu, ki boljše plača. Pomet drži vse vozle igre v svojih rokah in Richard Simonelli je v tej vlogi s svojo kreativnostjo res navdušil, kot so navdušili tudi vsi ostali nastopajoči, predvsem Djurdja Ivezič (tjaura), židovski trgovec, Petru-niela in Maro sam. (mč) • Danes popoldne ob 17. uri bo prof. M. Campitelli vodila ogled antološke retrospektivne razstave tržaškega slikarja Giuseppa Mattea Campitellija, ki je v dvorani Bastione fiorito na Gradu sv. Justa. ukvarja s problemi pčmorstva, V daljšem govoru je Modiano ob tej priliki naglasil, da se bo v hoVem svojstvu zavzel zlasti za ovrednotenje komisije v odnosih z državno upravo, s posameznimi trgovinskimi zbornicami in z gospodarskimi organizacijami s področja pomorstva. Kakor znano, je Modiano hkrati tudi podpredsednik vsedržavne industrijske zveze «Confindustria» in predsednik mednarodnega združenja malih in srednjih industrij. • Tržaška občina sporoča, da bo občinski matični urad zaradi ponedeljkovega prvomajskega praznika izjemoma odprt jutri, v nedeljo, od 9. do 11. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sl jan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI' ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAM' DRŽIČ - FOTEZ - STRAŽIČIČ DUNDO MAROJE 72 glasbena komedija v dveh delih , Uglasbil Scenograf Kostumograf Koreograf Režiser Dirigent DELO JUSIČ Zvonko Suler Ika Skomrlj Tihana Skrinjaric' VLADO STEFANOVIČ PERO GOTOVAC V KULTURNEM DOMU V TRSTU DANES, 29. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri, RED E - mladinski v četrtek in RE£) F 1 sindikalni JUTRI, 30. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C-- prva nedelja po premieri in RED G - popoldanska predstava 1,3 dan praznika „ * # ... \ Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zaft* njati stalne dneve abonmajev ter jih združiti, ker ima gle“8’ lišče »Komedija* na hazpolago samo tri dni za gostovanje v Trstu. Prosimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem ^ prosimo abonente, ki se ne bi mogli udeležiti predstave, da telefonsko sporočijo (v Trstu: tel. 734-265) OSMICA ANGEL KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu 73. Toči belo in črno vino. Obračamo se na cenjene abonente (redov B, C, F in G) prošnjd, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem doiWj danes, 29. t.m., od 12. do 16. ure ali eno uro pred pričetkom predstav Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav iiiiMiiniuiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiMiHiHiiimiaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiitniii . «Florshow 78» se bliža koncu Gledališča Na pobudo TPPZ danes popoldne srečanje napredne mladine Zaskrbljenost KPI o naložbah dežele Pokrajinsko tajništvo KPI .ib z zaskrbljenostjo proučilo poročilo KD o zadnjem ukrepu deželnega odbora, ki zadeva vrsto finančnih posegov za pobude, ki gredo od centra za strokovno raziskovanje in infrastruktur do načrtovanja del za strukture višjih univeizitatnih Praznovanje letošnjega prvega maja bo v znaku odpora in delavske mobilizacije proti napadom na demokratično ureditev in s tem posredno na delavske pridob;tve, ki jih ta ureditev zagotavlja. O-srednja manifestacija, ki jo prireja pokrajinska sindikalna zveza CGB„ CISL, UIL, bo v Trstu na Trgu Goldoni. Ob 8.30 bo sprevod delavcev in meščanov krenil s Trga Pestalozzi po Istrski ulici in Ul. Del Bosco proti Carduccijevi ulici, Ul. Roma in Korzu do Trga Goldoni, kjer bosta spregovorila Nino Paganj v imenu vsedržavne sindikalne zveze in Dario Brajnik za pokrajinsko zvezo CGIL, CISL, UIL. .......- Tradicionalno prvomajsko srečanje v Bazovici, ki ga prireja Trža širi partizanski pevski zbor, bo letos še posebno slovesno in bogato. Prireditve se bodo pričele že danes popoldne z mladinskih shodom, ki se ga bodo udeležili predstavniki Zveze komunistične mladine. Zveze socialistične mladine. Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Slovenske skupnosti, tabornikov slovenskih športnih društev, Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI poziva vse bivše partizane, aktiviste in svojce padlih za svobodo, da se udeležijo prvomajske proslave, ki jo prireja Enotna federacija CGIL - CISL UIL. Zborno mesto za udeležence o-svobodilnega boja bo 1. maja ob 8.30 v Istrski ulici na vogalu karabinjerske vojašnice in osnovne šole. Zaželene so partizanske oznake. PO TREH DNEH NEVŠEČNOSTI Danes se zaključi stavka bolnišniških zdravnikov Zdravniki napovedujejo nadaljevanje «bele stavke» Danes bi se morala zaključiti tridnevna stavka bolnišniških zdravnikov, ki je dejansko ohromila italijanske bolnišnice, saj se je je udeležilo okrog 80 odstotkov zdravnikov (vseh zdravnikov v italijanskih bolnišnicah je 48.000). Bolnišnice so v teh dneh sprejemale le nujne primere bolnikov, ostale pa so krat-k.imalo zavrnile. Zdravniki trdijo, da vlada ni še obnovila delovne pogodbe, ki je potekla že pred 16 meseci, tako da prejemajo plače izpred petih let, medtem ko se je medtem življenje s no podražilo. Posebno občutijo to zdravniki s polno zaposlitvijo, ki ne morejo opravljati privatne ordinacije in se je nakupna moč njihove pijče po petih letih zmanjšala na mm j kot polovico. Po drugi strani pa zdravniki očitajo vladi, da sanitarna reforma ne daje zdravnikom tiste vloge, ki jim dejansko pripada: soodločati pri teh-n- nih vprašanjih zdravstvenega u-pravljanja. Zdravniki morajo biti neodvisni pri načrtovanju novih a-paratur in pr; uvajanju novih načinov zdravljenja, ker se le oni na te reči najbolje razumejo ter imajo moralno in legalno dolžnost, da najbolje zdravijo bolnika. Istočasno se bolnišniški zdravniki sklicujejo na novo delovno pogodbo splošnih zdravnikov, ki je prinesla tem precejšnje poviške, in na kon-v°ncijo blagajn s specialisti, ki prinaša tem višje zaslužke za isti delovni čas. Delo bolnišniškega zdravnika se ne da primerjati z delom splošnega zdravnika in ambulantnega specialista. saj se srečujejo zdravniki v bolnišnicah * najtežjimi primeri bo- lezni, ki jih drugi zdravniki (bolje plačani) z lahkoto hospitalizirajo. Razen tega je delo v bolnišnicah tudi fizično težje (dežurstva, nadure, delo med prazniki). Taki so argumenti bolnišniških zdravnikov. Poglejmo zdaj še mnenje nezdravniških sindikatov (CG IL, CISL, UIL) in vlade. Združeni sindikati očitajo zdravnikom, da hočejo na vsak način ohraniti kor porativizem in privilegije kategorije, obenem pa izražajo veliko zaskrbljenost ljudstva zaradi te stavke. Za vlado je izdala izjavo ministrica za zdravstvo Tina Anselmi, ki pravi, da gospodarsko stanje države trenutno ne dopušča višjih poviškov (vlada namreč dopušča povišek, za vse osebje enak, v višini 25.000 lir mesečno). Vsekakor pa je ministrica obljubila, da bo vprašala za mnenje senata v prvih dneh maja. Ce bi le ta pristal na določene poviške, bi se dalo priti do kompromisa. Zdravniki napovedujejo po teh treh dneh stavke trajno «belo stavko*, ki naj bi slonela na natančnem spoštovanju urnika (ne bodo opravljali nadur), pikolovskem upoštevanju varnostnih predpisov (ne bodo operirali pacientov, ki rimajo vseh izvidov) in odpovedi vsakršne di daktične dejavnosti (ne bodo več predavali v šolah za bolničarje). Težko je soditi, kdo ima prav. Verjetno bodo morali priznati zdravnikom določene poviške pri plači in jim zagotoviti pravo mesto v sanitarni reformi, saj je njihovo delo zelo težko in odgovorno. Po drugi strani pa se bodo zlasti starejši zdravniki morali otresti «baronalne miselnosti* in se približati modernim odnosom med kategorijami, (s) Socialistične zveze delovnega ljudstva z obmejnega pasu in Zveze mladine Slovenije za obmejni nas. Predsedoval bo mladinec Tržaškega partizanskega pevskega zbora Davorin Križmančič. Predstavniki mladinskih organizacij bodo imeli pozdravne nagovore ter izglasovali skupno resolucijo. Slavje se bo Dri-čelo ob IG. uri z odprtjem kioskov, govori bodo ob 18. uri, ob 20. oa bo plesni večer z orkestrom »The Lords*. Jutri se bo slavje v Bazovici pričelo ob 15. uri z nastopom godbe na pihala s Proseka s spletom delavskih in partizanskih pesmi. Uro pozneje bo nastop akademske folklorne skupin© »France Marolt* z ljubljanske univerze, ob 18, uri pa bo nastopil mešani pevski zbor »Fran Venturini* pod vodstvom Silvija Tavčarja. Zvečer bo kresovanje in ples. Prvega maja bo že ob 6. uri tradicionalna budnica z godbo na pihala s- Proseka. Popoldanska prireditev se bo pričela ob 15. uri z nastopom godbe na pihala iz Trebč. Ob 16. uri bo nastob Tržaškega pevskega zbora pod vodstvom O-skarja Kjudra s sporedom borbenih in partizanskih pesmi in z recitatorji Stanetom Raztresenom. Dra gom Gašperlinom in Aldom Pre-slom. Sledilo bo slovesno razvitje prapora. Na odru bo tudi mati heroja Pinka Tomažiča. Zbor bo nato zapel še nekaj pesmi, nakar bodo slavnostni govori. Govorili bodo Dušan Lovriha, pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI, Stane Repar, podpredsednik ZZB-NOV Slovenije in poslanec Bruno Lepre za deželno vodstvo VZPI-ANPI iz Vidma. Program bo zaključila skupina Canzoniere triestino pod vodstvom Piermarca D’Andrea, ki bo izvajal revolucionarne pesmi boja in dela. Prvomajsko slavje v Bazovici se bo zaključilo pozno v noč s plesom ob igranju ansambla »The Lords* Z zbordvanji in sprevodi bodo 1. maj proslavili tudi drugod. V Križu bo na pobudo prosvetnega društva Vesna že drevi večja kulturna prireditev v Ljudskem domu. Na sporedu bo nastop baletnega odseka ŠD Mladina, domače godbe na pihala. pevskega zbora »Tabor* z Opčin in domačih recitatorjev. Pred kulturnim večerom bo sprevod z domačo godbo po vaških ulicah. Sprevod bo krenil ob 20. uri izpred spomenika padlim. 1. maja pa bo tradicionalna budnica, nato spre vod, ki sc bo zaključil na Križadi s sindikalnim shodom. Kriška sekcija KPI bo popoldne priredila kulturni spored na vrtu Ljudskega doma. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Claudio Tonel, zvečer pa bo ples. ENOTNI PROTIFAŠISTIČNI ODBOR OBČINE DOLINA Danes, 29. t.m., ob 18.30 PROSLAVA OSVOBODITVE pri občinskem spomeniku padlim za svobodo. Vabljeni! V okviru prvomajskih proslav bodo prebivalci od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca jutri zjutraj položili vence pred spomenik padlim pri Sv. Ani. Na žalost ima spomenik še vedno začasen značaj, ker pristojne oblasti še vedno niso ugodile številnim prošnjam in izdale dovoljenja za dokončno postavitev spomenika. V okviru proslav na drugi strani meje bodo tudi letos obalne sindi kalne organizacije pripravile tradicionalno srečanje na Socerbu. Posvetili ga bodo 35-ietnici združitve Slovenskega primorja in Istre z Jugoslavijo, 25-letnici smrti revo lucionarja Borisa Kidriča in pa KMMetnici 1 rojstva pesnika1 ’ ©topa Župahčiča. Prihodnji torek stavka v vrtcih bivše Onaire V Trstu so se sestali sindikalni predstavniki osebja, zaposlenega v bivših vrtcih Onaire. Na seji so pregledali položaj in ugotovili, da še vedno — pet mesecev po razpustu ustanove — ni bilo rešeno vprašanje prehoda osebja pod novo u-pravo. Prav tako ni bilo rešeno vprašanje izplačila zneskov, ki jih bivša Onaire dolguje posameznim uslužbenkam in uslužbencem. Končno so na sestanku ugotovili, da o-otroški vrtci še vedno ne delujejo redno, kar občutijo- zlasti otroci in njihovi starši. Zaradi tega je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL sklenila oklicati za' torek, 2. maja, celodnevno stavko vsega prizadetega osebja. Ob 10. uri pa se bo o-sebje skupno s sindikalnimi predstavniki, predstavniki političnih sil in sredstev javnega obveščanja, sestalo na skupščini na sedežu sindikata UIL (Trg Papa Giovanni XXIII. štev. 6). Kolajne dolgoletnim občinskim uslužbencem Na dan 1. maja bo na županstvu v Trstu krajša slovesnost. Podelili bodo namreč kolajne za dolgoletno službovanje 113 občinskim uslužbencem. Tradicionalna slovesnost bo ob 9. uri v dvorani občinskega sveta. Uspešno poslovanje družbe «Gerolimich» Na včerajšnjem občnem zboru delničarjev pomorske družbe «Qeroli-mich* so ugotovili, da se je lansko poslovanje družbe zaključilo s čistim dobičkom 2.109.000 lir. Družba se že nekaj let ne ukvarja z aktivnim pomorstvom ter izhajajo njeni dohodki le iz raznih soudeležb pri drugih družbah, zlasti s področja zavarovalstva, ter iz obresti na bančne depozite. V lanskem letu je «Gerolimich* povečala svojo finančno soudeležbo pri «Societa Italiana Assicurazione Trasporti* in pri «U-nione Mediterranea di Sicurta* DRUGE- VESTI NA ZADNJI STRANI V ponedeljek odprtje razstave «1. maj» V ponedeljek, 1. maja, bodo ob 12.30 odprli v galeriji Cesare Sofia-nopulo na Trgu Papa Giovanni 6 tradicionalno razstavo slik, grafike in jedkanic «1. maj 1978*. Razstavo je priredil deželni sindikat Belle ar-ti CCdL - UIL, svoja dela pa bo razstavilo približno 80 umetnikov iz Trsta in dežele. Odprta bo do 15. maja vsak dan od 18. do 20. ure, v nedeljah pa od 11. do 13. ure. Nagrajevanje najboljših del bo v ponedeljek, 15. maja, ob 18. uri, Diskriminacija RAI-TV do slovenskfi, manjšine Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je v deželnem svetit Vldžil vprašanje s katerim hoče od deželnega odbora zvedeti kakšne korake namerava storiti do ravnateljstva RAI-TV zaradi zadnjega primera diskriminacije do slovenske narodnostne skupnosti. Dne 25. aprila je namreč italijanska televizija prenašala v dnevniku prvega omrežja posnetek slovesnosti, ki je bila dan prej v Rižarni. Na tej slovesnosti je govorila tudi Ljubka Šorli - Bratuž, o njenem govoru in o vlogi Slovencev, ki so toliko žrtvovali v boju proti nacifašizmu, pa ni bilo v oddaji niti besedice. Dr. Modiano predsednik komisije za pomorstvo Predsednik tržaške zbornice dr. M. Modiano je bil te Na razstavišču pri Montebellu se nadaljuje razstava cvetja in okrasnih rastlin «Florshow 78», ki bo odprta do vključno 1. maja. Obisk je več kot zadovoljiv, saj razstava privlačuje »staro in mlado*, domače in tuje turiste (v tej zvezi velja omeniti zlasti številne obiskovalce iz sosedne Jugoslavije), posebno številen pa je obisk šolarjev in dijakov, bodisi iz italijanskih kakor tudi iz slovenskih šol. Tudi posel na razstavi ugodno cvete: vsi eksponati — razen tistih, ki jih prikazujejo občinske uprave iz Trsta, Gorice in Neaplja — so namreč na pro-trgovinske j daj in vsega skupaj je na voljo nič dni v Rimu izvoljen za predsednika študijske komisije vsedržavnega združenja trgovinskih zbornic, ki se manj kot 12.000 rastlin. Razstava bo kakor rečeno odprta še do pone del,jka, in sicer neprekinjeno od 9. do 23. ure. MltuiiiiiiiiiiniiiMHiiiiiiliitHiimiiiiiijtiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitMiiiMtiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaMiiiain Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Pri novih stanovanjskih gradnjah treba ovrednotiti mala podjetja Predstavniki Zveze obrtnikov iz tržaške pokrajine predložili dokument, v katerem se zavzemajo za tesnejše sodelovanje z javno upravo Včeraj je bila v Časnikarskem i no, pa tudi možnosti gradnje so ome-krožku tiskovna konferenca, na ka- I jene, ker ni več zazidljivih površin. teri so predstavniki Zveze obrtnikov iz tržaške pokrajine orisali položaj malih gradbenih podjetij v odnosu do urbanističnega načrta tržaške občine. Predsednik zveze Luciano Franco je uvodoma povedal, da se tiskovna konferenca vključuje v prizadevanja zveze, ki skuša dati svo) konkreten doprinos,- da bi rešila pereče vprašanje tržaškega gospodarstva. Predvsem glede gradnje novih .stanovanj, je treba določiti novo politiko in nove odnose med samimi gradbenimi podjetji. Valorizirati je treba majhna gradbena podjetja, le tako se bo znotraj sektorja vzpostavilo tisto ravnotežje, ki je potrebno, da krije brez diskriminacij potrebe skupnosti. Vendar nova vloga, ki jo bodo dobila mala podjetja, bo odvisna od volje gospodarskih, političnih in družbenih sil. Tajnik zveze dr. Gianfranoo dani je imel nato tehnično poročilo. Dejal je, da je sektor gradbeništva danes v krizi, saj je tržišče izčrpa 22. april -1. maj URNIK: 9.00 — 12.30 15.30 — 23.00 (sobota in prazniki 9.00 — 23.00) Tržaški velesejem III PIIUZ.IIIIM 5.UU CO.UUJ | | /■—^ TRG DE GASPERI 1 florshovvlS M DA7STAVA TA/PTir. IM PA3TI IM RAZSTAVA CVETIC IN RASTLIN Vse to daje slutiti, da se je do danes gradilo brez treznega premisleka in to povzroča nesorazmerje v načinih rabe stanovanj. Zavedati se moramo, je nadaljeval tajnik zveze, da je trrioa najprej restruk-turirati stara poslopja in le tedaj, ko bo to delo opravljeno, začeti z gradnjo novih stanovanj. Prj tem pa igrajo brez dvoma veliko vlogo mala gradbena podjetja. Nadalje je treba stremeti k večji povezavi in sodelovanju med zasebniki in javno upravo, saj se današnji položaj lahko premakne samo s posegom celotne javne uprave. V zadnjih dneh je bilo na tej ravni veliko stikov, predvsem s tržaško občino, predstavniki različnih o-brtniških sektorjev pa so zahtevali večjo navzočnost obrtnikov pri izbirah urbanistične politike in pri načrtovanju javnega gradbeništva. Vse pobude, ki jih predlaga zveza, pa bodo lahko uresničene z reorganizacijo in delom znotraj obrtniškega sektorja samega, določiti bo tre-' a samostojnost organizacije, povezati se s krajevnimi ustanovami in trezno načrtovati politiko gradenj ter pri vsem tem zagotoviti že prisvojeno zaposlitveno raven. Na koncu tiskovne konference je spregovoril tudi občinski odbornik za urbanistiko De Luca, ki je izrazil svoje zadovoljstvo z dokumentom in dejal, da je občinska uprava izdala že vrsto ukrepov na področju urbanistike, ki se skladajo tudi s priporočili Zveze obrtnikov iz tržaške pokrajine. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 29. aprila MARINA Sonce vzide ob 4.56 in zatone ob 19.08 — Dolžina dneva 14.12 — Luna vzide ob 0.39 in zatone ob 10.47. Jutri, NEDELJA, 30. aprila KATARINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,2 stopinje, najnižja 11,7, ob 13. uri 16,5 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb rahlo raste, vlaga 72-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, veter 9 km na uro zahodni k jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V Trstu se je rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb. RODILI SO SE: Maria Bemardon, Riccardo Ostroman, Elena Miani, Emanuela Hušu, Franko Kavrečič. UMRLI SO: 86-letni Domenico Vil-lach, 83-Ietna Olga Čehovin por. Con-zina, 68-letna Anna Raffanelli vd. Steiner, 69-letna Giuseppina Dezzoni vd. Grabar, 67-letni Giuseppe Ulisse, 76-letni Carlo Piccinato, 89-letni Giovanni Biagioni, 80-letni Primo Slon-go, 63-letni Italo Zennaro, 72-letna Li. dia Valenti vd, Amodeo, 87-letna Co-stanza Rugo vd. Uccelli, 85-letna Lui-gia Zavan vd. Clapiz, 89-letna Angela De Palma vd. Franco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Larg0 Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale in Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale in Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št 732-627. V predprazničnih ta prazničnih dneh dnevna ta nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Mali oglasi PO ZELO nizki ceni prodam spalnico in še nekatere kose pohištva. Telefonirati 410372 ali 744942. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem ta znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih ta novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A lil 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri gata (lasale št. 7, tel. 826084. AVDITORIJ Revija #Invito al teatro*- ob 20.30 bo Cooperativa Nuova^) predstavila «La sconfitta de’ tani* Vittoria Franceschija. VERDI tUf. Danes ob 20. uri zadnja P000 ff Verdijeve opere »Luisa gledališki blagajni je na tsTr še nekaj vstopnic. 20.3* PD VESNA prireja danes, 29. aprila, ob ^ v kriškem Ljudskem domu priliki delavskega praznika KULTURNI VEČER Nastopajo: moški pevski Tabor, domača godba na P*ha!j, baletni odsek &D Mladina i® ški recitatorji. Vljudno vabljeni! Kino Arijton 17.00-22.00 »L/occhip P SSftrt Karney in' Lily Tolmim itof?. Mignon 16.06-21.30 «West side s‘č( Nazionale 16.00 «11 tesoro di y cumbe*. Robert Foxworth, y Hackett, Peter Ustinov, Vic N Walt Disneyev barvni film- . ff Grattacielo 16.00 »Donna Flor e Lf due mariti*. Josč Wilker, v Braga, Mauro Mendbnca. f dan mladini pod 18. letom. . Excclsior 15.30 «La febbre bato sera*. John Travolta. ^ k filmu izvajajo «Bee Gees»-vedan mladini pod 14. letom- _ Fenice 16.00 »Vigilato speciol^ji(• stin Hoffman. Prepovedan m pod 14. letom. Eden 16.00 »Ciao maschio*-Depardieu, James Coco, Casini, Marcello Mastroiann1-povedan mladini pod 14. Ritz 16.00 «Le braghe del Pa Manfredi. U. Tognazzi. Bari®1 ^ if Capitol 16.30 «Incontri ravvici®8 terzo tipo*. Barvni film. Moderno 16.00 »Giulia*. Jane F0",. Vanessa Redgrave. Barvni ' / Ideale 16.00 »La vendetta chiamato' Cavallo*. Richard ,j Vittorlo Vencto 16.15 «HolocaUst Kirk Douglas. Barvni film. Astra 16.15 «La notte dell aou® chael Caine. Barvni film. Radio 16.00 «11 fantasma bri scenico*. Barvni film. e Lumiere 15.30—21.30 »PaperinO in vacanza*. Walt Disneyeva { * Volta 17.00 «Cassandra crossl®* fia Loren, Richard Harris- SZ GAJA PADRICE - GRO priredi redni občni zboi” v prvem sklicanju jutri. prila 1978, in v drugem sl nju 5. maja 1978. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Razrešnica 5. Sprememba statuta 6. Razno "J* Razstave PD Kraški dom z Repentab1'8^ ” _ __AltP. ™ /I Repnu razstava ......... -------------- nes», odprta v nedeljo, 30. 'e, 11. do 12.30 in od 15. do 17- v SPD Tabor, sekcija VZPI OtKf VZPI-ANPI Trst razstavljajoJjj# svetnem domu na Opčinah '‘b1 jf VEČ*, zbirko Mile Daneu-Perk®^ t* in dokumentov iz koncentracij5 t borišč in ujetništva. Razstava prta do 30. aprila. ma uo ou. aprua. jfdjJ' Namesto cvetja na grob rc* Marii© Trr>h©o rinrnip J** gice Marije Trobec daruje 5.000 lir za Glasbeno matico. šča, da je v galeriji Kraške ji azstava »Tržič včeraj f NADALJEVANJE STARE TRADICIJE V BREGU Maji bodo kraljevali nad vasmi Drevi bodo dvignili maj v Bol juncu, jutri v Borštu, prihodnjo soboto pa v Dolini MEDTEM KO JE OBČINSKA UPIIAN A ZADOVOLJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Zadruga z ncom. zavezo, Bazoviška ul. Z, OPČINE VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občega zbora, ki bo v drugem sklicanju JUTRI, 30. APRILA 1978, OB 10. URI V dvorani FINŽGARJEVEGA DOMA, Narodna ul. 89 (zraven Hranilnice in posojilnice) z naslednjim. DNEVNIM REDOM L Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1977 ter razdelitev čistega dobička. Pristop k osrednjemu jamstvenemu skladu hranilnic in posojilnic. A Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem. Določitev doplpčil novih članov ter višine aktivnih in- pasivnih obrestnih mer. Volitve novih odbornikov in nadzornega odbora. Slučajnosti. UPRAVNI ODBOR P.S.: Ker'se prvega sklicanja ni udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se. gotovo udeležite občnega zbora v dru-gem sklicanju, tj. jutri, 30. aprila 1978, ob 10. uri. Moderno združenjema uslugo delavcem, študentom in upokojencem POTOVANJE NA OTOK ELBA OD 12. DO 14. MAJA 3 dni — vse vključeno 59.000 lir Program — vse informacije in podrobnosti na sedežu Zainteresirani lahko dvignejo pomladanski turistični program A“CI pn deželnih uradih ARCI ali pa pri poverjenih krožkih. Informacije in vpisovanje: ARCI, Ul. del Toro 12, od 17. do 20. Ure (razen ob sobotah). Telefon 794-530. Kot vsako leto se bo tudi letos v .Bregu nadaljevala tradicija postavljanja majev. Fantje in dekleta Se vneto pripravljajo, skušajo odpraviti še zadnje zapreke, skrbno pregledujejo < razne mehanične pripomočke za dviganje maja. tako da se bo izteklo vse v najlejšem redu. Prvi bodo postavili letos maj fantje iz Boljunca. Drevi bo namreč fantovska ura. nakar bodo na Gorici pričeji z dviganjem. Jutri se bodo fantje spet zbral j na Gorici in zapeli pesem «Barčica», nakar bo na Jami tradicionalna fantovska ura. Borštani. ki so lani po večletnem presledku ponovno obudili staro tradicije' maja. ga bodo postavili tudi letos.' Za to vlada , v vasi izredno navdušenje, tako da pomagajo pri delu vsi, od starih do mladih. Jutri zvečer bo v srenjški hiši družabni večer, s sodelovanjem rokohitrca, ob zaključku pa se bodo pričela dela okrog maja, ki bo kot lani imel pritrjeno na vrhu obilno češnjo, za razliko od boljunskega, kjer postavijo bor. Ko bo maj, naložen s pomarančami in limoni, dvignjen, bo pod deblom zapel domačj pevski zbor. V ponedeljek v. zgodnjih jutranjih urah je predvidena budnica ob igranju godbe na pihala. Maj bodo podrli v torek v Bo-ljuncu, dan kasneje pa v Borštu. Drugo soboto bodo ponoči dvignili maj v Dolini. Tamkajšnji fantje in dekleta bodo kot vsako leto poskrbeli v nedeljo za pester kulturni spored, zvečer in pa v ponedeljek pa bo ples pod rrtšjetn. V. L. Zadruga Naš Kras sklicuje danes, 29. aprila v prvem sklicanju ob 9. uri zjutraj in v drugem sklicanju v soboto, 6. maja, ob 20.30 REDNI LETNI OBČNI ZBOR v prostorih restavracije Furlan na Repentabru. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 2. Razprava' 3. Odobritev računov za leto 1977 in predračuna za leto 1970 4. Razno Odbor 'iHiiiiiiiiininniDnuinniinniiniiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiHiiiMiiijiiniiiimiiiiMmiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiimiiuiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiH beneški dnevnik Zaključen peti ciklus kulturnih Ječanj študijskega centra Nediža ^r°f. Pogorelčeva o jezikovnem položaju v Beneški Sloveniji ter o razvoju slovenskega jezika K°vni položaj v Beneški Slo-zanimiv z več plati, pred-tivo3 'e treba biti pozorni na en razvoj, ki bi ga lahko •lih n„iiriznanie vseh možnosti, ki ***** nurf. UUJC VoGU lllvtillvol-, iv i ?ika a' Prisotnost slovenskega je-u je krajih, ^lovensko nareč Jiiiiislt! danes zelo razširjeno na 'tdj ravni, treba pa poudariti “bjj yr“ožnosti rabe slovenščine v 1'tdio V^apsti. časopisi, gledališče, ftjo Via t'um* združenja itd odpi nalr,v°s vse širše možnosti, da i • ki ga govorijo v Bene- Sefij razvije ‘iz ljudsko Jezik Ra narečja v moderen bogat SL01? katerem bo vedno več v«. faa. di za književne stvarit •ja.jo »KJces spremljajo in razvi 'aterijv,^n' družbeni dejavniki, med •Somi1 dejstvo, da se Slovenci po-*kt razvijajo iz objekta v sub .Uzl)eno kulturnega in polit ič-*° je, Rajanja. Iz faze dialosije. pVpnsk° narečje nekako pod 'atYio t ’cad.ianskem‘u jeziku, preha-J kat/0' v konkretno dvojezičnost. ^Uniri^T1 Se bogatijo možnosti ko ‘5loven(,d,'ia in izražanja beneških To °V' 6,r«dhVa„.v kratkem, glavrtc misli (vteda d'“’ ki ga je imela prof. 3lvertot/R°relčeva z ljubljanske u- S^Škik0*3, zaključku petega ciklusa Mre. d' kulturnih srečanj, ki jih /ludi.iski center «Nediža» v Hlh\. — " ‘ • '* * "bie” ‘M°venov. Kot primere kul-"hif p®®ti beneških Slovencev je j« t>atn°/t>relCe>va navedla mludin-tja v Cai za spise v slovenščini baaS{a ?• delovanje Beneškega gle h Une tv ^ndnje gledališko1 delo ia^zuio'r'JO'o - Strazzolini. Vse to p dosp ', da so Slovenci v leti kra-/' ^Ea zm°žnost resničnega kul-!Zražanja in ustvarjanja v ;t’ziku. Ravno ta dosežena ustvarjalnost je tudi jamstvo za ob stoj in nadaljnji razvoj slovenskega jezika v teh krajih. V razpravo, ki je sledila izčrpne mu izvajanju prof. Pogorelčeve, je med drugimi posegel tudi predstavnik študijskega centra «Nediža» Pe-tricig, ki je dejal, da je splošen političen položaj, ki je nastal v zadnjem času v naši deželi, pospešil pozitiven razvoj v tem pogledu v Beneški Sloveniji. Ta razvoj je bil nepredviden, zaradi česar lahko pri de tudi do določenih težav, oziroma krize rasti. Petricig je med dru gim predstavil ob tej priložnost: drugi zvezek »Nediže* z naslovom (Mežik izraz in književnost* V tem zvezku so zbrana vsa predavanja iz prvega ciklusa kulturnih srečanj. Tudi tisti ciklus se je zaključil s predavanjem Prof. Pogorelčeve, katero so v zahvalo za stalno sodelovanje in pomoč imenovali za častno članico študijskega centra. NA POBUDO SKUPINE «DOM» Izredno uspel koncert mladih harmonikarjev V nedeljo. 23. aprila, popoldne je bilo v Gorenjem Trbilju zelo Urah HO. Že teden dni prej so napove dovali plakati, da prireja skupina duhovnikov «Dom» koncert najmlajših harmonikarjev, učencev Antonu Birtiča Mečane. Koncert se je začel nekai po 15. uri. Ljudje so prišli od vseh končer in krajev tako,, da je bila župnijska dvorana res premajhna. Napolnjena je bila do zadnjega količke, in še ve j poslušalcev ■ zamudnikov je moralo ostati ‘ zunaj, kar priča, da je še vedno harmonika najbolj Zaskrbljenost manjšine ob odobritvi načrta tovornega postajališča v Štandrežu Zasebna družba za upravljanje avloporia jc pripravljena na vključevanje ja\nih ustanov Predsednik trgovinske zbornice Delio Lupderi je sprejel izvršilni odbor pravkar ustanovljene «poso-ške družbe za upravljanje avtopor-tov». Predsednik družbe Barnaba in svetovalci Pozzati, Bisesi, Buc chi in Vuerich so v pogovoru s predsednikom trgovinske zbornice izrazili polno pripravljenost tukajšnjih operaterjev za mešano upravo goriškega avtoporta, kar pomeni, da bi vanjo stopile tudi javne u stanove. Druga vest, ki se nanaša na go-riško tovorno postajališče, prihaja od deželne uprave. Goriški župan in občinski odbor sta namreč prejela sporočilo, da je deželni urbanistični odbor odobril splošni načrt avtoporta, ki ga nameravajo zgra diti poleg mednarodnega mejnega prehoda Štandrež. Odbor je skupno z odobritvijo sprejel tudi priporočila, ki jih bodo morali upoštevati v fazi izvajanja tega načrta. «:Zadovoljstvo občinske uprave ob zaključku dolgega pripravljalnega postopka ki se je pričel z odobritvijo splošnega načrta na seji občinskega sveta v začetku 1977. leta — je rečeno v občinskem tiskovnem sporočilu — je še posebej občuteno, ker omogoča izvedbo izvršilnega načrta tako pomembne strukture za uveljavljanje obmejne vloge Gorice*. Če je občinsko vodstvo zadovoljno z odobritvijo načrta tovornega postajališča v Štandrežu, pa kaj takšnega ne moremo trditi za slovensko narodnostno skupnost Odobritev tega načrta samo še povečuje zaskrbljenost, ki so jo ob akciji za avtoport izražale vse sile, v, katerih se Slovenci angažirajo. Izgradnja avtoporta je enostran ska odločitev, ki niti v najmanjši meri ne upošteva ne interesov neposredno zainteresiranih lastnikov niti. širših interesov, ki jih izraža naša skupnost. Odgovorni krogi v zvezi s tem vprašanjem docela i-gnorirajo obstoj svojega sogovornika in njegove predloge. Nastopajo s pozicije moči in uveljavljajo pravico močnejšega. Takšen pristopov k stvari ni ne demokratičen in ne v korist širše skupnosti, zato vprašanje avtoporta za našo skupnost še ni rešeno. Gian Uarlo Pajetta danes na prazniku linita v Tržiču ..t -i',nn V okviru praznika komunističnega tiska v Tržiču, bo danes popoldne, ob 17.45, govoril član o-srednjega vodstva KPI, Giancarlo Pajetta. Govoril bo na prireditve- "nem dejanju, nastopila igralska skti nem prostoru v Ulici Aquileia, v primeru slabega vremena pa v dvorani Rinascita v Tržiču, Verdijev drevored 48. Prvomajsko slavje jutri v Pomjanu V okviru prvomajskih praznovanj v občini Ronke bo jutri, v nedeljo, slovenski dan. Prireditelji praznovanja so za ta dan pripravili len program, ki ga bodo ob lepem vreme nu, ki jim ga iz srca privoščimo, izvedli v parku Nada v Romjanu. Prireditev se bo pričela ob 19.39 z nastopom pevskega zbora «Kras» Dol - Poljane, ob 20. uri bo predstavnik prosvetnega društva »Srečko Kosovel* naslovil pozdrav na udeležence prireditve, ob 20.30 pa bo z »Analfabetom*, grotesko v e- pina prosvetnega društva «štan drež*. Igro je režirala Mira Štrukelj. V ponedeljek, na sam prvomajski praznik, bodo na Trgu sv. Štefana v Romjanu odprli kioske, ob 17. uri bo ženski kolektiv nastopil z igro «Žensko izkoriščanje doma m izven doma*. Ob 18.30 bo sekcija KPI pripravila sestanek o' volitvah, ob 20. uri pa bo skupina mladih prišla na trg z alegoričnim vozom. Tako v nedeljo kot v ponedeljek zvečer bo za ples igral zabavni an sambel »The Lowers» iz Sovodenj. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo jutri pomladanskega pohoda na Kras. Zbirališče ob 11. uri na Travniku. Prevoz z lastnimi sredstvi. NIIIMIIIIMIIIfllUtllllttllllllMIIIIIIIIHIIIimillHfllllHMHIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIItllllllltlllllMIIIIIIItlllHtltlllllMIlfl S SEJE POKRAJINSKEGA VODSTVA CGIL Z odpravo pokrajin nujna reorganizacija sindikata Celodnevno zasedanje namenjeno oceni političnega in gospodarskega stanja ter načrtovani reorganizaciji sindikata Oceni splošnega političnega in gospodarskega stanja v državi in deželi ter vprašanjem reorganizacije sindikata jp bila namenjena zadnja seja pokrajinskega vodstva CGIL, na kateri je imel uvodno poročilo Gianni Petrah. Tajnik goriške delavske zbornice, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, se je še posebej zaustavil pri vprašanjih javnega reda, stopnjevanja nasilja in drugih pojavili, ki so vsi usmerjeni v ustvarjanje napetosti in ozračja zastraševanja v državi. Petrah je v poročilu posebej poudaril, da se bo možno uspešno boriti z,o-per terorizem samo. č( se bodo istočasno reševala tudi ekonomska in družbena vprašanja. Na celodnevnem zasedanju so obravnavah tudi vprašanje reorganiza cije sindikalnega gibanja, kar se bo zgodilo najbrž že v prihodnjem letu. Ob upoštevanju predvidenih sprememb v organizaciji javne u-prave, z odpravo pokrajin bo reorganizacija sindikata tako rekoč nujna. Načrt, kakšna bo nova struktura' še "ni izdelan, vendar 'prevladuje mnenje, da bodo vlogo pokrajinskih vodstev prevzel; področni sindikalni sveti, nad temi pa bo deželno vod- llliiinitMMmMiiiiiiiiiiiiiiiiHMUiiiHHiiiiniiiiiiiiiMiiuiiiMauniiiMiiiimiiiiiMiiMiiiimiiMmHMimitMiiiiiii Cvetlice za praznične dni stvo. Na seji pokrajinskega vodstva sindikata CGIL so tudi soglasno sprejeli zaključni račun lanskega le ta ter odobrili predračun za letos. Sl iki md pobral enima oblinama Vrhnika in Gonars Prejšnji dan se je na Vrhniki mudil župan občine Gonars dr. Guido To,so. Srečal se je s predstavniki občinske skupščine ter se pogovar jal o programu nadaljnjih srečanj med pobratenima- občinama Gonars in Vrhnika. Župan' občine Gonars Toso se je' najprej seznanil z novim občinskim vodstvom, potem pa so se dogo vorili. da bodo skupno priredili na Vrhniki športno in kulturno srečanje, v katerem bodn sodelovalf sku pine obeh krajev: športna srečanje bodo v nogometu in 'košarki, v kul turnem programu pa bo sodeloval tudi pevski zbor iz Gonarsa; prire ditev bo 18. junija. Delegacija občine Gonars pa bo sodelovala na občinskem prazniku Vrhnike 6. maja. Pogovori med ob črnskima delegacijama so potekali v prisrčnem vzdušju, ki označuje odnose med tema dvema pobratenima občinama. priljubljen instrument po naših va seli. Tako veliko število poslušalcev pa ie. poleg tega. pritegnila še absolutna novost, ki jo je predstavljal tovrstni koncert, saj se je pr vič zgodilo v naši zgodovini, da je nastopilo toliko malih harmonikarjev hkrati, za kar je zasluga glasbenega učitelja Antona Birtiča. Nastopilo jih je deset in ena mala pevka. Njihova imena So Stejano Cendon. Fabio Ciccdne. Roberto Ru-qli. Dennis Blasutig. Alessandro Pittioni. Cristino Cendon (ona je pela, oral Štefan pa jo ie spremljal s harmoniko). Beatrice. Ceucip. Litisa Garante, Davide Sartelli, A driano Margutti in Davide Cauta mili. Program je magistralno napove ] dovala znana in priljubljena Bruna I Dnrbolo Strazzolini. fo/ nastopajo či so bili nagrajeni z burnimt a-plavži in vzkliki. Na koncu je izven programa zaigral neka■: znanih domačih viž sam učitelj Brtič in tudi bn zel veliko prisrčnih aplavzov, ne samo za izdajanje, pač pa 'tudi za trud. ki ga vlaga v učenje mladega harmonikarskega naraščaja. Ob zaključku so dobili nastopajoči lepo diplomo v. slovenščini, ki jim jo je izročil župnik Emil Cen čič v imenu skupine duhovnikov «Dorn*, Ki jih bo vedno spominjala na nepozaben uspeh tega koncerta Za zaključek- moramo še dodati, da so mladi harmonikarji izvajali večinoma Birtičeve skladbe in na rodne v njegovi priredbi. Razveseljivo je dejstvo, da so naši najmlaisi. sposobni pripraviti kulturni program, razvedriti in navdušiti občinstvo Želeli bi vče ta kih nastopov oo raznih krajih Be neške Slovenije. Goriški obrtniki v Litostroju Obrtniška sekci ja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici j« priredila za svoje člane poučni izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali Titove zavode — Litostroj ter se s predstavniki tega velikega industrijskega obrata pogovarjali o proizvodnji ter samoupravljanju. De legacij« goriških obrtnikov je vodil predsednik goriškega odbora SDGZ Vilko Nanut. Po ogledu proizvodnih obratov so se z Gornikom, šefom informacijske službe Litostroja, pogovarjali o razvoju obrata, njegovih načrtih za prihodnje ter o delovanju samoupravnega sistema. Litostroj je namreč pomemben za zgodovino samoupravljanja zaradi tega. kR’- je ta livarna bila prvi obrat, ki so ga izročili v upravljanje delavcem. V počastitev tega dogodka so na dvorišču tovarne odkrili spominsko obeležje, ki so si ga goriški obrtniki skupno s svojimi družinami ogledali in se pred njim tudi sli kali. Mod pogovori so si izmenjali daiilh. Goriški gostje so darilo, bronasti ulitek, sami izdelali ter ga izročili predstavniku Litostroja. (Na sliki skupina obrtnikov v Litostroju.) Novosti v goriški državni knjižnici Na pragu poletja bomo kmalu, to da vreme je še vedno muhasto in s težavo verjamemo, da je minil že več kot. mesec, odkar smo sto pili v koledarsko pomlad. Še vedno, kurimo stanovanja, površniki pa so dobrodošli, posebno zvečer Ob tem času leta 1945, ko so' partizani osvobodili Gorico — bilo je pr »ega V radijski rubriki »Dejstva in odmevi*, ki bo na sporedu radia Koper (italijanske oddaje) jutri ob 11. uri se bo nadaljeval prikaz zgodovine in sedanje problematike beneških Slovencev. V tej drugi oddaji bo zgodovi nar Natale Zuanella iz Čedada govoril o zgodovini Slovencev v teh krajih od prihoda Lango bardov do leta 1876. Posebno bo haglašeno dejstvo, J. so imeli Slovenci v teh krajih pod Bene ško republiko precejšnjo u pravno in sodno avtonomijo. maja — so bile češnje zrele: letos bomo srečni, če jih bomo jedli konec maja. Vremenoslovci napovedujejo za sedanje praznike izboljšanje vremena, .jasno in topleje. Upajmo, da se ne bodo zmotili. Občinska uprava je ppskrbela. da so iavni parki urejeni ter zasajeni s cvetiji-cami. znanilkami pomladi. Na sliki občinski vrtnar pri sajenju mačic. -Razdeljevanje kave in sladkorja * po znižani ceni Goriška trgovinska zbornica spo roča, da bodo začeli z razdeljeva njem sladkorja in kave po znižani ceni, v okviru goriške proste cone. V sovodenjsk; in goriški občini bodo z' razdeljevanjem kontingentov V ponedeljek omejen avtobusni promet v Pokrajinsko prevozno podjetje iz Gorice (APT) obvešča, da bodo v ponedeljek, 1. maja, opravljali prevoz potnikov samo na progah Gori ca - Gradež, Gorica - Gradišče -Tržič in Gradež - Trst po sledečem urniku: Odhod avtobusa iz Gorice v sme ri Gradeža ob 8.15, 13.30 in 19.30. Odhod avtobusa iz Gradeža v sme ri Gorice ob 7.10, 12.15 in 18.15. Odhod avtobusa iz -Gorice v smeri Gradišča in Tržiča ob 8. uri. 12.30. 15.00 in 17.15, v obratni smeri pa ob 9. uri, 13.30, 16.00 in 19.00. Odhod avtobusa iz Gradeža v sme ri Trsta ob 6.30, 8. uri. 13.30 in 18.00. v obratni smeri pa ob 8.15, 13. uri. 17.45 in 19.30. Na drugih progah avtobusi ne bodo vozili. V ponedgjjek pa ne bodo vozMi niti avtobusi goriškega ob činskega podjetja. Urnik trgovin V goriški državni knjižnici v Ul Mameli, so v teh dneh prejeli na slednje novosti: Biografije in bibliografije znan st,venih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Grum — Zbrano delo. Janežič-Perko-Vesenjak — V e-dinosti. Ekumenski zbornik 1976. Kardelj — Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Košir — France Prešeren. Kotnik — Na križpotjih cest stojim. Krolo-Markovič — Miroslav Krleža 1973. Martinovič — Poezija Dragotina Ketteja. Marušič — Slovenska politika na Goriškem v zadnjem desetletju devetnajstega . stoletja. Magiser — Thesauras Polvglot tus. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni slovensko-latinsko-nemški slo-ir. Občina' Nova Gorica 1947 1977. Pahor — Dol skozi boj do *vo bode. Panek — Otok Berkopec. Pastirč kova pesem. Stabej — Kruh ubogih. Kulturno zgodovinski in jezikovni začrt zgo dovine krompirja na Slovenskem Svoljšak Knific — Vipavska doli na in zgodnjesrednješka najdišča šibelja — Kraški junak Stjenka Tiencli — Pokopljite me v škov njih. Truhlar — Doživljanje absolutne ga v slovenskem leposlovju. Vuk — Goriški muzej. Vodnik po zbirkah. Kino Gorica VERDI 17.00 22.00 «1 ragazzi del cori)». Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15 - 22.00 «Piedone 1'Africa-no». B. Spencer in E. CanavaHe. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Giorno di 1'esta*. J Pati in G. Decomble. CENTRALE 17.00 22.00 «Squadra an-titruffa*. T. Milian, A. Cardini. V1TTORIA 17.00—22.00 «lo sono mia . S. Sandrelli. M. Schneider. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič PRINCIPE 17.00-22.00 »Tncontri rav-vicinati del teizo tipo*. EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «U betla addormentata nel bosco. I\ova Gorica * in okolica SOČA »Drakula, očka in sin* — francoski film ob 18. in 20. url. SVOBODA »Gospodar smrti*, hong-konšlci film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Preporod v divjini*, ameriški film ob 19.30. ulili iihmii mit, mtiiiiii,itiiiim imi lil im mini, mi ■ mtiui, 1,11 mm n niti m u m n, ni m n mm >,<■■ im mi im im POROČILO POKRAJINSKEGA ODBORA ZA LOV Dejavnost lovcev je danes usmerjena v varstvo živali Strožja merila za nove člane zelene bratovščine Združenje goriških trgovcev spr, roča, da bodo. trgovine danes, 29. t.m., poslovale po običajnem urniku. V pekarnah bodo ta dan napekli kruha tudi za jutri, 30. aprila. in ponedeljek, 1. maja Jutri, 30. aprila, bo odprta samo dežurna cvetličarna (Gorizia-na, Drevored 24. maja, 20). V ponedeljek. 1. maja, bodo za prti vsi trgovski obrati. V tednu od 2. do 6. maja ne bo veljala obve zna tedenska zapora. Drevi odprtje razstave slik Fulvia Monaia V razstavni galeriji «La Bottega» bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo slik znanega goriškega umetnika in likovnega kritika, Fulvia Monaia. Gi*e za znano slikarsko ime. tako t; deželnem kot tudi vsedržavnem me rilu. Od 24. februarja do 20. marca letos je razstavljal v solkanski galeriji. Skočita je skozi okno bolnišnice V goriški splošrfi bolnišnici se je včeraj zgodaj zjutraj odločila za usoden korak 79 letna Leopolda Marega doma iz Solkana, ki pa je v zadnjem času živela v Ul. Rastello v Gorici. Okrog 5.30 je skočila skozi okno sobe kirurškega oddelka v dru (700 gramov kave in 3 kilograme I gem nadstropju, kier je bila na sladkorja) začeli 10. maja, v osla j zdravljenju. Zdravniki so lahko u-lih občinah pa že v torek, 2. maja | gotovili samo njeno smrt. Pred dnevi se je sestal v Gorici pokrajinski odbor za lov ter soglasno odobril obračun za poslovanje v letu 1976 ter priloženo poročilo iz katerega smo povzeli nekaj bistvenih točk. Predvsem velja poudariti, da so v lovski dejavnosti na Goriškem tudi v tem obdobju uresničevali smernice, ki so bi - [ le sprejete že v prejšnjih letih in katerih glavni cilj je varstvo divjadi. ogroženih živalskih vrst in na rave sploh. V tej zvezi velja posebej omeniti prizadevanje za vzdrževanje ali ponovno vzpostavljanje ravnovesij v naravnem okolju. Iz kazalo se je namreč, da vsaka ži val za svoj obstanek in razvoj nujno potrebuje svoj ekosistem. Če se to ravnovesje poruši, potem se živalska vrsta le težko prilagodi nm vim pogojem in v takih primerih ne pomaga niti najstrožja zaščita. Posebno pozorno?' so v pokrajin skem odboru za lov namenili strokovnemu izobraževanju lovcev, predvsem za selekcijski odstre! sr njadi. Ta divjad, ki je bila še pred nekaj desetletji precej redka na področju pokrajine, se jc v zadnjem času razmnožila preko mere Računajo, da je število srn, glede na razpoložljivost ozemlja, vsaj dvakrat preveliko. V zvezi s tem so se pojavili nekateri negativni aspek ti. Predvsem je odpala naravna sr lekcija, ki naj bi jo nadomestili lovci z odstrelom. Odstrel za re produkcijo neprimernih živali pa je sila zahtevna naloga, ki ji ni kos vsak lovec, saj zahteva dobršno mere znanja in poznanja ži vali. Poleg običajnih zadev, kakor po ravnava škode kmetovalcem, nad zorstva nad zasebnimi lovišči, skr bi za prehrano divjačine v zimskih mesecih, gradnjo krmilnic, so v pokrajinskem odboru za lov še posebno pozornost namenili nadzorstvu in varstvu močvirnatega področja pri Močilah, kjer se zadržujejo nekatere redke vrste močvirskih ptic. Komisija, ki je zadolžena za izdajanje lovskih dovoljenj se je se stala 21 -krat !n preverila znanje 8‘2, kandidatov. Potrdila jih je samo 38, kar nedvomno dokazuje, da so se še bolj zaostrili kriteriji pri iz dajanju lovskih dovoljenj Med zeleno bratovščino naj bi namreč vstopali le res teoretično podkovani in izkušeni ljudje, katerih glavni namen,ni pobijanje divjadi, am pak ohranjevanje živalskih vrst in varstvo narave. Pokrajinski odbor za lov je za leto 1976 namenil tudi denarno podporo Društvu za var stvo živali v Gorici in športnemu društvu v Gradišču, ki vzdržuje strelišče, kjer se lovci lahko Vadijo' v streljanju na glinaste golobe. Razna obvestila Dijaški krožek na učiteljišču »Simon Gregorčič* v Gorici vabi danes, 29.4. 1978 ob 20.30, na ples pri Zlatem pajku. Vabila so na razpolago pri Borisu Periču in Ugu Dorniku. Slovensko planinsko društvo v Gotici vabi danes ob 16. uri na odprtje slikarske razstave slik natečaja ob 200-lethici prvega vzpona na Triglav. Slovesnost, na kateri bodo podelili tudi nagrade najboljšim avtorjem, bo v klubu Simon Gregorčič na Verdijevem korzu v Gorici. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Daniela Tomasin, Pieriuigi Delpin, Rosanna Bagolin, Cristan Fregonese. Lorenza Peressi ni. Pier Luigi Romanut, Daniele Or-zan, Caterina Ambrosi, Stefano Pon tello, Alessandro Gstinziera. UMRLI SO: 78-letni upokojenec Bernardo Moratto, 73-letni upokojenec Achille Figliola, 64-letna gospodinja Maria Salimeno porečena Roveno, 92-letni upokojenec Carlo Žiri, 66 letna upokojenka Libera Gregomtti. 75-fetni upokojenec Giuseppe Trevi san, 80-letna upokojenka Štefanija Krajnik dova Podbersig. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči l>o v' Gorici dežurna lekarna AlesaniJ, Ul. Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nieolo, Utica L Maggio 94, tel. 73328. GSsaaHHi /.& vzdrževanje špomanika padlim v \OB v Podgori daruje N.N. 10.000 lir. Ženi in hčerki Eeličeta Legišc l> Podgnre izreka najgloblje sožalj« domača sekcija VZPl - ANPL S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA IZLETU PO KITAJSKI (S) V«PREPOVEDANEM MESTU* IN LETNI REZIDENCI VLADARJEV VEČTISOČLETNEGA CESARSTVA y V Slovo od Šanghaja in prihod v Peking - Obisk Maocetungovega mavzoleja Tu smo lahko videli, kako zdravijo bolnike z akupunkturo oziroma na «stari način*, kot pravijo sami. V kotu ambulante je na postelji ležal mlad moški s tremi iglami v kolenu, dve starejši1 ženski pa sta imeli igle v rokah in nogah. Ena od teh — potem smo zvedeli, da «ne čuti roke* — je na iglah imela še bombaževo prejo, ki je tlela, zato da je bila igla oziroma da so bile igle tople. Na steni je bil shematičen prerez človeškega telesa z oznakami tofk, ki so primerne za akupunkturo. Ugotovili smo, da je človeško uho tisti del telesa, iz katerega vodijo najštevilnejše vezi z drugimi organi telesa in da se npr. zobobol lahko pozdravi z navadnim stiskom roke! Vsekakor se je eden naših izletnikov prepustil veščim rokam tamkajšnjega zdravnika, ki mu je zasadil nekaj iglic v nogo potem pa ga je še prav pošteno zmasiral, .ako da je revež kar po-bledel. Podobno se je potem zgodilo z našo izletnico, ki je po končani masaži izjavila, da še ni čutila tako jeklenih prstov! No. tudi akupunkturo smo videli in ko smo si ogledali še nekaj zanimivosti, smo se odpeljali nazaj v Šanghaj. Popoldne smo se z motorno ladjo odpeljali na ogled šanghajskega pristanišča in sicer po reki Hangpao vse do njenega izliva v Jangcekiang. Tu je reka tako široka, da ji ni videti kraja in smo mislili, da smo že v morju. Šele kapitan nam je pojasnil, da smo ob izlivu Hangpoa, ladje na sidrišču pa »o bile dejansko že v reki Jangcekiang in so čakale, da lahko raztovorijo svoj tovor na e-nem izmed pomolov, ki so vseskozi zasedeni. Vsak dan namreč beležijo prihod ali odhod 25 nad 10.1)00-tonskih ladij, med katerimi je 20 odst. »adij s tujo zastavo. Nastopil je zadnji dan našega bivanja v Šanghaju. Dopoldne smo izkoristili za ogled šanghajskega muzeja, pravzaprav le dveh sekcij, v katerih so razstavljeni predmeti iz brona ter keramike in porcelana. čudovita zbirka kotlov, vaz, figur in podobnih bronastih predmetov se je zdela kot da bi bila narejena pred nekaj sto leti, zaradi česar smo bili toliko bolj presenečeni, ko nam je prijazni kustos povedal, da datirajo najstarejši eksponati iz 16. stoletja pred našim štetjeV. Res neverjetno je bilo gledati precizno in umetniško vlite figure na raznih predmetih in pri tem pomisliti, da so stare več kot 3.000 let! Tudi zbirka keramike in porcelana je bila zelo zanimiva, saj so v njej fragmenti stari 11.000-let, nekateri ohranjeni keramični predmeti pa so iz leta 6.800 pred našim štetjem,' s Prava poslastica pa je bil obisk parka Ju. To je pravzaprav budistični tempelj obdan z jezerci in umetnim gorovjem, kjer se stezice prepletajo v majhen labirint s skritimi vhodi in prehodi, škoda, da nam vreme nj bilo naklonjeno, saj bi v sončnem vremenu uživali toliko bolj. Popoldne smo se z letalom odpeljali v Peking. Po dveh urah leta smo spet pristali na pekinškem letališču, odkoder smo se z avtobusi najprej odpeljali v «trgovino prijateljstva*. Take trgovine, ki so namenjene predvsem tujim turistom, so v vsakem večjem mestu, a največja je prav gotovo v Pekingu. Tu je na razoolago vse — od predmetov prehrambene industrije do motornih koles in o-gromnih preprog. Naši izletniki so se seveda najprej ustavili pred prodajalno svile, ki je najmanj desetkrat cenejša kot v Trstu. Poceni so tudi razni spominki, porcelan in tudi kože, tako da sta dve uri še prehitro minili, in marsikdo si je kupil tudi novo torbo, da je lahko vanjo spravil kupljenje reči. V Pekingu smo stanovali v hotelu «Narodnosti». Tu so še bolj vajeni tujcev kot v Šanghaju, toda sistem je povsod enak — hotel je brez recepcije. Peking je glavno mesto, politični, gospodarski in kulturni center Kitajske. V njem smi bili le dva dni in pol, zaradi česar smo ves čas izkoristili le za ogled zgodovinsko - kulturnih spo-. menikov in pa za obisk Maocetum-govega mavzoleja. Mavzolej je v nasprotju z Leninovim mavzolejem v Moskvi velika palača, pred katero stoji spomenik padlim herojem osvobodilne vojne. Do mavzoleja se vije dolga kača ljudi, ki v četveroredu potrpežljivo čakajo, da se bodo lahko poklonili svojemu umrlemu predsedniku. Mi smo imeli privilegij, da nam ni bilo treba čakati oziroma stati v vrsti več kot deset minut. Ko smo stopili v mavzolej, smo v prostorni dvorani najprej zagledali iz belega marmorja izklesani kip Maocetun-ga, ki je bil osvetljen z močno, belo svetlobo. Pred kipom se je če-tverored razporedil in se v dvo-redu — desno in -levo »d kipa po mikal proti drugi dvorani, sredi katere leži na s kristalom pokritem odru predsednik Maocetung. Prizor je bil izredno sugestiven. zlasti še, ko smo videli, kako so se -dtajci, ki so bili za nami v vrsti, s solzami v očeh priklanjali alj z dvignjeno pestjo pozdravljali svojega predsednika. Med kulturno - zgodovinskimi spomeniki v Pekingu velja predvsem omeniti obisk zimske in letne rezidence kitajskih cesarjev. Zimska rezidenca, ali bolje poznana pod imenom «Prepovedano mesto*, je splet palač in paviljonov, ki vsebujejo neznanska bogastva. Toda kaj je šele moralo v teh pala ' čah biti pred osvoboditvijo, ko pa pravijo, da so kuomintangovci odpeljali na Formozo oziroma Tai-van nad 30.000 zabojev najdragocenejših predmetov iz cesarskih palač. Predaleč bi zašli, če bi hoteli vsaj na kratko opisati «Prepo-vedano mesto*. V ilustracijo naj navedem samo to, da bi samo predmeti iz najmanjšega paviljona v tem mestu predstavljali izredno razstavno zbirko v recimo naši največji galeriji in to po svoji zgodovinski in materialni vrednosti. Nič manj kot zimska je privlačna letna rezidenca kitajskih cesarjev. Tu je poudarek predvsem na naravi, ki je res čudovita. Človek se ne more nagledati izred- nih fresk na lesu, pravljično o-premljenih paviljonov in drugih čudes, ki zaradi izobilja zbežijo očem, čeprav je bil vsak razstavljen kos vreden podrobnega o-gleda. Po kosilu v enem od paviljonov letne rezidence smo se odpeljali s čolnom po umetnem jezeru Kun Ming, od tam pa na ogled čudovitega ^Nebeškega templja*, kjer smo seveda napravili skupinsko fotografijo. V znani pekinški restavraciji «Pekinška gos* je bil zvečer sprejem, ki ga je za vso našo skupino priredil šef pekinške turistične agencije «Luxinghse». Pravzaprav je bila to bogata večerja, na kater; so kot glavno jed servirali po vsem svetu znano pekinško gos. Med večerjo so se vrstili pozdravi in zdravice in je večer potekel v nadvse prisrčnem vzdušjvi. . Pišel je zadnji dan našega bivanja v Pekingu oziroma Beijingu, kot se Pekingu reče v kitajščini. Samega mesta, čeprav je zelo veliko, saj se razprostira na površini skoraj 18.000 kv. km in ima nad 1 in pol milijona prebivalcev, nismo dosti videli. E. KRAUS (Nadaljevanje jutri) Hotel «Narodnosti» v Pekingu (Foto M. Magajna) Na filmskih platnih NanniMoretti: «Ecce bombo Prejšnji film Nanni ja Morettija *lo sono un autarchico», posnet na svojčas ‘amaterskem* 8 mm traku in potem prenesen na IS mm, je pozitivno presenetil in zbudil precejšnjo pozornost. Publika, ki si ga je lahko doslej ogledala, je bila seveda precejšnja, če upoštevamo nastanek filma, bila pa je vsekakor omejena v okviru širše kinematografske publike: v Trsta ga je bilo npr. mogoče gledati le dvakrat, v filmskem klubu in na televiziji. Njegov ‘novi film *Ecce bombo» predstavlja velik produkcijski napredek: posnet na IS mm traku, je bil prenesen na ‘uradni» 35 mm. trak, kar omogoča projekcijo v komercialni kinematografski mreži; medtem ko so v prejšnjem filmu igrali, poleg samega režiserja-prota-gonista, njegovi prijatelji in razni intelektualci, se jim tokrat Pred Maocetungovim mavzolejem (Foto M. Magajna) pridružijo sicer še zmerno uveljavljeni, a odlični igralci neodvisnih rimskih gledaliških skupin. Moretti si je nedvomno te ugodnejše produkcijske pogoje s prvim filmom zaslužil, saj je bil njegov celovečerni prvenec neobičajno zabavno in živo delo za današnji nezadovoljiv moment italijanskega filma. Vsi smo se vendar bali, da se bo z drugim filmom zgodilo to, kar se je i večkrat zgodilo mlaaim italijanskim režiserjem, ki so se izkazali s prvencem, se pravi, da ne bo dodal nič novega, da bo morda celo dolgoročno mani zabaven. No. z velikim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se to ni zgodilo. cEcce bombo» je še bolj zabaven in zadovoljiv kotu prejšnji film. To, kar se je zdelo obenčpj, njegova, zasluga in omejenost. izrazita specifičnost publike, na katero se ozira (določeni, intelektualizirani sloji rimske mladine), je ostala seveda značilnost tudi novega filma: Moretti se je vendar zaveda, se je ne boji, temveč se je skuša najinteligentnejše poslužiti, tako da pride du čim širše publike brez kompromisov. Film je posebno zadovoljiv, ker predstavlja nekaj edinega v današnjem, razcapanem italijanskem filmu. Kar je bilo doslei v njem pozitivnega, je prihajalo ali od izoliranih, genialnih osebnosti (Antoniom, Pasolini) ali pa od najboljših profesionalcev, ki so se inteligentno posluževali stereotipov nezadovoljstva, ki 'ga občuti mladina, potem pa si predvsem postavi problem, kako iz tega napraviti film. In «napraviti film» pomeni razvijati smrtonosne instance realnosti ki se izražajo v hjeni reprodukciji. «Le diable probablement* je z vidika te doslednosti zelo očarljiv film, ki resnično prizadene, ne glede na «svetovnonazorski» pristop gledalca. Kljub temu pa bi radi izrazili neki pomislek. V prejšnjih filmih, kolikor se spomnimo. se Bresson ni nikdar posluževal dokumentarnih posnetkov, ki jih je pa veliko v začetku tega filma. Kaj to pomeni? Lahko bi poudarilo, Bressonovo nezaupanje filmski reprodukciji, saj, smrtonosni značai teh dokumentarnih posnetkov polagoma prestopi v sama mizansceno filma. Bojimo se pa. da ie Bresson pr e jasno pou daril različnost teh drobgev v «telesu* filma, kot da bi hotel vsiliti misel, da ie navsezadnje ‘njegov*, «avtorski» film nekaj tiru gega. Seveda gre za vtis, ki bi ga bilo treba, spričo kompleksnosti in visokega nivoja filma, preveriti z novim gledanjem. S. G. DR. SREČKO SIMONETA PRED ZDRAVSTVENO REFORMO V ITALIJI V. FINANČNA STRAN SANITARNE REFORME Zakon o sanitarni reformi predvideva, da bo država potrosila za zdravstvo največ 6,5 odstotkov celotnega narodnega dohodka, po treh letih pa naj bi se ta kvota zmanjšala na 6 odst. To šo precej optimistične postavke in mnogi jih imajo za popolnoma neuresničljive. Tako naj bi potrošili letos približno 9.000 milijard za zdravstvo, kar bo najbrž premalo. Da bo slika o sanitarnem gospodarstvu jasna, navajamo nekaj statističnih podatkov iz prejšnjih let. V letu 1965 je Italija potrošila za zdravstvo 1.171 milijard lir ali 3,350 odst. celotnega narodnega dohodka. Leta 1975 pa smo potrošili za zdravstvo kar 7.492 milijard lir ali 6,3 odst. narodnega dohodka. Lela 1975 torej je bil delež narodnega dohodka, namerjen zdravju (6,5 odst;) zadosten. Leta 1976 in leta 1977 pa so stroški za zdravstvo precej narasli in bodo v letu 1978 skoraj gotovo dosegli vsoto 10.200 milijard lir, kar bo več kot 6,5 odst. narodnega dohodka. V primerjavi z drugimi zapadno-evropskimi državami .je odstotek, ki ga je Italija namenila zdravstvu, kar na mestu. Kaj torej ne gre? Zataknilo se je pri dejstvu, da se narodni dohodek viša v zadnjih dveh le.tih le za 2 odst., stroški za osebje pa se zaradi dravinjske doklade višajo v povpreč- ju 20 odst! letno. Bolnice porabijo skoraj 50 odst. vsega denarja, namenjenega za zdravstvo, vsa ostala oskrba pa porabi ostalo polovico. Tako je lani celotna zdravstvena služba v Italiji potrošila povprečno 12 odst. več kot predlanskim zaradi draginjske doklade in mezdnih poviškov (stroški za osebje se sukajo okrog 60 odst. vseh izdatkbv za zdravje), narodni dohodek pa se je povišal le za 2 odst. in ostaja tako letni primanjkljaj v višini 10 odst., kar je vsekakor veliko. Kako rešiti finančni problem sanitarne reforme? Na prvi pogled bi bilo treba povečati narod ni dohodek, kar pa je v sedanji kritični konjunkturi za italijansko gospodarstvo praktično nemogoče. Druga rešitev bi bila odprava draginjske doklade in mezdnih poviškov, vsaj za nekaj časa, dokler se ne izboljša italijansko gospodarstvo. Tudi ta ne bi bila idealna rešitev, ker bi hudo prizadela predvsem nižje oseone dohodke osebja S stiskanjem na raznih področjih tudi ne bi pilo uspeha, ker bi tako okrnili kvaliteto zdravstvenih storitev. Zna no je, da se skoraj vse zdravniške aparature polagoma obrabijo in jih je treba nadomestiti. Na tem področju se res ne da varčevati. ker si ob pomanjkanju moderne aparature ne moremo za mišljati modernega in uspešnega zdravljenja. Teoretično bi bila možna le ena rešitev (če izključno povišanje kvote za zdravje nad 6,5 odst. narodnega dohodka, do česar pa ni prišlo v nobeni državi Evropske skupnosti) in sicer ureditev dra-ginjskih in mezdnih poviškov v višini povečanja narodnega dohodka. Vsak gospodar in vsaka družina prav dobro vesta, da lahko porabita le toliko, kolikor zaslužita, v nasprotnem primeru gresta na boben. Ta osnovni zakon bi morali aplicirati na vsa področja italijanskega gospodarstva, zakaj samo tako bo prišlo do trajne in pametne rešitve notranje-gospodarskih težav. SOCIALNA STRAN SANITARNE REFORME S socialnega stališča je sanitar na reforma vsekakor korak naprej k osveščanju ljudskih množic in k odpravi razlik med socialnimi slo ji. Odslej bo imel pravico do brez plačnega zdravljenja vsak držav ljan in sicer na enak način. Do slej je pilo v Italiji nekaj desetin bolniških blagajn, ki so bile ne odvisne in so imele različne dota cije: na tak način je bila tudi njihova zdravstvena oskrba dokaj različna. Med najslabšimi je bila blagajna za neposredne obdelovalce zemlje, ki je delovala vedno z zelo veliko izgubo in je imela že po statutu prenizke dohodke, njena oskrba pa, je bila bolj šibka, saj so si morali kmetje sami plačevati zdravila in jim je blagajna povrnila le del denarja, še to z veliko zamudo. Precej dobro je delovala blagajna za odvisne delavce in uslužbence INAM, ki je nudila direktno splošpo, specialistično in farmakološko oskrbo. Jasno je, da so delovanje te ustanove nadzirali sindikati, ki so imeli v rokah velike delavske množice in bi s protestom lahko paralizirali vso državo. Med najboljšimi blagajnami pa so bile blagajna za poldržavne uslužbence ENPEDEP, blagajna za mornarje in blagajna za trgovce. Te tri blagajne so krile celo stroške za zdravljenje v privatni kliniki. Kako bo z oskrbo po reformi? Opazovalci menijo, da bo oskrba poenostavljena in kvalitetno malo boljša od one, ki jo je nudila blagajna INAM. Praktično bodo oškodovani t>oldržavni uslužbenci, mornarji in trgovci, pridobili oa bodo na oskrbi kmetje in obrtniki. Pri vilegirani sloji se bodo pač mo rali sprijazniti z dejstvom, da bodo čakali v ambulanti zdravnika skupaj s kmetom in delavcem. Če ne bo bodoča zdravstvena enota delovala zadovoljivo, se bodo državljani zatekali k privatni zdravniški praksi (najbolj seveda oni bogatejši), kar bi bil znak neuspeha celotne reforme. Če pa bo nova sanitarna struktura delovala brezhibno in bo nudila v dpločeni kvaliteti zdravstveno oskrbo, se je bodo posluževali tudi bogatejši ljudje. POMANJKLJIVOSTI REFORME Kljub številnim sončnim stranem bo imela sanitarna reforma tud: pomanjkljivosti, ki pa jih bo mo goče odpraviti, če bo nova sanitetna struktura prožna in ne več birokratsko toga. Glede splošne zdravstvene oskrbe ne bi smelo biti težav, saj bo slonela na svobodni izbiri zdravnika. Malo drugače bo s specialistično službo. Bolnik si praktično ne bo mogel izbrati specialista, ampak se. bo moral zateči k onemu, ki bo v službi v sanitarni enoti. Imel bo pa možnost, da se zateče k specialistu sosednjfe enote. Mogoče bi bilo v perspektivi pametno, da bi za nekaj časa pustili tudi možnost konvencije s privatnimi specialisti. To bi bila nekaka protiutež morebitni birokratizaciji državne zdravstvene oskrbe. Druga nevarna postavka sanitarne reforme je 'odprava upravnih svetov bolnišnic. Znano je, da opravljajo bolnice približno polovico zdravstvene službe v državi, zato pa so njihovi problemi neskončni. Doslej so imele bolnice svoje 'upravne svete, ki so jih imenovale občine in pokrajine in so direktno reševali tekoča upravna vprašanja. Po novem bo imela funkcijo upravnih svetov v bolnišnicah sanitarna enota in sicer njena bolnišrriška služba. Ni .jasno, kako bo to delovalo, vendar se vsiljuje bojazen, da bo ta/ organ preveč oddaljen od bolnic in bistveno birokratiziran, kar bi bil korak nazaj s sedanjim stanjem. Glede veterinarske slu^e. ki so jo doslej upravljale v glavnem občine, je osnutek sanitarne refor me bolj splošen in ne govori o natančni organizaciji .te službe. Nadzorstvo nad to službo bodo imele dežele in jo bodo vodile pre ko sanitarnih enot. Nevarno bo, da bo vsaka dežela reševala te probleme po svoje, mnoge dežele, zlasti na Jugu, pa jih bodo verjetno odnašale v nedogled. Veliko pomanjkljivost predstavlja zobozdravniška služba, ki je v sanitarni reformi komaj omenje- I na, skupaj z ostalimi specialističnimi službami. Poudariti je treba, da je zobozdravniška oskrba prebivalstva po obsegu dela izenačena s splošno zdravniško oskrbo, kar pa sanitarna reforma ne predvideva. V sosednji Sloveniji imajo namreč enega dentista na dva tisoč državljanov in je tam zobozdravniška oskrba prebivalstva kar zadovoljiva. V Italiji ta služba nikakor nj urejena in kaže, da ne bo niti s sanitarno reformo. Specialistov je premalo, država ničesar ne.ukrene, da bi se njihovo število povečalo, blagajne se na to službo požvižgajo, bogataši in srednji sloji si popravljajo zobe privatno in za težke milijone, zobje revežev pa vedno bolj piškajo. POMANJKANJE UNIVERZITETNE REFORME IN REFORME KRAJEVNIH UPRAV Sanitarna reforma naj bi decentralizirala, posodobila in demokratizirala zdravstveno oskrbo dr-» žavljanov. pri uresničevanju teh ciljev pa bo neizogibno naletela na velike težave, še posebno za to, ker bodo ostale zaenkrat druge ustanove, s katerimi bo morala sodelovati, še vedno na stari podlagi in bistveno neprožne v sodelovanju. Pri tem mislimo predvsem na univerzitetno reformo, ki jo pri čakujemo že kako desetletje, šte vilo medicincev je v Italiji zelo veliko in predvideva se. da bo čez pet let veliko zdravnikov brez poselnih. Po drugi strani pa hudo primanjkuje in bo še dolgo pri manjkovalo tehnikov (laboratorij skih in radioloških) ter speciali stov (zobozdravnikov, laboratori-stov, radiologov in anestezistov). Omenili smo že pomanjkanje zobozdravnikov (rabili bi jih še j ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 CHECK-UP, oddaja o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 15.00 Rim: Konjske dirke 17.00 Ob petih s Sandrom Mazzolo 17.05 Sobota, odpri se 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 TARZAN IN ČAROVNIK, 3. del TV filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Delitto nei guartieri alti, TV film 22.10 Govorimo o parapsihologiji Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DOC, TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 2 - Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski dnevi / 17.00 Tabu tabu 18.35 DNEVNIK 2 — športne vesti 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer s. . . Superman in Atlas Ufo Robot Vremenska slika -19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 N. Machiavelli: LA MAN-DRAGOLA, nanizanka 22.50 Intervju z režiserjem Anto-nionijem Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Profesor Baltazar, risanka 8.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 8.30 Plašček za Barbaro 8.48 Tehtnica za natančno tehtanje 9.15 Mali svet 9.45 Po sledeh napredka 10.15 Dohodek — smoter delavcev v združenem delu 10.30 Mednarodna obzorja: Socializem francoskih barv 11.20 G. Durieux: Paul Gauguin nadalj. 15.50 Nogomet: BUDUČNOST — SL OB ODA 17.40 ORLI ZGODAJ LETIJO, ^ 19.25 Prvi trije 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Nevvman: šopek z bodečo žico 21.00 TV ŽEHTNIK 21.40 DNEVNIK 21.55 625, pogovor z gledalci 22.10 Beograjska pomlad 78 Koper 15.50 Nogomet: BUDUČNOST - SLOBODA 19.30 Otroški kotiček 20.15 ODPRTI PROSTOR 20.30 DNEVNIK ■ 4 20.45 Govori obramba: OBOROŽEN NAPAD, film 21.35 17 trenutkov pomladi, nadalj- 22.45 DAN ZA MOJO LJUBEZEN, film Zagreb 18.45 Gledališče v hišj 19.30 DNEVNIK 20.00 Celovečerni film 22.10 BEOGRAJSKA POMLAD Ti 23.20 DNEVNIK 23.35 Zabavni program ob kotic" tedna ŠVICA’ 18.05 Glasbena skrinja 19.10 DNEVNIK 19.30 Nabožna oddaja 19.45 KRATKOČASJE, risanki 20.30 DNEVNIK „ 20.45 SKORAJ GOLA. . RESNI- CA, film TRST A 7.00, 8.00» 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; .7.20 Eiobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba; po željah; 13.15 Pa sliš’, slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zre; :u časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Agamemnon», radijska igra; "18:43 Vera in-naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.S0, 18.50, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje Zlatko Pejakovič; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . 10.15 .Glasbeni por- tret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skur paj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskili navadah; 14.15 Folk orkester Borghesi; 14.33 Plošča LP tedna; 15.45 Popevke; 16.00 Pismo iz. ,.; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.3." Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni we-ekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročil^; 6.00 in 7:30 Glasbeno prebujanje; 10.35 Glasbeni spored; 11.25 Ena dežela na enkrat: Benečija; 12.06 Show dovvn; 13.35 Križanka po radijskih valovih; 14.32 Pogovori o jutrišnji Evropi; 15.05 Velika upanja; 15.40 Popevke zadnjih desetih let; 16.20 Glasbeni program; 17-1® Radijska igra; 17.35 Zlata doba: 18.25 -Schubert in Italija; 19-3° Jazzovska glasba; 20.10 Zdravnik* vi nasveti; 20.30 Ko ljudje pojej01 21.05 Plošče; 21.50 Novice in fda' sba iz Latinske Amerike; 22.35 R°' cital. . .; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 12.30, 13.3°' 15.30, 17.30, 18.30, 19,30 Poročil«: 6.00 in 7.55 Jutranje razvedril0' 8.45 Spomini in lepa glasba; 9.3* Radijska nadalj.; 10.12 Zabav011 spored s Corradom; 11.00 Popevk0 za vsakogar; 12.45 Ne‘, ni BBC’ 13.40 Zabavna oddaja; 15.00 O l«'v ki glasbi; 16.37' Opereta včeraj in danes; 17.56 Gran Varietš; 19-j” Satirični program; 21.00 Simfonični koncert' 22-.45 Francoske pesUb- SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10-OJ’ 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 14.00, 15-0°’ 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročil8' 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro juh-0; otroci!; 8.08 Glasbena matinej«' 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladij poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in F čem?; 10.45 Turističn napotk1, 11.03 Mi oojemo; 11.20 Lokah10 radijske postaje se vključuje.!0' 11.40 Orkester The Hollyrid«e Strings; 12.10 Godala v ritmu' 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 "° seli domači napevi; 13.2u Zabava glasba; 13.30 Priporočajo yam. 1 ' 14.05 Gremo v kino; 14.45 S cem. . .; 15.30 Glasbeni internne* zo; 15.45 S knjižnega trga; , «Vrtiljak*; 17.03 Spoznavajmo sv° in domovino; 18.30 Iz. dela glas°c' ne mladine Slovenije; 19.20 *« bavna glasba; 19.35, Lahko no0, otroci!; 19.45 Miput? z Ljubija* skim jazz ansamblom; 20.00 K0* cert iz naših krajev;'21.30 Odd«J_ za naše izseljence; 23.05 Popul«r nih dvajset; 00.05 - 4.30 Nočni Pt0' gram — glasba.' najmanj 30.000), brez katerih ne bo mogoče urediti zobozdravniške službe v okviru krajevne sanitarne enote. Prav tu naletimo na pomanjkanje univerzitetne reforme. Treba bi bilo uvesti omejeno število vpisov na medicinsko fakulteto (seveda programirano leto za letom) in ustanoviti posebno stomatološko fakulteto, kot so to že davno naredili v Nemčiji, Avstriji in Jugoslaviji. Ni namreč pravilno, da mora zobozdravnik v Italiji najprej doktorirati v splošni medicini (študij traja s prakso najmanj 7 let), šele potem se lahko specializira v zobozdravstvu (še 3 ali 4 leta študija), Razum-lljivo je, da na tak način primanjkuje dentistov. Na stomatološki fakulteti bi bodoči zobozdravnik študiral pet ali šest let zobozdravstvo ter bi postal po tem razmeroma kratkem študiju mojster svojega poklica (sedaj mora študirati še najmanj 5 let). Druga težava, na katero bo gotovo naletela sanitarna reforma, je sodelovanje s krajevnimi upravami. Že dolgo se govori o re formi krajevnih ustanov, ki živo tari jo v zelo težkih razmerah. Zla sti finančno so te ustanove popol noma na tleh in se vedno bolj zadolžujejo celo za tekoče stroške Zato je težko razumeti, kako si bo sanitarna služba ustvarila so delovanje s temi ustanovami Ver jetno bo uspeh sodelovanja od vi sen predvsem od prizadevnosti in požrtvovalnosti posameznih upravi tel jev (županov in odbornikov), ne bo pa prišlo do nekega splošnega, uzakonjenega odnosa med temi ustanovami. Tudi vprašanje oskrbe za um ske bolezni ni povsem jasno nanizano v sanitarni reformi Doslej je službo za umsko zdrav,je u pravl.jala pokrajina, po novem pa naj bi to službo sprejela dežela. vendar pa še ni jasno, kako. Mot- nosti bi bile v glavnem dve -sicer direktno upravljanje dosed njih umobolnic ali pa decentr«^ zacija te službe po krajevnih c° trih za umsko zdravje. Ta dr«« rešitev bi bila verjetno boli u‘!£,| kovita f neka j takega je že prof. Basaglia), vendar bi °l. treba ohraniti tudi umobolnice ^ hujše in nevarnejše primere-vsem tem sanitarna - reform« govori, ampak prepušča re*11 teh vprašanj deželam. ZA ZAKLJUČEK Kljub vsem velikim tež«vaJ. kaže, da bo zakon o sanitarni formi le zlezel na zeleno vejo- N Sl* va sanitarna služba bo polag0 začela delovati. Gotovo ne bo -j vse gladko, a ,je le treba za1 Učinkovitost nove službe bo ^ visna v začetku v glavnem .. prizadevnosti upravnega in zdr« niškega osebja. Če se bodo t' ' dri skušali približati potreb8' ljudstva in bodo sposobni P°ss,,« no reševati upravne in statut«*^ pomanjkljivosti, bo že nekako V Če pa bo to osebje zavzelo šče posedanje birokratske ture, ki je slonelo v glavnem ^ togosti in zaprtosti, seveda bo šlo. ^ Veliko nalogo bodo morale in’e pri nadziranju sanitarne refo1’’;^ občine, sindikati in krajevni 5 ti. če bo prišlo do konstrukti, nega sodelovanja med temi 1°^, nimi organi in upravnim ter ničnim osebjem novih sanit«1'^ struktur, bo sanitarna reforma lika pridobitev za italijansko ^ publiko. Ker so krajevne usianJ-ve v veliki večini v rokah . prednih ljudskih sil, si do voh , upati, da bo zdravstvena brazba v Italiji, čeprav z ve* mi težavami, vendar _.Pr.avI-stekla. konjsc IfERAMA FOTOGRAFU^ a®*! Sobe za Ameriko Slovenijalesovi podjetji med 50 največjimi v ZDA — Še vedno premalo konkurenčni — Težave s strokovnjaki UBIJANA, 27. aprila — Za slovensko lesno industrijo je “Pariški trg še vedno najpomembnejši vzpodbujevalec izvo-**> toda poseg je na tem trgu vsak dan zahtevnejši zaradi iz-.no ostre konkurence proizvajalcev pohištva Iz dežel Sred-J«ga vzhoda. S temi proizvajalci gre slovenska lesna inilu-rUa čedalje težje v korak, ker so cene naših izdelkov že Previsoke. Slovenijales je trgovske ni-1 v ZDA dokaj dobro razpre-6 1 dalj časa imajo trgov-p° Predstavništvo (Wood Prniture representatives) v ew Yorku, že deset let pa lega, kar so postavili prvo njontirnico za sestavljanje Pohištva in skladišče. Take niontirnice so zdaj štiri (v ustonu, Atlanti, Gliftonu m hica.gu), samo podjetje (SK roducts corp.) pa dokaj us. P^Sno posluje, saj so preko njega minulo leto prodali za 8 milijonov dolarjev pohišt-Ja- To je ie nekoliko manj, pa je veljala prodaja pre- 0 Sloveni,] alesovega pred. »'avništva, ki je lani prodal ZDA za 22 milijonov dolar-"®v Pohištvenih izdelkov. Na j* način sta se obe podjel-j ’ ki sta pravzaprav zdru-uvrstili med 50 najveJ-Jin lesnih podjetij v ZDA. Slovenijales se je v ZDA, Podobno kot vsa Jugoslovanka lesna industrija, specia. ‘ziral za prodajo tako imeno-anega kolonialnega pohištva. y^daja tega pohištva teče še 1 no dokaj ugodno, vendar j® opaziti, da povpraševanje P® lem pohištvu ne narašča v®* tako, kot včasih. »Ne pričakujemo posebne-”8 Padca pri prodaji tega Pohištva. Kolonialen stil je za Američane neka-"*®n tradicionalen stil in za-r&di tega smo se tudi specia-dZlraH za proizvodnjo in pro-aJo tega pohištva. Vse pa Ku’ da bo prav prl tem p0 . vu prišlo do stagnacije P*1. Prodaji, zato skušamo za-e; * prodajo ploskovnega^ JtZlr°ma, sestavljivega pohi-Va. ki pa bo vendarle imelo vse značilnosti kolonialne-8a Pohištva. . To pomeni, da v ZDA ne Prodajan samo stolov, gu «amikov in miz, ampak tudi nevne sobe in spalnice. Pri m pa predstavljajo naj večji Problem cene, kajti naše Penice in dnevne sobe so na meriškern trgu predrage, da Se lahko kosale z lesnimi po vladni voditelji, bodo zelo težko prebrodili krizo, ki se oglaša iz leta v leto in ki .onjo .sovražni ki revolucije izkoriščajo v svoj prid.« Skratka, »iz začaranega kroga se da prebiti samo z večjo proizvodnjo«. V primerjavi z lanskim letom je v mozamblški javnosti pri obravnavanju vzrokov težav v preskrbi težišče prema khilo s pretežnega poudarjanja sovražne dejavnosti kot glavnega vzroka na iskanje lastnih1 napak in pomanjklji vosti. Tako »Tempo« odkritosrčno piše: »Na prvi vsedržavni konferenci o planiranju so ne samo razčlenili izkušnje, marveč tudi sprego vorili o pomanjkljivostih in storjenih napakah, in kot je na dlani, te napake še naprej plačujemo. To je težko priz- ] do deset tisoč ton. Podobno natl samim sebi, a je nujno potrebno.« Na prvi konferenci o planiranju pred dnevi, ki jo je odprl z govorom predsednik Samora Machel, je nastopil tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo in povedal, kaj sp dogaja z uvozom to vorn,jakov in kmetijske me hanizacije: * »Pomanjkljivosti v planiranju, prinašajo tudi pojave, kot so nezadostna usklajenost z domačim in dustrijsklm sektorjem. Tako smo uvozili tovornjake, nato pa mesece in mesece čakali na karoserije zanje. Pomanjkljivo je tudi šolanje, usposabljanje strojnikov in mehanikov, s katerimi bi zagotovili vzdrževanje opreme Na omenjeni konferenci, na kateri so opredelili zasnove načrtovanja in planske organizme, so kritizirali tudi uvoz »iz rok v usta, iz dneva v dan«, se pravi odsotnost srednjeročnega planira nja. Državni organi, zadolženi za uvoz, naročajo blago živila in drugo, ne da bi imeli kolikor tohhko zaneriiiv pregled nad potrebami, nad dejansko porabo. V ilustracijo navajajo, da Je v mladi, manj ko tri leta stari republiki spričo zboljšanja prehrane prebivalstva in večje kupne moči poraba riža zrastla s pet do šest tisoč ton mesečno na devet je malone z vsemi drugimi osnovnimi živili in življenjskimi potrebščinami. Mesna kriza je še posebej občutna. Mozambik Ima sam po sebi dovolj goveje živine, toda zaradi opuščanja reje in zlasti še zaradi bolezni živine je domača prireja pičla. Ladja z uvoženim mesom je imela zamudo. To je položaj še zaostrilo. In ko je tovor prispel, so ugotovili, da milijonsko glavno mesto Maputo premore eno samo hladilnico z zmogljivostjo pičlih 750 ton. Pomanjkanje hladilnic ln silosov pa skladišč povzroča, da dežela nima niti najnujnejših zalog osnovnih živil in potrebščin. In ker je deviz v državni blagajni premalo, tudi sicer ne morejo nabavljati na zalogo. Ko primerjajo lanske tegobe pri preskrbi z letošnjimi, opozarjajo v Mozambiku na razloček. Ta je v tem, da la ni niso imeli urejenega p!a niranja, a so imeil sorazmer no dovolj deviz za’ uvoz. Letos so načrtno ‘delo zboljša li, a kaj, ko manjka' deviz. Hkrati se Frel-imo m yla-dh prizadevata odpraviti dediščino 'kolonialne minulosti, ki se kaže v enostransko razvitem trgovinskem omrežju, ki je streglo pretežno tuji manjšini in petičnim slojem, v neenakomernem razvoju pokrajin, v sorazmerno slabo razviti predelovalni industriji in zapostavljenosti pre-. voza'. Med sedanjimi ovirami na vajajo predvsem kopičenje blaga in verižništvo, gospodarske sabotaže, nasprotnike v državnem aparatu m vodstvih podjefj in ne nazadnje pomanjkljivo zavest delavstva. JOŽE ŠIRCELJ Brodolom na Cipru Neuspeh VValdheimovega posredovanja — Kiprianu zavrnil turški »paket« — Zastoj med Atenami in Ankaro Generalni sekretar OZN Kurt VValcIhcim je po vrnitvi iz Nikozije izjavil, da ne bo več dajal pobud za pogajanja med ciprskimi Grki in Turki, če nc bo v naprej prepričan, dk bodo pogajanja uspešna. S hribov na morje Planinka« iz begunjskega E lana, prva družinska jadrni-Ca pri nas, je uspešno prestala prvi pomorski krst 24. aprila — Prva Elanova družinska jadrnica, ki ® Jo pred dnevi splavili v Verudeli, ni potonila, niti se ni ®varru> nagnila na bok, kakor so v škodoželjno napovedovali Pričakovali nejeverni Tomaži, .pač pa je pogumno razpela dei Jadra I" zaplula. Po 14 dneh, ko je obplula dobršen ! 1 *ahodne istrske obale, Unije, Mali Lošinj, Cres, Pag vr»* 6 ~ okoli trist0 ml,J dolffo pot’ ie uspcSno prestala vet ° Preizkušenj ter meritev, med njimi tudi najhujše Č51 Ve’ kl razsajajo tod naokrog, kakor pravijo Elanovi **apJI, pravzaprav zdaj že ladjarji. n kaikšna je prva družin-jadrnica, ki bo do kon-Bll jUlija oziroma do visoke sezone dobila še J^Pajst sovrstnic — plastič-tfg, luPin? Na oko je malce •k USasta- podobno kot kap-v®ndar na moč elegant ^ Potegnjena proti pramcu. 2.7» ^ 7i63 metra, široka B'a bietra, medtem ko nje-ohr 'skuPna teža pod polno l^henitvijo znaša 2.300 ki- Polnimi jadri (glavno, lovt flok in šplnaker) biet Veter v 91 kvadratnih hib^ov površine ter dosega do 7-5 vozlov (brez beti ra in * vetrom v hr-je ■ Med tehničnimi podatki ^ 1^imiv tudi, da z glavic 'adrom • In genovo usipe-v®tr\M°Ve do 20 stopinj proti pf^i®n načrtovalec Miha j*ar je to prvo družinsiko jTnioo v Jugoslaviji — več j,j ®onih so že zgradili dru wrodarji, še več pa po6a-«*hiki _ ki že doživlja si-vod °brtT)iskb serijsko proiz-•?(vTn,0: krstil z imenom S -Pa jo za zdaj .imenu-kar Planinka, saj je s hribov pogumno zaplula na morje. Ob ogledu prve Planinke pod jadri, so Elanovci pose-bej poudarili, da so podobnosti z drugimi barčicami pač možne —, tudi avtomobili so si drug drugemu podobni, kar zadeva kolesa, ok-nk in vrata in motorje — da pa je vendarle plod vztrajnega lastnega razvoja in trdega dela ter ne nazadnje logično nadaljevanje Elanove proizvodnje čolnov, jadrnic in gliserjev. ' Pri načrtovanju, gradnji in testiranju prve družinske jadrnice so kot svetovalci sodelovali Italijani, Angleži in Jugoslovani, med katerimi je pred koncem, preden se je Planinka razcvetela v svojem elementu pod polnimi jadri, skeptično odpovedal sodelovanje le neki jugoslovanski strokovnjak, kot da ne more verjeti, da bi se kaj pametnega lahko rodilo iz naše, tako imenovane planinske momarioe. Po prvih testnih vožn jah si Je Elanov italijanski zastop nik zagotovil prviii šest Pia ninkinih lupin, ki jih bodo v i kratkem izdelali v Begunjah. Elan nudi svojo družinsko jadrnico naprodaj v treh paketih z geslom »Naredi si sam« zaradi tega, ker je bi lo zadnja leta na domačem trgu'največ povpraševanja po podobnih ladijskih lupinah, izdelanih iz poliestrske smole in steklenih vlaken. V prvi paket štejejo zunanjo lupino, palubo, notranjo lupino in pokrove, skratka vse -kar je narejeno iz plasti ke. Vsi deli so že spojeni, le paluba je samo z vijaki privita na lupino zato, da jo pri montaži notranje opreme (pohištva) lahko odstranimo. Cena za prvi paket znaša 98 tisoč dinarjev, kar na okroglo po starem povedano pomeni 10 milijonov dinarjev ali natanko toliko kot so Elanovci obetali pred dobri-raa dvema letoma. Drugi paket obsega popolnoma izdelano' notranjo opremo (v ■'ln,em paketu) z vsem okovjem in električno napeljavo, tretji pa v celoti izdelano jadrnico z vso opremo. Krmilo ln kobilico je treba kupiti oziroma plačati posebej. Družinska jadrnica Planinka, sposobna za plovbo, vendar brez motorja, po današnjih cenah stane 330 tisoč dinarjev, kar pomeni, da je vsak paket vreden, ok roglih sto tisočakov. Izdelovalec priporoča vgrajene motorje z močjo od 8 do 12 KS, vendar pa zadostujejo tudi izvenkrmni motorji od 4 KS na.nrej. Ce st na, hitro roko ogledamo še notranjost barčice, ZAČETEK »PLANINŠKE« MORNARICE - V Elanu so se odločili za nadaljevanje tradicije v proizvodnji čolnov in gliserjev. Družinska jadrnica »Planinka« je že uspešno zaplula. naj povemo, da ima dnevni prostor s kuhinjo, pet ležišč, stranišče in — 9,5 metra vi sok jambor. Kar zadeva ceno oziroma vrednost drugega in tretjega paketa je marsikaj odvisno od zahtevnosti samogradite. lja ln ne nazadnje njegove kupne moči, ko si jo bo op remljal, zato lahko pride »skozi« še bistveno ceneje ali pa tudi dražje, poudarjajo graditelji. Tako Jadrnico v prvem pa ketu kot v celoti je moč kupiti na družinski kredit v višini loo tisoč din z odpla Čilom na dve leti m 12-od-stotno obrestno mero, kar praktično pomeni, da se v družinsko kreditno skupnost lahko poveže tudi več ljubiteljev plavajoče vikend Hišice ki sipet še zdaleč ni poceni, vendar bistveno cenejša kot v tujini. NIKO LAPAJNE Waldheimova odločitev je v neposredni zvezi s polomom njegovih- posredniških, prizadevanj. Turška stran je namreč generalnemu sekretarju OZN 13. aprila izročila »pa ket« turških predlogov za re šitev ciprske krize. Predlogi, ki naj bi bili podlaga za nadaljevanje medciprskih poga janj, so razdeljeni na tri dele. • V prvem delu Je obravnavana nova ustavna ureditev Cipra, ki predvideva zvezno skupščino z enakim številom predstavnikov ža 'čbe skupno sti, kar naj bi na eni strani preprečevalo hegemonijo ene skupnosti nad drugo, po dru gi pa zagotavljalo, da bi Ciper obstal kot enotna, neodvisna in neuvrščena država, o čemer se obe strani strinjata. • Drugi del turškega »pa keta« obravnava določitev etnično zaključenih federalnih enot bodoče zvezne republike Ciper. Turki pravijo, da pr tem ne gre iskati aritmetične rešitve, ker da Je turško prebivalstvo zaredi dolgega zapostavljanja pretežno kme tijsko in torej zemlja ne mo re biti razdeljena po propor cionalnem merilu, hkrati pa izražajo pripravljenost, da se o sleherni točki pogajajo konkretno. • Tretji del »paketa« obra vnava usodo novega dela Fa-maguste, kamor bi se lahko vrnilo okrog 30.000 grških beguncev, vendar ob upošte vanju varnosti turške nacionalne skupnosti. Predsednik Kiprianu Je tur ški paket, ki mu ga je predložil Waldheim, zavrnil kot nesprejemljivo ponudbo. S tem je padla v vodo posredniška vloga generalnega sekretarja OZN, zaustavili pa so se tudi drugi procesi, ki so se odvijali v trikotniku Ankara—Atene—Nikozija na jugovzhodnem krilu NATO. Ko sta se v Montretucu marca sestala grški premier Karamanlis in njegov turški kolega Ecevit, je optimizem v Ankari postal bolj otipljiv Premiera sta se načelno domenila, da bosta državi vsa sporna vprašanja reševali s pogajanji (od Cipra, militari-zacije ali demilitarizacije grških otokov v Egejskem mor ju, vprašanje morskega dna pa do usode turške manjšine v Grčiji), o konkretnih vpra šanjih s tega dnevnega reda pa naj bi se začeli grški in turški funkcionarji pogovar jati v Ankari 18. aprila. Sedaj so bila ta pogajanja na gr ško pobudo odložepa za ne določen čas, začetni optimizem v turškem glavnem me stu pa je zdrknil globoko nizdol. »Dokler ni preklican ameriški embargo na izvoz orožja v Turčijo in dokler se gospodarski položaj v tur škem delu Cipra nenehno slabša, se Grčija- ne bo pri pravljena pogajati...« ugo tavlja istambulski »Milliyet« Neuspeh Waldheimove pobu de je prizadejal tudi Carter jevo administracijo. Do nje je namreč prišlo, v času, ko je Washington reaktiviral svo jo politiko v vzhodnem Sre dozemlju z vrsto pobud, ki so sedaj pred Kongresom. Carterjeva administracija je namreč predlagala, da bi uki nili leta 1974 uvedem embar go na izvoz orožja Turčiji v prepričanju, da bo to omeh čalo turško stran glede ciprskega vprašanja, kajti ia problem je ključ do sanacije razmer v jugovzhodnem kri lu NATO. Da bi Američani dptezali Grkom svoj nepristranost v grško-turško-ciprskem sporu, so v £e|i hiši predlagali tudi za Grčijo 140 milijonov dolarjev gospodarske pomoči, Cipru pa 5 milijonov za vzrir ževanje beguncev, ki so se umaknili pred turško inter vencijo 1974. Bela h‘ša „e torej reaktivi-rala svojo politiko v vzhodnem Sredozemlju v času, ko so postali odnosi med ZDA in ZSSR dokaj občutljivi in ko se v nekaterih krogih v svetu zastavlja vprašanje, če ni proces popuščanja napetosti v svetu obtičal na mrtvi točki. Ta ameriška pobuda je na letela na hudo oviro, ki se ji pravi Ciper, iz več razlogov Nikozija ni zavrnila samo turškega »paketa predlogov«, marveč je posredno dala vedeti, da ni računati na uspešnost medciprskih pogajanj, če bo na njih sodelovala Turčija, ki bi se čutila olajšano ameriškega pritiska spričo ukinitve embarga. »Najprej rešitev za Ciper (predvsem umik turških čet z otoka i potem ukinitev embarga,« je nedvoumno stališče Nikozije. Tudi ključ za razumevanje grških stališč je embargo, oziroma njegova ukinitev. V Atenah, so si namreč lahko na prste izračunali, da je nova pobuda Carterjeve admini stracije sicer zajela vse tr prizadete strani — Turčijo, Grči jo m-Ciper — da pa ostaja Turčija v ameriški in v atlantski strategiji odločilni faktor. Enaka teža v atlantskem zavezništvu pa )e v grški nacionalni politiki aksiom ki ga nobena vlada v Atenah ne more zanemariti, ker je to v danih razmerah (grško in turško članstvo v NATO) isto, kot regionalno ravnotež je sil med Turčijo in Grčijo Tti Je bilo priznano s paktom Atatiirk—Venezeilos leta 1934. porušeno v škodo Turčije po vojni, ko je Grčija dobila Dodekanez, in znova porušeno v škodo Grč* le leta 1974, ko so turške čete zasedle skoraj polovico Cipra. MIRAN ŠUŠTAR lotnim prebivalstvom mesta Lute. Približni- 1,7 milijuia ljudi je poslušalo radijski prenos, v katerem so prvič razkrili napake mestnega vodstva. Napake, ki jim jih očitajo, so pesjjoštovanje državnih finančnih načrtov, gradnja razkošnih objektov namenjenih »kadrom«, trošenje proračunskih sredstev in podobno ' 1 Kot,so sporočili, so več kot 64 nenačrtno in skorajda skrivaj zgrajenih poslopij zaplenili in jih izročili javni uporabi, 10 od t6 zaseženih klubov F>a bodo v prihodnje uporabljali za kulturne in druge potrebe prebivalcev. Pet sprejemnih centrov za kadre in dvoje družbenih poslopij bodo preuredili v hotele, šole in bolnišnice. Podobni ukrepi so predvideni še za 435 nenačrtno zgrajenih objektov. 2en Min 2i Bao prinaša te jsodrobnosti, hkrati pa še po. sebej opisuje vedenje vojaškega vodstva v mestu Luta, ki je brez dovoljenja višjih oblasti zgradilo šestnastropno poslopje ter velik klub V enem od okrožij blizu mesta so na deset tisoč kvadratnih metrih postavili tudi sprejemni center za kadre. Sredstva, ki so j.h ?a to porabili, so bila namenjena namakalnim kanalom, šolam in podobno Kot navaja kitajski tisk so ti judje tudi nižje organe m ustanove vzpodbujali h kršenju finančne discipline. Pogosto so to izjavljali /s poklanjanjem raznih dragocenih daril, z dajanjem podkupnin ter na. sploh z izkoriščan tem državnih skladov v zasebne namene. Potem, ko so prijeli mestno vodstvo, so odkrili ie »pet večjih skupin ki so si pri:a-ščale državna sredstva in dr. žavno lastnino« Poleg drugega mestna upraVa Lute dve leti tudi ni izpolnjevala finančnih obveznosti do države. V tej pokrajini trenutno preverja finančno poslovanje raznih tovarn in podjetij 600 skupin Akcija se širi tudi v druge pokrajine in pričakovati je, da bo kmalu zajela vso Kitajsko. Krepitev zakonitosti, pravne, ga reda m discipline je ena od poglavitnih nalog novega kitajskega vodstva, ki se- je hrabro in brezkompromisno zagnalo v boj za negativnimi pojavi. 1 Boj proti gospodarskemu kriminalu je le ena od akcij vodstva, to pa se ne bori samo proti temu zlu. Boj proti nosilcem negativnih pojavov, pod pogojem, da se izvaja na konkretnih primerih, pomeni velik mobilizacijski faktor, ki okrog vodstva zbira najširše množice prebivalstva. Stroka podpora, ki Jo Je dobilo vod-stvo z aretacije »četverice« in njenih najbližjih privržencev se zdaj krepi in širi prek akcije, ki Je ljudstvu dojemljiva, ocenjujejo p>a jo kot nujno in [»trebno. ALEKSANDAR NOVACIC BRITANCI O NEPOTREBNIH RECEPTIH Velik račun za zdravila Varčevalna akcija naj bi zdravstvenemu zavarovanju pomagala iz finančne zagate • Strožji nadzor nad reklamo POSEBEJ ZA DELO LONDON, aprila — V soglasju s predstavniki zdravniških združenj je britanska vlada začela akcijo, ki naj bi prihranila letno do 30 milijonov funtov samo pri računih za zdravila. S to kampanjo poziva vlada zdravnike in paciente, naj po možnosti znižajo število zdravniških receptov, k) niso ravno nujno potrebni. V ta namen je pripravljenih 10.000 lepakov, ki kažejo zdravnika z velikimi praznimi rokami, zgoraj in spodaj pa je obvestilo: »Bodi pripravljen na to, da ooš zapustil ordina cijo praznih rok, ker ti zdrav, nik morda ne bo dal recepta. Njegov nasvet je lahko vse, kar potrebuješ. Seveda pa bodi prepričan, da boš recept tudi dobil če ga zares potre buješ.« Hkrati z lepakom bodo raz poslali tudi četrt milijona letakov, ki predlagajo, naj pa cienti ne nadlegujejo zdravnikov z »malenkostnimi teža vami« Sedanja akcija je posledica visokega računa za zdravila, s katerim se bori britansko zdravstveno zavarovanje in ki Je lani samo v Angliji in Walesu dosegel 595 milijonov funtov. Razen tega pa stroški za zdravila neneh no naraščajo: v letih 1967—74 se je skupni račun zanje podvojil orvič v obdobju 1974— 77 pa že drugič. V ietu 1974 so britartski zdravniki napisali 295 milijonov receptov, ob koncu leta 1977 se Je njihovo število zvišalo na 380 milijonov. Vlada in pristojno ministrstvo pozivata paciente, naj ne zahtevajo oc. zdravnikov tistih zdravil, ki Jih lahko sami kupijo v lekarnah, in prav tako ne tistih preparatov, o kate rih jim zdravnik vnaprej pove, da jih ne potrebujejo. Sta tistika kaže med drugim, da so Britanci lani porabtli za razne preparate proti kašlju štiri milijone funtov, za odva Jalna sredstva dva in za vita minske preparate tri milijone. Pristojni minister David En-nals zatrjuje, da bi iahko prihranili še dodatnih 40 milijonov funtov pri receptih za pomirila in za preparate proti revmatizmu Poznavalo razmer ugotavljajo: korenine teh izdatkov, ki dosegajo v Angli Ji in Walesu 10 odstotkov vse ga računa za zdravila, so v zahtevah paoientov na podlagi nepravilne reklame. Poleg želje, da bi prihranili denar pri nepotrebnih zdravilih, pa akcija nakazuje še drugi vidik, tj. prepričanje, da so ljudje postali že vse preveč odvisni od zdravil in da zdravnikom vzamejo veliko dragocenega časa pacienti, ki hočejo le aspirin ali pa stekleničko sirupa proti kašlju. Zdravniki pripovedujejo iz izkušenj da lahko včasih le tako končajo pacientov obisk v ordinaciji, da vzamejo blok m pero ter napišejo recept. Poudarjajo, da je sedanja kampanja odsev tesnega sodelovanja med zdravniki in zdravstvenimi oblastmi. Poprej so zdravniki odklanjali zamisel o »belem papirju«, tj. o odobrenih zdravilih, ki so cenejša od enakovrednih preparatov in ki bi jih bilo mogoče dobiti brez recepta,. ker so sodili, da bi to pomenilo neposredno poseganje v njihovo strokovno presojo. Minister Ennals je dejal ob napovedi sedanje varčevalne akcije da so se z industrijo sporazumeli o pravilih za strožji nadzor nad reklamo za zdravila v zdravniških publikacijah Dogovor Je bil sklenjen o vsebini reklam in o načinu objavljanja kakor tudi o vsotah, ki naj bi bile porabljene za to reklamo in za splošno pospeševanje prodaje zdravil. Kot nadaljevanje sedanje akcije p« pripravlja svet' m zdravstveno vzgojo novo kampanjo, ki bo stala 100.000 funtov in ki naj bi jo izvedli kasneje leto« pod geslom »Z zdravili ravnaj spoštljivo«. ALJA KOŠAK PRIMORSKI dnevnik IZBOR IZ DELA 28. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA *.V-- -‘r' 1 “ Načrti pod streho Vse več družbenih stanovanj • Gradnja za znanega kupca, ne za trg - Za večji vpliv in delo hišne samouprave UlfpU.iNA, 25. aprila — Samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah bodo na novo oblikovane maja, medtem ko bo prvo zasedanje novega sklica skupščine zveze stanovanjskih skupnosti konec junija, 'fo pa bodo že tudi zasedanja, ko bodo po novem skupaj razpravljali tako zbori uporabnikov kot zbori izvajalcev. t današnjo nadnjo sejo skupščine 7.veze stanovanjskih skupnosti S'o vehi je se j« izteklo obdobje, ko smo na stanovanjskem področju amo-va, skušali učvrstiti samoupravne družbenoekonomske očfnose. Minulo delovanje občinskih stanovanjskih skupnosti je pokazalo, da je potrebno' na stanovanjskem področju znatno bolj razviti delegatsko dogovarjanje, saj je stanovanjska skupnost le mest? usklajevan1« teženj v stanovanjski politiki. Zato so tudi danes pozdravili novost, ki jo v samoupravno delovanje na tem področju prinašajo po novem izvoljene posebne delegacije za stanovanjske interesne skupnosti. • Prav tako se začenja že tudi dolgo pričakovana razprava o uresničevanju, družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, za kar so bogato gradivo pripravili v okviru skupne komisije rtoisedasvega IK predsedstva CK, ZKS in predsedstva RS ZKS in predsedstva PS ZSS. V njem so tudi opredelili osnovna izhodišča, po katerih bodo stanovamske skupnosti uravnavale svoje delovanje. Četrta faza TE Šoštanj pred startom Z« prvi maj bodo predali namenu vrsto elektroenergetskih objektov VELENJE, 25. aprila - V počasitev delavskega praznika 1. maja bo sestavljena organizacija elektrogospodarstva Slovenije slovesno predala namenu številne nove elektroenergetske objekte. De ItCvci združenih slovenskih elektrogospodarskih kolektivov pod geslom -,jiNovi gospodarski objekti — skupni dosežek delavcev proizvajal cev m uporabnikov« s slovesnostmi zazanamovali končana dela prt daljnovodnem omrežju, razdelilnih transformatorskih postajah in elek trg mah Osrednja med temi slovesnostmi bo v petek, 28. aprila, ko bodo v Šoštanju slav nostno predali v redno obra tpvanje novo 4. fazo Šoštanj ske termoelektrarne. Slav nostnl govor Andreja Marinca kakor tudi glavni del proslave bo prenašala tudi RTV Ljubljana. S. S. Kot je dejal predsednik skupščine zveze stanovanjskih skupnosti Rudi Bregar, lahko zaznamo vrsto /spodbudnih premikov v podružbljanju stanovanjske dejavnosti in povečanem vplivu delavcev in cbčanov na to izredno občutljivo področje njihovega življenja. Kaj to pomeni? V marsičem smo že uspeli odpraviti nenačrtnost in neusklajenost v stanovanjski dejavnosti. Vse več je že temeljnih organizacij, ki dolgoročneje na črtujejo, kako bodo pokrile stanovanjske potrebe svojih delavcev. Postopno odpravljamo gradnjo stanovanj za trg in jo nadomeščamo z zidavo za znanega kupca, Jci bo imel tudi več možnosti, da bo od-ločilneje vplival na pogoje življenja v novi stanovanjski soseski. Še več pa bo treba, stori ti, da bo dejansko zaživelo delovanje hišne samouprave, zaobiti pa ne bi smeli tudi urejevanja drugih vprašanj, ki so povezana v stanovanjskem spletu. In to vse od načrtova. n ja, urbanizma, zemljiške politike, stanovanjskih standardov, cene stanovanj in še česa. Tu šele utiramo nova po- ta, kajti še je zaslediti trdoživost starih, v prejšnji praksi zakoreninjenih odnosov in zadrževanje določenih administrativnih razmerij. V stanovanjskih skupnostih so opozarjali, da se taka razmerja izražajo tudi v občinskih oblastnih strukturah. Gradivo o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, o njem bo tekla razprav« tudi v združenem delu ter med stanovalci, razgrinja, da so bili doseženi relativno veliki količinski rezul- | tati pri gradnji stanovanj. O tem dovolj povedo podatki, oe smo v zadnjih šestih letih dobili 70 tisoč novih st-ano. vanj, z okoli osmimi zgrajenimi stanovanji na tisoč prebivalcev pa smo v Sloveniji dosegli tudi razvite evropske države. Spremenilo se je tudi razmerje v korist družbene gradnje, ki je sedaj že 59 odstotna. Vendar no drugi strani razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu še hi dovolj sledil družbenim prizadevanjem in sorazmerno velikim materialom vladanjem v stanovaijsko zidavo. Ob tem bi lahko razmišljali zlasti o tem. da združevanje sredstev za stanovanja večkrat poteka mimo vplivama m odločerua delaVcev, kliub jasnim skle-oom pa tudi še nismo uveljavili ekonomskih stanarin. STOJAN ŽITKO Dražji avtomobili Zaradi spremenjenih obračunskih tečajev, bodo avtomobili, uvožerii z zahoda, dražji LJUBIJA NA, 35. aprila — Kljub nespremenjenim tovarniškim cenam, so postali avtomobili, uvoženi s konvertibilnega področja občutno dražji. Zveznf izvršni svet je namreč v soboto 22. aprila sprejel odlok, s katerim so spremenili tečaje tujih valut pri določevanju osnove za obračun carin in drugih dajatev. Carine in druge dajatve se sedaj obiačunavajo po višjih osnovali, kar seveda pomeni podražitev. Obračunski tečaji so ostali enaki le za italijanska vozila — vrednost lire je pri določitvi obračunske osnove enaka kot prej oziroma sto lir za 2,10 dinarja. Do 22. aprila letos je bil obračunski tečaj britanskega funta 33,70, sedaj pa carino in prometni davek za vozila, vplačana v funtih, obiačunavajo po višji osnovi — britanski funt velja 34,95 dinarja. Francoski frank se je. »podražil« od JI76 dinarjev za sto frankov na 385,80 dinarja, prav tako je razlika občutna pri holandskih florinih — sto florinov velja po novem 835,25 dinarja, kar je za 85 dinarjev več kot prej. Volvo 55, ki ga izdelujejo v Holandiji bo tako precej dražji. Največjo spremembo je doživela nemška marka. Tako velja sedaj- sto mark 893,70 dinarja, kar je za 89,55 dinarja več kot je bilo pred odlokom ZIS. Jasno je torej, da so se največ podražili nemški avtomobili. Devizna cena ford fieste je ostala enaka — 6.831 mark, vendar če upoštevamo novi obračunski tečaj in vse preračunamo v dinarje, se je fiesta podražila za 10 do 12 tisoč dinarjev, 1100-kubični ford escort pa za 15 do 15,5 tisoč dinarjev, taunus pa kar za 20 do 25 tisoč dinarjev — odvisno od moči motorja in opreme. Najbolj iskani nemški avtomobil opel kadet econo-mi stane vključno z vsemi dajatvami približno 158 tisoč dinarjev (devizna cena je 6.970 DM), kar je za 12 tisoč dinarjev več, kot je bilo treba odšteti pretekli petek. Ascona 1,2 je dražja za 25 tisoč dinarjev, rekord pa kar za 35 tisoč. Podražitve so nekoliko manjše, kar zadeva francoske avtomobile. Za najcenejšo simco je treba odšteti kot doslej 10.885 frankov, toda carina in davki so sedaj višji za približno štiri tisoč dinarjev. Preračunano v dinarje stane »najcenejša« simca sedaj okoli 10 tisoč dinarjev, za najdražjo simco 1308 GT pa je na račun novih obračunskih tečajev treba našteti šest tisoč dinarjev več, tako da stane sedaj približno 230 tispč dinarjev. Poleg novih tečajev je podražitvi peugeotov botrovalo tudi enoodstotno povečanje tovarniških cen. Peugeot 104 velja po novem 13.020 francoskih frankov (prej 150 frankov manj). RANKO DOROTKA LJUBLJANSKI EKOLOŠKI DNEVI Sonce nudi pomoč Poleg tradicionalne razstave vrsta posvetovanj • En dan posvečen izkoriščanju sončne energije — O odpadkih LJUBLJANA, 24. aprila — Od 8. do 12. maja bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tretje leto zapored ljubljanski ekološki dnevi. I.etos jlii bodo organizirali republiški komite za varstvo okolja, republiški komite za energetiko, skupnost slovenskih občin, gospodarska zbornica Slovenije in zveza društev in organizacij za varstvo okolja v Sloveniji. / Poleg že tradicionalne mednarodne razstave Tehnika za okolje, bodo priredili vrsto, posvetovanj o najbolj aktualnih temah varstva okolja in izdali tudi nekaj, posebej za to priložnost pripravljenih publikacij. Na razstavi Tehnika za okolje bo letos sodelovalo preko 110 razstavljalcev, med njimi približno 30 iz tujine. Posebno pozornosti bodo posvetili problematiki onesnaževanja in čiščenja voda, predelavi odpadkov, prostorskemu planiranju in uporabi sončne energije. Organizatorji predvidevajo, da bo zlasti prikaz uporabe sončne energije zbudil radovednost številnih obiskovalcev, zato nameravajo en dan posvetiti safno tej temi. Priredili bodo predavanja. oredvajali filme in pod strokovnim vodstvom prika- zali naprave za izkoriščanje sončne energije. Tega dne bodo ustanovili, .tudi. Slovensko društvo za sončno energijo- Republiški komite za varstvo okolja in skupnost slovenskih občin bosta organizirala konferenco predstavnikov občinskih skupščin o po-litiki varstva okolja. Beseda bo tekla predvsem o pred kratkim sprejetem zakonu o ravnanju z odpadki in o programu racionalizacije pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva bo pripravila posvetovanje o varstvu okolja v gbz-darstvu, repubjiška konferen. ca SZDL pa bo skupaj z republiškim komitejem za varstvo okolja organizirala kon- Luka išče tovore Pogovori predstavnikov Luke Koper z izvozniki in uvozniki o večji usmeritvi blagovne menjave prek te luke LJUBLJANA, 37- aprila — Predstavniki koprske luke bodo ob sodelovanju zborničnega .koordinacijskega odbora za Integralni transport organizirali v maju področne pogovore t vsemi slovenskimi izvozniki in uvozniki; na njih se bodo pogovorili o možnosti za večjo usmeritev slovenske čezmorske blagovne menjave preko koprske luke Podatki kažejo, da so slo- venski izvozniki In uvozniki v minulem letu povečali bla- govni promet preko jugoslo- vanskih luk za 99 odstotkov v primerjavi z letom prej; preko njih so uvozili ali izvozili skupno 1.427.821 ton ‘blaga (leto poprej 716.444 t.on i. Pri tem se je izvoz blaga lani povečal za 87 % (553.363 ton, leto prej 300.845 ton), uvoz pa za 108 % <854.458 ton, leto prej. 415.599 ton). Kar tri četrtine celotnega slovenskega čezmor. skega blagovnega prometa -(1.069,948 ton) so bile usmer. jene preko koprske in reJke l«ke (>52.432 ,ton ali 38,7 «/o preko koprske in 516.518 ton ali 36,3 “ o preko reške luke), dobra šestina (246.742 ton ali ' 17 3 M preko drugih jugo-st&vanskih. predvsem pa splitske luke), dobra osemdesetina (I9.2f>2 ton ali 1,3%) preko tržaške in dobra pet-ha (Etina (921(76 ton ali 6,5 S) preko drugih evropskih lUk V svoji prekomorski blagovni menjavi je slovensko gospodarstvo lani uporabljalo koprsko luko bolj v uvozu kot pa v izvozu blaga: preko nje je uvozilo 413.816 ton ali 47 9 odsrotk'’ vsega preko luk uvoženega blaga, izvozilo pa 138.616 ton ali 24,6 odstotka vsega preko luk izvoženega blaga. Preko reške luke je izvozilo nekaj več blaga (139.412 ton ali 24,7 "o), manj pa ga je uvozilo (377.104 ton ali 43.6%). Občutno večji pa je bil izvt>z raznih nekovinskih surovin preko splitske luke (209.572 ton ali 37,2%). Ce upoštevam.) še podatke o slovenskem blagovnem pro metu preko jugoslovanskih luk za leto 1976, lahko izluščimo zanimivo ugotovitev o usmerjenosti slovenskega izvoza in uvoza na posamezne luke. V minulih dve1’ letih sta slovenski ižvoz in uvoz preko reške luke naraščala znatno hitreje kot preko ko prske luke; podobno velja tudi za naš izvoz preko za hodnoevrop-kih luk. Kje so vzroki za to? Eden najpomembnejših je vsekakor pomanjkljiva tehnična in tehnološka usposobljenost koprske luke za po. samezne vrste tovorov; te bo zato morala posjdobiti sedS nje in usposobiti nove luške zmogljivosti za posamezne vrste tovorov. Naj samo mi mogrede omenimo, da predstavlja na primei tzvo/ izdelkov riaše lesne industrije kar dve tretjini slovenskega ferenco o nalogah in vlogi samoupravnih ‘ interesnih skupnosti v varstvu okolja. Vsebinsko bogato bo zlasti posvetovanje o zbiranju in vračanju odpadkov v proizvodnjo, ki ga bo organizirala gospodarska zbornica' Slovenije. Referenti bodo udeležence seznanili z novostmi pri čiščenju odpadnih voda v usnjarstvu in -možnostjo pri dobivanja sekundarnih surovin iz teh vod, z načinom, kako bomo lahko ponovno uporabili odpadke iz plastike in kako naj bi čimbolje izkoristili komunalne odpadke. Spregovorili bodo tudi o še neurejenem vprašanju težkih odpadnih olj in o nevtralizaciji strupenih . odpidnih snovi-. Dr. Jože Slivnik, ki že da'j časa proučule nre.lelavo anorganskih odpadkov v gradbeni material, bo podal svoje dosedanje ugotovitve. Posebno posvetovanje v okviru l jubi lanskih ekoloških dni pripravlja tudi zveza društev in organiea-ii za varstvo okolja v Sloveniji. . SILVESTRA ROGELJ izvoza preko reške luke. Tu di manjše število linijskih zvez ,;e poleg že tradicionalne navezanosti nekaterih slovenskih izvoznikov in uvoznikov na že »uhojfcn?« pro-metne poti preko reške in nekaterih zahodnoevropskih luk eden izmed vzrokov, da slovensko gospodarstvo premalo izkorišča možnost za povečanje prekomorskega blagovnega prometa preko koprske luke. Vsekakor velja še omeniti, da slovenski izvozniki in uvozniki marsikdaj nimajo mbžnosti, da bi vpli-vali na izbiro luke, ker v izvozu in uvozu nastopajo preveč razdrobljeni z manjši, mi količinami blaga. Na pogovorih s slovenskimi izvozniki in uvozniki se želijo predstavniki koprske luke temeljito in odkrito pomeniti o vseh teh in, -drugih vzrokih, ki zavirajo tesnejše in uspešnejše medsebojno so delovanje in se dogovoriti, kaj bi lahko skupno ukrenili za večjo usmeritev slovenske, ga blagovnega prometa preko koprske luke; začenši od navezo va n j a neposredne,; šib. dolgoročneje zasnovanih meti sebojnih stijcov, m odnosov, vzpostavi anja Učinkovitejših oblik organizacije prometnih tokov ter tesnejšega povezovanja vseh nosilcev trans portnih storitev pa tja , do posodobitve in razširitve lu škili zmogUivostt. ZDRAVKO STEFANČIČ' Temeljni kamen za -Yuion Letno 10.000 ton polia-midnih vlaken — Zapleti okrog uvoza opreme LJUBLJANA, 25 aprila -Yulonova tovarna poliamidnih vlaken bi po načrtih morala začeti obratovati sredi -ela 1980. Letno bo proizvedla 10.000 ton surovine in s tem podvojila tovrstno, proizvodnjo v Jugoslaviji, sedaj naredimo doma le 5.500 ton, porabimo pa 18.000 ton poliamid-nih vlaken za uvoz porabimo letno 50 milijonov dolarjev, z izgradnjo nove tovarne bomo prihranili 30 milijonov dolarjev letno. Čeprav ie načrt tovarne po liamidirib vlaken v Yulonu eden izmed prednostnih načrtov bazne kemične industri. je v srednjeročnem obdobju, so zapetljaji okrog soglasij za uvoz opreme iz konvertibilne-ga področja' povzročili šest mesečno zamudo, ki lahko mpčno podraži projekt. Danes je skupščina samoupravne in tereshp skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino dala okvirno soglasje za uvoz manjkajoče opreme s kredit liim načinom ■ plačila v vrednosti i70.3’0.273 din. Tako bodo še letos lahko uvozili opremo v vrednosti 70,009.000 din, ostalo pa v prihodnjem letu Investicijski program je že potrjen, 21' podpisnikov, -pretežno sc to porabniki polia midnih vlaken, pa bo združbo 261 milijonov dinarjev H. K. Večja proizvodnja v Beltu Nova linija za proizvodnjo ulitkov in elektropeč že obratujeta ČRNOMELJ, 27. aprila -Dan Osvobodilne fronte in prvi maj so v črnomaljskem Beltu počastili z veliko delovno zmago; slovesno so spustili v proizvodnjo novo tež ko linijo in elektropeč. Gre za dokončanje sana cijskega navrta, v katerem je prav povfečanje proizvodnih zmogljivosti predstavljalo temelj za hitrejšo rast tovarne in njeno uspbšnejše* vključevanje na trg. Kot je poudaril v priložnostnem govoru ob slovesnosti v sredo popoldne, ko sta elektropeč in težka linija začeli delati, | predsednik delavskega sveta delovne organizacije Belt Anton Strmec, se je v zadnjih letih proizvodni? ulitkov povečala od 6.455 ton v letu 1973 na 9.733 ton v lanskem letu. Osemstočlanski Kolektiv je v zadnjih dveh letih uresni. čil 50-milijonsko investicijsko naložbo, kar je bilo v skladu s sanacijskim načrtom: prav elektropeč in težka linija sta bili z okrog 20 milijonov dinarjev zadnji del i te investicije. Težka linija za I proizvodnjo karter.jev in dru-j gih ulitkov do 250 kg in elektropeč sta praktično zaključili sanacijski načrt, čeprav sanacija livarne še ni končana. Nova elektropeč bo omo gočila v topilnici povečanje zmogljivosti za 15 tisoč ton oziroma za polovico, težita strojna oblikovalnica z regeneracijo furanskega peska pa bo nadomestila dosedanje ročno delo. Kapaciteta linije je ob 36 zaposlenih 25 do 30 tisoč karterjev m pre sega zmogljivosti zdajšn,,« ročne oblikovalnice za več kot sto' odstotkov Nova linija bo omogočila ooljšo Kakovost, manjši izmet in hkrati bo bistveno izboljšala delovne pogoje,zapos’ nih. JVS. Štiristo voltov v Dogošah MARIBOR, 27. aprila - Tu. di Dravske elektrarne Man bor so se v teh dneh vključile v praznovanje dneva OF m prvega maja, ob tem pa praznujejo tudi 60. letnico obralo, vanja prvih agregatov n? elektrarni Fala. Ob tej priložnosti so v sredo 26. aprila v Dogošah pri Mariboru, ned? leč Od ceste proti Zagrebu, predali v obratovanje novo razdelilno ■ transformatorsko postajo 400/U0 kiloyoUov S tem pa tudi 400 ktlovoltne da-ljnogode na relaciji Maribor— Podlog in Maribor—Krško— hrvaška meja Dela na tem pomembnem Objektu so se začela že 33. decembra 1974 in niso potekala brez težav. Kljub temu pa so graditelji le uspeli včeraj' predati novo transformatorsko postajo. V. V. IZBRANA FOTOGRAFIJA Natančen pogled, zanesljiva roka LJUBLJANA, 25. aprila — DtjJo na stružnici za obdelavo kovin nemalokrat zahteva od človeka veliko mero zbranosti, če naj bo izdelek takšen, da bo ustrezal velikim zahtevam današnjih natančno sestavljenih strojev. Foto; Marjan Zaplati! Priznanj« za prispevek k razvoju Dolgoletno delo mariborske Hidrorr.ontaže v Črni gori in na Kosovu MARIBOR, -25. aprila -Hidromontaža Maubor .is prejela visoko priznanje-di-plomo s plaketo, ki ji jo je podelil sklad federacije z* kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih repuonk in avtonomnih po krajin. Priznanje je dobila za dela, ki jih je opravila predvsem v SAP Kosovo ih SR Cmi gori. V SR Črni gori izvaja Hid romontaža najzahtevnejša montažna dela že od ie o 1949, ko je neposredno P° ustanovitvi leta 1943 že sodelovala v tej republiki pri graditvi HE Musovica Rije , ka. Sledila so še druga montažna dela, kot HE Crnoje-vica Rijeka, HE slap Zete in HE glava Zete, HE Peručica, TE Pljevlja. Leta 1969 ie Hidromontaža prevzela zantavn* montažna dela pri graditvi prve faze kombinata aluminija v Titogradu. Hidromontaža v Črni gori ni samo izvajala montažnih del, temveč je vzporedno za poslovala precejšnje število delavcev iz teh krajev, jih strokovno usposabljala v dobre kvalificirane ključavničarje, varilce, skladiščnike in administrativne delavce m štipendirala mlade delavce v raznih srednjih, višjih in visokih šolah. V zadnjem času je Hidromontaža sodeloval* pri kreditiranju montažnih del iz lastnih sredstev in * pomočjo najetih kreditov. Enako velja tudi za SAP Kosovo, kjer je Hidromontaža sodelovala pri graditvi raznih objektov. Pomembno se je razvilo tudi poslovno-tehnično sodelovanje OZD v Črni gori in na Kosovu, ki sloni na dolgoročnih temeljih z namenom skupnega nastopanja na domačem m tujem tržišču. MARJAN KOS Razdelilna postaja v Divači Postaja bo eden najpo membnejših členov v 380 kv mreži »N. Tesla« DIVAČA, 27. aprila - 'v navzočnosti številnih predstavnikov družbeno političnega m gospodarskega življenja so včeraj v Divači slovesno odprli 380 kv razdelilno po stajo. Postaja je eden najpo-•membnejših členov 380 kv prenosnega omrežja, ki bo. ko bo dokončno izgrajeno, povezovalo vsa večja ener getska središča v Jugoslaviji. V 2.994 kilometrov dolgem daljncvodncni omrežju z napetostjo SCO kv, ki nosi unč »Nikola Tesla«, bo skupno 12 razdelilnih transformator skli postaj 380/220 kv in 380/110 kv ter 6 razdelilnih postaj nižjega napetostnega nivoja. TERCIARNA LETALIŠČA Let v Turiško vas V StMrnij Gradcu zatrjujejo; da bo letališče še letos usposobljeno za javni zračni promet — Že prva dela SLOVENJ- GRADEC, 24. aprila- — Ce drži, kar pravijo pri kočoškem letalskem centru v Slovenj Gradcu, potem bo do začetka julija tega leta na zdajšnjem športnem letališču v Turiški vasi zgrajena 1200 metrov dolga in 23 metrov široka asfaltna vzletno pristajalna stfeza, do konca leta 1978 bodo letališče'- opremili še s potrebno navigacijsko in meteorološko opremo ter ga usposobili za javni letalski promet. Trku ‘v Slovenj Gradcu zatrjujejo, da letališče bo, pa naj se zgodi kars:gabudi. Se dsmnajst milijonov od 25, kolikor bo veljala zgraditev vzletno-pristajalne steze, je pripravljenih, te dni' pa so v Turiški vasi že začeli s prvimi deli. Rekonstrukcija letališča v Turiški vasi m njegova prekvalifikacija v terciarno letališče 'je predvidena tudi v srednjeročnem planu nastajajoče slovenske interesne sku pnosti za letalski promet Kljub temu da slednja še]e nastaja' ter oa se gospodar stvo še ni izreklo za to, v kolikšni meri bo pripravlje- nojena zemlja Pričakujemo, da bomo v srednjeročnem obdobju dosegli načrtovano stopnjo kmetijske proizvodnje — Uspeh LJUBU AN A, 25. aprila — Trenutne razmere v kmetijstvu sicer niso najboljše, vendar jc glede na sedanju organiziranost in naložbe pričakovati, da bomo v tem srednjeročnem obdobju dosegli načrtovano stopnjo razvoja kmetijske proizvodnje. To je bila temeljna ugotovitev na včerajšnji seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi. V letu 1976 -srtio v Slove niji dosegli 5,5-cd'stotno rast kmetijske proizvodnje, lani enoodstotno oziroma 3,3-ua stotno v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja, Kar je za 0,2 odstotka manj kot je bilo načrtovano. Dobri rezultati sč bili doseženi: v živinoreji, pa tudi v' poljedelstvu. zlasti pn pridelovanju krompirja in koruze, medtem ko v Sadjarstvu m vinogradništvu zaradi lanske pozebe .nismo dosegli predvidenega obsega , proizvodnje V prašičereji srno z dpgra ditvijo nove farme, y Kočev jut ki sodi .v sam svetovni Vrh .dosežkov na tem pod roCju,/že tako dobre, rezulta te še' izboljšali. V perutninarstvu smo naredili .kakovostih p.emik predvsem pri zagotavljanju krme, V p»d]a-i St,yu pri obnovi že. prevladi! jejo gosti nasadi, vendar za zdaj. še vedno zaostaja Za po treba mi. Bistveno boljši rezultaji kot v prejšnjem obdobju so bili doseženi na družbenem sek tbrju,- zlasti, pri reji živine1, melioracijah m integracijah., V zadnjih' dvčh letih so v družbenem sektorju zgradili devet novih hlevov z okoli 2 1 tišpč - stojišči. Pri melioracijah in integracijah; so pri' šli najdlje V 1 severovzhodnj Sloveniji, kjer izstopa SOZD ABC Pomurka Zboljšala- se je tudi orga ' niziranost kmetijstva. Konec lanskega leta smo imeli v Sloveniji. , 88 temeljnih zadr.u-jžnih organizacij,, kmetijskih I zadrug, in temeljnih orgoniza-| oij kooperantov 'z okoli , 65 i tišoč, združenimi krnet/,/ okoli , 12 -tisoč moderniziranih in - specializiranih kmetij in več kot 3 tisoč strojnih. in proizvodnih skupnosti z 19 tisoč čiAni. Prvi rezultati so bili dosežem tud’- pri združe-va-nju dela, sredstev in zemlje. J pojavile Zlasti pri gradnji skupnih hleydv ip ' sal poroštvo, da bo poiskal denar za odplačevanj? obveznosti, če bo potrebno... Letališče torej bo, tako drugače. Prvih 17 milijonov od 25, kolikor bo veljala gr®' ditev vzletno-pnsLajalne steze, je pripravljenih m s prvm" deli so že začeli. Dobršen delež je odobrila temeljna k°' roška banka, del denarja P® je v obliki kredita prispeva)® tudi poštna hranilnica. Korošici letalski center J® s pogodbo prenesel investitor-stvo na aerodrom Ljubljane-Pula, kjer so tudi pripravi11 celoten projekt za rekonstrukcijo. Letališka steza 0°’ kot poudarja predsednik K°' roškega letalskega centra in*‘ Hubert Dolinšek, nared 4°-začetka julija, do konca !ej ta pa bodo v Turiški va®1 menda postavili še kontrolni stolp z vsemi navigacijsk1' mi in mteorološkimi inštrumenti. Zvezna uprava za kontro10 letenja v Beogradu je pred časom menda izrazi1® željo, da bi letališče. v Turiški vasi opremila kot vzorno, seveda na svoje strm ške. Zvezna uprava- bo tl|o' nafnestila usposobljene stro-letališče, prav tako tudi meteorološki zavod, tako da investitor z drugim ne bi ime‘ dodatnih stroškov. IVAN PRAPROTNI* Berite PRIMORSKI DNEVNIK ••••••••••••••••M*4 SINOČI V SARAJEVU M. PARLOV PREMAGAL AMERIČANA GREENA V št sestem krogu ga je trikrdt zrušil na tla bokJ^AJEVO — V prijateljskem sinof *em srečaniu v Sarajevu je bok 1 svetovni prvak srednjetežke te p i e kategorije Jugoslovan Ma-(5r,.a™y slavil nov uspeh: v sre- t°vni ’ ‘ ni veljalo za naslov sve-ga prvaka je premagal Ame-a Tonyja Greena. )oli«r*OV bB ves čas dvoboja C1 0104 v ringu. Od začetka do 8^ a . je obvladoval položaj, moč rtJ®vri udarcev je postajala vse kron -a ’n že Proti koncu petega le bilo povsem jasno, da A-8ah v ne dolgo ostal na no-fel' " šestem krogu je Parlov zadati' Sll0vito serijo udarcev obkla-ko,. svojega nasprotnika, ki nika-jf ,ni našel prave obrambe. Green iLrr trikrat skončal na tleh in av se je vedno pobral mu je fav r^n'k po tretjem štetju dosodil po- Cesarstvo P° Špan ji * 0 Belgijec Van den Haute kol Sv°jil tretjo etapo mednarodne gJ^Hske dirke po Španiji La Can-Ye Onis - Leon (187 km), j lestvica: 2 ;an den Haute (Bel.) 5.27’52” 3. (šp.) ^ rirtinez Heredia (Šp.) ' “ernaudeau (Fr.) j ."uPna lestvica: 2' oan den Haute (Bel.) H.59’13” J r.esarrodona (Šp.) H.59’34” < p.artinez Heredia (Šp.) H.59’34” ' ^nault (Fr.) 12.00’(XT ^irka dežel «i ^'rini Nemec Norbert Durpisch arHat 2a*otovil 3. etapo mednarodne tv.. erske kolesarske «Dirke dežel*. se društvo nahaja. V zadnjem trenutku pa so na osnovi samoprispevkov igralk samih zbrali dovolj sredstev za tridnevno bivanje v Riminiju. Odpotovalo je skupno osem i-gralk, ki so v glavnem mladinke in nekatere še naraščajnice. Kras nima nobenih tekmovalnih ambicij za visoko uvrstitev, saj je namen in cilj tega nastopa nabiranje dragocenih tekmovalnih izkušenj na tako kakovostnem tekmovanju, obenem pa je nagrada za celoletno vztrajno in požrtvovalno treniranje. Danes ob 11. uri se bo pričelo tekmovanje ženskih dvojic. Nastopile bodo štiri Krasove dvojice: Vesna Doljak - Darma Purič, Sonja Do-' ljak - Damjana Sedmak, Anica Rebula - Nevenka Škrlj in Alenka Furlan - Nataša Škrk. ysaka napoved je tvegana, saj je tekmovanje dvojic običajno prava loterija. V nedeljo zvečer, ob 2L uri,' bo na sporedu prvo kolo tekmovanja posameznic, kjer ima objektivno največje možnosti za solidno uvrstitev Vesna Doljak. Veliko pa bo odvisno od tega, če jj bo žreb naklonjen, V ponedeljek ob 9. ur j pa se bo pričelo tekmovanje mešanih dvojic, na katerem bosta nastopili tudi’ dvojici Valter Pertot - Vesna Doljak in Ferrando - Darma Purič. B. S. NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE DERBI MED BREGOM IN ZARJO TOKRAT V SREDIŠČU ZANIMANJA V 1. AL bo (morda) usoda Primorja znana že jutri - Jubilejni 10. derbi med Sovodnjami in Mladostjo v 3. AL DOMAČI ŠPORT Amaterska nogometna prvenstva se bližajo h koncu. Jutri bodo v 1. in 2. - ligi odigrali pare predzadnjega kola, v 3. ligi pa pare H, povratnega kola. 1. AMATERSKA LIGA Primorje — Muggesana Usoda preseškega Primorja se bo verjetno odločala že jutri,- Primorje namreč sprejme v goste Muggesano, to je enajsterico, ki nima problemov z lestvico. Primorje se še vedno bori za obstanek v ligi in je trenutno na predpredzadnjem mastu, s točko zaostanka za Pierisom, ki gre tokrat v goste k voditelju - lestvice Manzaneseju. Razumljivo je, da'Primorje v tem poslovilnem nastopu pred domačo publiko ne smč'razočarati svojih Zvestih navijačev, ki so ga spremljali skozi prvenstvo. Primorje mora zmagati, saj s tem izidom ostane še upanje za obstanek v ligi. Vendar tudi V tem nastopu, kot že skozi celo prvenstvo, bo napad velik problem. Prav napad je tista šibka točka Primorja, ki je spravila ekipo v tako nevaren, polor žaj. - Napadalci Primorja do sedaj res niso, navdušili in o tem tudi 'zgovorno pričajo zadnji štirje nasto- ___________ bil šved Prim deer, Van 3. Belgijec Sovjet Pikkus, 5. A- Na■J"1..Pringl itd. Sesti °l]ši Italijan Andreatta je bil 1 ^uPna lestvica: 2' pUn Zaharov (SZ) 3 (It.B) S, Asimov (SZ) 5. S?isch (NDR) 6 ^kkus (SZ) jJ^MŠve.) H.21’54" po 4” 14” 21” 25” 26” TENIS t»Vn0eS se. v Riminiju prične dr-aamiznoteniško prvenstvo 3. ki/ se bo • zaključilo v 1. maja, s podelitvijo lezni-j kov il°v v tekmovanju posamemK *kih ; P°®ameznic ter moškin. -Sbrt* Mešanih dvojic. Po sklepu Sfcoiu na-miz.noteniške zveze, k.i jef "la, AteCej kritik in negodovati ’ riajo pravico do sodelovanja b^tevensttui vsi tretjekategomiki tair“°vanie Pa 00 zamuano 111 Pilo. v kakovostno, kot bi lahko UQ( y bilo v, JbPški konkurenci bo nasto Hski ^00 tretjekategornikov, v rrir'valke>a S° Se Pr*iavrie I(N tek- ddežnVtlega prvenstva se bodo u-tudi vse mlajše igralke til n''ehga krožka Kras, čeprav je *bene' iv1 ndW'""C6a P°mena, ker je že f abitj Ceno- Seveda pa ne smemo ?>ija, f,na prestižno vrednost sre-0? je o? Pretiravamo, če rečemo, ?Ne n °ga nesporen favorit (ne k'm*» o« nespolen lavuni vil'- , rVo o a dejstvo, da igra doma). L >je v i v Dolini se je konča-zmago Sloge s h so odbojkarice iz J1® in i5kajkt'at zaigrale zelo do-Jjer nimajo kaj izgubiti ni v?1 *Hai .tudi to pot ne zaigrajo šftiosij In bi derbi tako na prizmo pridobil. Ne ^OSKA DIVIZIJA ^ slovlntir.avamo' de rečemo, da ski derbi v Nabrežini med , -h zjutraj organizira ŠZ ženska od-t kpoir sre('anie z ekipo U. *rečan-a Odssona iz Ferrare. «?dei>oJe- sp°dn u okvir pri-va >lj našega mestnega dru-e^'Pan- č.im 'rirše stike tudi z % uT, ’2 Italije, preko kate-važnr>,- °diflra šport izredno ^atiLS000 T- »n večinskim naro-Wq i?a srečanju bodo nasto-P brnol0va dekleta, ki igrajo Ho ,11 , u 3. divizije in bodo daj0 y 5 a Priliko, da se sre-'z Emn^tnieami, ki prihajajo Hsbp *!je' eentra italijanske *0.30 °dbojke. Tekma bo ob ___ a stadionu *1. maj*. Krasom iz Zgonika in 01ympio iz Gorice osrednje srečanje na naših odbojkarskih igriščih. Obe naši ekipi igrata v tem prvenstvu izredno dobro, saj sta po petnajstih (Kras), oz. šestnajstih (01ympia) odigranih tekmah na odličnem prvem in drugem mestu lestvice. Zgoničani so doslej potegnili krajši konec samo enkrat, Goričani pa so okusili grenkobo poraza dvakrat. Prvo tekmo v Gorici so izbojevali Zgoničani po izredno ogorčenem boju s 3:2. Ni potrebno posebej poudarjati, da se nam tudi to pot obeta zanimivo srečanje, ki bo izredno izenačeno. Vsaj na papirju ima rahlo prednost Kras, ki igra doma in bo imel na svoji strani, kot običajno, številne gledalce. Podcenjevati pa ne smemo niti sposobnost Špacapana in tovarišev, ki so v dosedanjih prvenstvenih nastopih dobro pokazali lastne sposobnosti. Če zmaga tudi drevi Kras ima praktično že zagotovljeno prvo mesto na končni lestvici. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Kontovela so med tednom v Vidmu premagale CSI Donatello in tako na lestvici dohitele tudi tega nasprotnika. Drevi jim prihaja v goste Volley iz S. Vita, ki je nekoliko boljši nasprotnik kot ekipa iz Vidma, saj je na tretjem mestu lestvice. Glede na do b-o formo Vodopivčeve in tovarišic lahko pričakujemo uspešen izid tudi v tem srečanju. Če tudi v tem nastopu zmaga Kontovel bi dosedanji izkupiček šestnajstih točk povečal še za dve in se tako odmaknil še za izdaten korak pred neposrednimi tekmeci nevarnega repa lestvice. 2. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci bo danes in jutri tretje povratno kolo. Goriški Dom odhaja v goste k vodečemu tržaškemu Solarisu, ki je v tej konkurenci še edini neporažen. Ni potreba posebej poudarjati, da čaka Goričane izredno težka naloga. Slovenski odbojkarji so doma izgubili s tem tekmecem s 3:1. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Po zadnjem, presenetljivem in zasluženem uspehu v slovenskem derbiju s Sokolom imajo danes mlade odbojkarice Sioge enkratno priložnost za drugi prvenstveni uspeh. To pa ne glede na to, da odhajajo v goste k šesterki UISP, ki igra domače tekme na stadionu «1. maj*. Takn Sloga, kot tudi UISP imata po dve točki, kar najbolje potrjuje, da bo neposredni obračun izredno izenačen. Jutri dopoldan bo mlada vrsta Kontovela igrala doma z vodečo šesterko skupine B, Inter 1904. Po vsej verjetnosti bodo tudi to pot slo venske zastopnice ostale praznih rok. Prvo srečanje je zlahka osvojil Inter s 3:0. G. F. Bologna - Napoli 1 X Foggia - Verona 1 Genoa - Inter 1 X LR Vicenza - Perugia 1 X Milan - Lazlo 1 X Pescara - Fiorenttna 2 Roma - Juventus 1 X Torino - Atalanta 1 Bari - Cagliari X Cremonesc - Catanzaro 2 Rimini - Aseoli X J. Casale - Udinese X 2 Nocerina - Reggina X pi, ko ekipi ni uspelo priti do gola. Navijači zato upajo, da se bodo napadalci vsaj jutri prebudili, kajti sicer je usoda proseške ekipe zapečatena. V postavi moštva trener Gio-vannlni po vsej verjetnosti ne bo u-vedel posebnih sprememb in to se nam ždi dokaj nerazumljivo, kajti p(")m vztrajati s postavo, »ki ne zna priti 'do gola, pomeni «sam sebi kopati jamo*. 2 AMATERSKA LIGA Primorec — Op. Supercaffe Ta tekma bo verjetno osrednje srečanje tega kola, kar se tiče spodnjega dela lestvice. Openska ekipa, ki je bila pred' mesecem dni praktično obsojena na izpad, se je s štirimi zaporednimi zmagami približala Bregu ter Zarji in sedaj zaostaja le za točko za Brežani in dve za Bazovci. Zadnji uspehi so zato zelo dvignili moralo v taboru openske ekipe, ki tudi jutri v Trebčah odločno starta P£; zmago, saj le ta izid daje Opencem še možnost., da upajo na rešitev. Tega se Trebenci dobro zavedajo in ker nimajo težav z lestvico bodo lahko bolj umirjeno zaigrali ;kot Openci. In prav to govori v korist Trebencev, kajti dobro vemo, da v nogometu ko «moraš zmagati*, ti večkrat prav miren nasprotnik prekriža račune. Na to, poleg Trebencev, upajo tudi navijači Zarje in Brega, saj v primeru, da Primorcu uspe premagati Opence, bi s tem naredili tudi veliko uslugo Bregu in Zarji. \ Breg — ZArja Morda še nikoli ni bil končni izid tega derbija tako odločilen kot tokrat. Ekipi še nista matematično rešeni in obe potrebujeta točke. Zato se jutri v Dolini obeta dokaj napet in zanimiv derbi. Za mnenje o njem smo vprašali Sternada (Breg) in Križroančiča (Zarja). Ivo Stemad: «Ker igramo doma, mislim, da smo rahlo favorizirani. Pozabiti seveda ne smemo, - da kot mi, ima tudi Zarja težave z lestvico in zato kot ne bomo popustljivi mi, ne bo popuščala niti Zarja. Mi gremo na igrišče s trdnim namenom, da ne razočaramo, sicer bi nas to lahko drago stalo. Seveda, upamo tudi rta zmago Primorca proti Op. Supercaffe, kar pomeni, da (čeprav bomo jutri igrali v Dolini) bomo živo spremljali tudi dogodke na tre-benskem pravokotniku. Kar se tiče postave moštva, se trener Mondo še, 'mi'odtočil; vsekakor mislim, da bo' poslal na igrišče tiste nogometaše, ki so trenptoo najbolj v formi,* - Vojko Križmančič: «Izid tega dvoboja lahko velja celo prvenstvo. Kot mi tudi Breg ni na varnem in zato mislim, da bo borba za točke zelo napeta. Razumljivo je, da bi se Zarji tudi remi dobro prilegel; seveda, naredili pa bomo vse, da bi odnesli obe točki, s katerima bi si verjetno matematično zagotovili obstanek v ligi. To vsekakor ne bo lahko, kajti tudi Breg rabi točke. Seveda, pa ostaja še vedno možnost, da Primorec premaga Op. Supercaffe in s tem naredi veliko uslugo nam in Brežanom. Glede postave moštva se še pisem odločil, predvsem ker trenutno še ne vem, če bosta lahko igrala S. Križmančič in Žagar.* Flamtnio — Gaja Čeprav gre Gaja v goste ne bi smela imeti velikih težav proti zad-njeuvrščenemu Flaminiu, ki ima za seboj serijo desetih zaporednih porazov. To jasno dokazuje, da Tržačani, ki so že obsojeni na izpad, nimajo več kaj povedati v tem prvenstvu in zato mislimo, da ima Gaja motnost osvojiti celoten izkupiček. š katerim bi si padriško - gro-pajska enajsterica matematično zagotovila obstanek v ligi. Rozinovi varovanci te priložnosti verjetno ne bodo zamudili in se bodo vrnili domov s celotnim izkupičkom. B. R. Juventina — Lucinico štandreška Juventina bo v predzadnjem kolu prvenstva druge amaterske lige sprejela v goste vodeči Lucinico. Marsonovi. varovanci so v preteklem kolu zaigrali solidno in tudi odnesli točko z gostovanja pri ekipi Terza, kar jim je doprineslo k rešitvi pred izpadom. Lucinico je v nedeljskem srečanju le remiziral, Itala pa izgubila, zato je Lucinico praktično že napredoval. Juventina ima torej lepo priložnost, da osvoji vsaj točko, saj bo igrala brez strahu pred porazom, imela pa bo še prednost domače pu blike. F. G. 3. AMATERSKA LIGA Vesna — Esp. Pio XII. Po dokaj medlem začetku so s< Križani v zaključnem delu prvenstva razigrali in o. tem jasno pričajo zadnji uspehi Vesne, Zato mislimo, da jutri ■ splavi* • ne bi smeli imeti težav, predvsem ker nasprotnik sodi rned šibkejše ekipe te skupine in prav,gotovo ne bo uspel preprečiti Vesni poti do zmage. S. Vito — Kras Čeprav gre v goste ima jutri Kras lepe možnosti, da odnese vsaj eno točko. Ekipa S. Vita je po o-dličnem začetku v povratnem delu prvenstvo dobesedno razočarala, zadnjih štirih nastopih so Tržačani doživeli štiri poraze in zato je morala precej nizka. Navijači Krasa zato upajo, da bodo «rdeče-beli» znali to izkoristiti in se bodo vrnili domov s točko v žepu. B. R. Sovodnje — Mladost V nedeljo bo v Doberdobu deseti derbi med Sovodnjami in Doberdo-V prvem delu prvenstva sta si moštvi razdelili izkupiček. Ekipi sta pokazali v teh zadnjih srečanjih velik napredek. Sovodnje so v prejšnjem kolu doma odpravile Pro Far-ro s čistim 3:0, nahajajo pa se še vedno na spodnjem delo razpredelnice, kar pa ni realna slika, saj so Sovodnje letos imele veliko smole in tudi mnogo poškodb, to pa je vplivalo na igro Sovodenjcev. Tudi Mladost je začela nekoliko slabo, po zamenjavi trenerja Pivca z Barbano pa se je stanje zelo izboljšalo. Do-berdobci so pokazali v nadaljevanju prvenstva velik napredek in to se je poznalo tudi na lestvici. V povratnem kolu je Mladost izgubila tri tekme, remizirala eno, osem pa osvojila. Obe ekipi se torej nahajata v dobri formi, zato smo , prepričani, da bomo priča zanimivemu derbiju, kot so pač bali vsi doslej. F. G. DAJNLS SOBOTA, 29. aprila 1978 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA . 15.00, v Gorici, na Rojcah Dom - Mobilcasa NARAŠČAJNIKI 18.30 v Trstu, Ul. Ginnastica Glnnastica Triestina - Polet 18.00 Bor v Trstu Italsider 16.00 v Skednju Servolana - Kontovel MINI B A ŠKET «TURNIR COCA COLA* 14.30 v Trstu, Športna palača Ferroviario - Breg # * * 15.30 v Trstu, Športna palača Inter Milje - Polet « » • 16.30 v Trstu, Športna palača CAMB - Sokol • * * 17.30 v Trstu, športna palača Ricreatori B - Kontovel NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 3. KAT. 11.00 v Riminiju Sodeluje tudi Kras NOGOMET KADETI 15.30 na Proseku Primorje - Primorec ZAČETNIKI .15.30 v Doberdobu Mladost - Begliano CICIBANI 17.15 na Proseku Primorje - Fortitudo # * * 15.00 v štandrežu Juventina - Lucinico ATLETIKA MNOGOBOJI 14.00 v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Adria ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 18.00 pri Banih Sloga - Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Nabrežini Kras - Oiympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - Volley S-. Vito 2. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu Solaris - Dom Goriea 3. ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 v Trstu, stadion «1. maj* UISP - Sloga JUTRI NEDELJA, 30. aprila 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Edera Goriea 1. MOŠKA DIVIZIJA 14.15 v Trstu, Ul. della Valle Italsider - Jadran 11.00 na Opčinah (■ Polet - Don Bosco ' r ■ ti * . 16.15 v Trstu, Ul. della Valle Juventus - Kontovel NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 3. KAT. 21.00 v Riminiju Sodeluje tudi Kras NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 na Proseku Primorje • Muggesana 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Štandrežu Juventina - Lucinico * # • 15.30 v Trebčah Primorec - Opicina Supercaffi 15.30 v Trstu, Sv. Ftaminio - Gaja Sergij lniiiiiniimiiiimmiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiMiiimmiiimi«tmiiiiimiiuniiiiiiimiuimiiiiMiiuiiiiHniiiiiiinntimimiiin»imii n iiiimiiiim 111 milili iiiiiiiitiiiiiiiimiii* KOŠARKA V PRVI MOŠKI DIVIZIJI JADRAN PRED ODLOČILNO TEKMO Naši košarkarji bodo jutri igrali v gosteh s peterko Italsidra ' PoletojicJ tovoriti ■ Rotovi elani se bodo jutri spoprijeli.z Edero • , PROMOCIJSKO PRVENSTVO V 19. kolu tega prvenstva bodo borovci igrali jutri v Dolini proti goriški Ederi, ki je skupno z Ita-lo rta zadnjem rriestu lestvice. Po treh zaporednih porazih imajo* torej borovci jutri priložnost, da jjospravijo nov prvenstveni par točk in tako ohranijo peto mesto na lestvici. V prvem delu igre so «plavi» prav proti Ederi iztržili doslej svojo najvišjo zmago. Prav proti tej ekipi so naši zastopniki tudi odigrali svojo najboljšo prvenstveno Tekmi)' in prav tedaj šo «plavl»r dobili zalet, da so nadaljevali z vrsto zmag, s katerimi-so se "izognili Viižjemu del« lestvice iiVSb fse celo povzpeli proti samemu vrhu razpredelnice. Upati je torej, da bodo »plavi* ponovili nastop iz prvega dela prvenstva in da se bodo obdržali na višjem mestu lestvice. Žal, pa tudi tokrat bodo slovenski fantje igrali z okrnjeno postavo. Manjkal bo namreč kapetan Vatovec, pa tudi nastop Roberta Klobasa je v dvomu'. 1. MOŠKA DIVIZIJA B skupina Jadran bo jutri verjetno odigral odločilno srečanje v tem kvalifikacijskem delu prvenstva 1. moške divizije. Naši zastopniki se bodo namreč v gosteh spoprijeli s peterko Italsidra, ki je njihov najresnejši tekmec za vstop v finale. Po nepričakovanem spodrsljaju s Servolano bo torej Jadrar moral nujno premagati Italsider, če se hoče uvrstiti med finaliste. V prvem spopadu z Italsidrom v Dolini so Adrijan Sosič in tovariši zanesljivo odpravili italsider irt u pati je, da bodo ta nastop ponovili tudi jutri. *' 1' C skupina Poletovci, ki so v minulem kolu slavili v slovenskem derbiju proti Kontovelu, bodo jutri sprejeli' v goste Don Bosco. Poletovci so praktično že finalisti v tej skupini. Da izognejo morebitnim naknadnim tekmam, pa bodo jutri seveda juri-šali na zmago tudi proti Don Bo-scu. Ko^tovelci pa bodo' igrali 'v gosteh z 'iuventusom. Dbslej so naši zastopniki v tem prvenstvu nemalo razočarali. Zbrali so namreč le borni dve točki in jutri imajo torej priložnost,, da ,se z zmago svojim navijačerp delno oddolžijo. NARAŠČAJNIKI V tem prvenstvu bo danes in jutri zadnje kolo. Vsi trije naši zastopniki bodo igrali' še danes. Medtem ko bo Polet pred izredno težko nalogo, saj bo igral v gosteh z Ginnastico Triestino, ki je med najboljšimi peterkami v tej ligi, pa imata Kontovel in Bor možnost, da pospravita novi prvenstveni točki. Bor bo drevi ' igral doma proti Italsidru. Tegtf- nasprotnika ■ sc borovci že premagali v prvem delu lige, in to v gosteh. V zadnjih tekmah so Percovi varovanci pokazali lep napredek, tako da je upati, da bodo naši zastopniki pospravili nov prvenstveni par točk. Tudi Kontovel je danes favorit v srečanju s Servolano. Kontovelci bodo sicer igrali v gosteh, vseeno pa bi morali osvojiti novo zmago in tako ostati v skupini boljših peterk tega prvenstva. TENIS LAS VEGAS - Italijan Corrado Bgrazzuitti se je uvrstil v četrtino finala turnirja «Alan King Classig* v Las Vegasu, z nagradami v višini 250 tisoč dolarjev. V osmini finala je po hudem boju premagal Američana Lutza z rezultatom 6:2, 4:6 in 7:6. Gotovo pa je bilo presenečenje tega kola izločitev Connorsa, ki je Izgubil z rojakom Pfisterjem z rezultatom 7:6, 4:6 in 6:4. Pfister se je izkazal že v prvem kolu tega turnirja, ko '-'je izločil Američana Arturja Asheja. Barazzutti ima . torej možnost vstopiti v finale, saj. se bo v naslednjem kolu spoprijel z New-combom, ostale dvojice finala pa so sledeče: Tanner - Pfister, War-wick - Ramirez, Soloman - Gott-fried. , OSTALI IZIDI: Nevvcombe (Avstral.) -McEnroe (ZDA) Tanner (ZDA) - Fibak (Pol.) Solomon (ZDA) - Dent (Avstral.) Prviič sta se tega tekmovanja (v razredu najmlajših 1968-1969) udeležili tudi dve slovenski ekipi in sicer sekcija splošne teiesne vzgoje prosvetnega društva Naš prapor i? Pevme in sekcija splošne telbsn- vzgoje ŠD Dom iz Gorice, ki sta zasedli prvo oziroma drugo mesto. Ekipo Našega 'prapora so sestavljale deklice: Laura Furlan, Kristina Sošol, Marta , Primožič. Nadja Bevčar, Rosar.na Gregoris in re zerva Danjela Markovič. Ekipo ŠD Dom pa Laura 'Leghis sa, Damijana češčut, Emanuela Bassin, Svetlana Primožič, Ima Lakovič. Žal, organizacije tekmovanja ne moremo pohvaliti, ker1 ni bila najboljša. Vsaj taka ne, kakršne sme navajeni pri tovrstnih tekmovanjih v orodni telovadbi. Vodnici (trenerki) sta morali sami prenašati orodje, ki ni bilo sploh pripravljeno. Sodnice niso imele ročnih »se maforčkov* in niso razglaševak točk. tako da niti ne moremo po ročati o vrstnem redu vsake posameznice. Uradnih rezultatov tir. danes tudi še nismo dobili. Deklice so sicer vesele, da so tekmovale z italijanskimi vrstnicami in so že na prvem srečanju dobile tako lepe, zlate oziroma srebrne kolajne. MČ 15.30 v Dolini Breg - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu Mladost - Sovodnje * # # 15.30 v Križu Vesna - Esperia * » • 15.30 pri Domju S. Vito - Kras NARAŠČAJNIKI 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mossa • • « 9.30 v Gorici Audax - Juventina NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici Zarja - Muggesana ZAČETNIKI 10.30 na Padričah Gaja - Inter SS 9.00 v Trstu, Drev. Esperia - Breg Sanzio 14.00 *na Proseku' > Primorje - Kras ATLETIKA MNOGOBOJI 9.00 v Trstu. »Grezar* Nastopa'‘udi Adria ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 na Proseku-Kontovel -, Inter PRIJATEUSKC SREČANJE 10.30 v Trstu, stadion <1. maj* Bor - Cessana (dekleta) POJITRIŠNJEM PONEDELJEK, 1. maja 1978 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.15 v Vilešali Villesse - Dom NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 3. KAT. 9.00 v Riminiju Sodeluje tudi Kras KOLESARSTVO AMATERJI 13.30 v Trevisu Nastopa tudi Adria CIKLOAMATPRJI C - D 10.00 v Trstu, Lovec Nastopa tudi Adria ODBOJKA DEŽ. TROFEJA »A. BECCARI* 9.00 v Tržiču Nastopajo tudi slovenske igralk« 6:1, 2:6, 6:3 6:1, 4:6, 6:4 6:7, 6:1. 6:2 ■MiHiiiiiivtttitiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiimtitiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiniMiiiiiHiiiMiiiiiiuii KOLESARSTVO V TREVISU Tudi Adria bo nastopila na tekmovanju amaterjev Njeno barve bosta branila Godnič in Petelin Lonjerci bodo v ponedeljek dirkali tudi v Trsta 1 a 11 g 1; 1. — prvi 1 X drugi X i 2. — prvi X z , drugi 2 X 3. — prvi 1 1 drugi 2 X 4. — prvi 2 1 drugi 1 2 5. — prvi X X drugi X 1 6. — prvi 1 X drugi X X GIMNASTIKA 2 X NA MLADINSKIH IGRAH V Gorici lep uspeh naših telovadk Prejšnjo soboto, je bilo v okviru mladinskih iger v občini Gorica srečanje v orodni telovadbi in mo derni ritmični gimnastiki. Tekmovanje je bilo v organizaciji UGG v telovadnici v Ulici Ri-smondo 2. HiiiiiiinimiiiiiUjiiiiiiMiililiiliiiiiiiMiMiHiiiMiniiiiiiiiiiiMniiititimtiiiiiHiiiiiiiiiiiilHifiiimiititiiiiiMiiiiii V četrtek začetek tečaja o pomorstvu Prispevajte za DIJAŠKO MATICO SPK Čupu iz Sesljana obvešča, da se začne teoretični del tečaja o praktičnem pomorstvu v četrtek, 4. maja, ob 20.30 v prostorih ZSŠD1 v Trstu, Ulica sv. Frunčiška 20. Praktični del tečaja bo ob sobotah in nedeljah na novi jadrnici »meteor 6». Tečaj, ki ga bo vodil kapitan Bruno Volpi - Lisjak, služi tudi kot priprava za izpite. Vpisovanje to podrobnejša pojasnila na sedežih ZSŠDI v uradnih urah Za prvomajske praznike čaka kolesarje lonjerskega društva Adria precej dela. Na sporedu- je vrsta dirk, katerih se bodo udeležili amaterji in veterani, Amaterji bodo v ponedeljek dirkali na 87 km dolgi krožni progi pri Trevisu, s startom ob 13.30. Nastopila bosta Godnič in Petelin, ki sta se v torek udeležila amaterske dirke Trst - Mestre. Posebno Petelin je dobro pripravljen in upa na dobro u-vrstitev na povsem položni progi. Cikloamaterji C - D pa bodo v ponedeljek nastopili na dirki v Trstu s startom ob 10. uri pri Lovcu. Dirka, ki jo organizira Cottur bo potekala takole: Lovec - Katinara - Boljunec. šest krogov Boljunec • Domjo - tovarna Velikih motorjev - Boljunec, nato pa vzpon do Ključa. Katinara, Lovec, kjer bo okrog 11.30 cilj 55 km dolge dirke. Za Adrio bosto nastopih Bonanno, Cerasari, Ferluga. Macarol. Marušič in Verginella. Domači kolesarji upajo, da se bodo tudi tokrat dobro obnesli in tako nadaljevali s pozitivno serijo nastopov na letošnjih dirkah. Seveda bi po tretjem in drugem mestu sedaj prav prišla tudi zmaga, kar ni prgv nemogoče na po-ntdeljski prvomajski dirki. V torek pa se bodo nekateri predstavniki lonjerskega društva udeležili krožne dirke na Bledu okrog Blejskega jezera. Tekmovanje, ki se bo pričelo ob 9. uri, je rezervirano za n,ladinske in starejše kategorije. »Belo-mo-dri* predstavniki se hmio podali na pot v Slovenijo v duhu sodelovanja nuo zamejskimi športnimi delavci m društvi iz> matične domovine. Po napornem nastopu v torek na dirki v Ronkah za »Trofeto Montes-l-a bodo Adriini junimji tokrat po čiv« ■ in se ne bodo udeležili dirke v Pordenonu, medtem ko se vneto pripravljajo za nastope, ki bodo v kratkem v videmski pokrajini. K. Pečar ATLETIKA PRVIČ LETOS V TRSTU Nastop mnogobojev Danes in jutri bo na občinskem stadionu v Trstu prvo letošnje tekmovanje v mnogobojih za naraščajnike. mladince ter člane, ki ga organizira tržaški CUS. To tekmovanje bo služilo bolj kot pregled sedanjih možnosti atletov, glede na to, da bo letos deželno prvenstvo v mnogobo jih komaj 15. in 16. julija in bodo tako imeli še precej časa. da izpo polnijo priprave v tistih disciplinah ki bi se sedaj izkazale še pomanjk ljive. Za to tekmovanje se je do seda javilo že veliko število atletov i: vse dežele, kar priča o zanimanji ki vlada za to disciplino, ki je b>' sicer prevečkrat premalo gojena, si je zelo važna za splošno telesno pr pravljenost. Slovenske barve bosta tokrat br; riila dva atleta lonjerske Adrie 1, sicer Aleksander Zudek med nat ščajniki, ki bo prvič nastopil osmeroboju ter Fabio Ruzzier m* člani, ki bo tekmoval v deseter boju. Za izpopolnitev programa je o ganizator dodal še par drugih diši plin, zjer bo na progi 800 m starti adrijevec Egon Renko. Danes bo pričetek tekmovanj ob 14. uri, jutri pa ob 9. uri. R. f. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 659 — Tel, 79 38 08 7948 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK 61000 L|ubl|anl iiM Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 tADIT* - DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice i' sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 Ur besw Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Juhl*| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 29, aprila 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdaiaL. A in tiska ^ ^ ZTT Trst član Italijanskimi! zveze časopisninTCO založnikov NEPRESTANO STOPNJEVANJE NAPETOSTI NA AFRIŠKEM ROGU SOMALIJA DOLŽI ETIOPIJO GENOCIDA ERITREJCI PRIPRAVLJENI NA SPOPAD Osvobodilni gibanji Eritreje sc združita v podkrepitev zahteve po neodvisnosti MOGADIŠ — Somalska vlada je včeraj znova obdolžila etiopsko, da pripravlja vojaški vdor na njeno o-zemlje. Obtožbo je podkrepila z nedavno Mongistujevo grožnjo, da bodo njegove čete res prekoračile mejo, če bo Barre vztrajal pri vsestranskem podpiranju obeli proti-etiopskih gverilskih gibanj na oga-denski planoti. Mogadižki diplomatski predstavniki v Londonu in drugod so istočasno obtožili adisabeb-ške oblasti sistematičnega genocida, se pravi namernega pobijanja vseh ogadenskih prebivalcev, ki so somatskega porekla (v resnici žive tam skoraj izključno somalska pastirska plemena). Mimo razumljive okoliščine, da jc Etiopija ogorčeno zavrnila somalske trditve kot n< resnične ter izzivalne, velja naglasiti, da bi bil etiopski napad na Somalijo v tem trenutku bolj malo verjeten, saj ima Mengistu dovolj opravka z eritrejskimi domoljubi. Tudi sicer se neprestano grmadijo vesti, po katerih naj bi se njegova vojska pripravljala na skorajšnjo vseuničujočo ofenzivo proti pripadnikom tamkajšnjih osvobodilni! gibanj. Pri tem naj bi v velikem številu sodelovali Kubanci (v prvi vrsti kot piloti) v brk izjavam, ki jih je dal Castro med sestankom z Mengistujem te dni v Havani. Zagotovil je namreč, da se njegove enote ne bodo vmešale v »eritrejski problem*, kolikor gre za strogo notranje vprašanje E-tiooiic. Kakor koli že, Eritreje! se temeljito pripravljajo na »končni spopad* z etiopsko vojsko, tako sta se osvobodilni gibanji »fronta za osvoboditev Eritreje* in »ljudska fronta za osvoboditev Eritreje* sklenili združiti. Med 22. in 24. aprilom so se njuni zastopniki udeležili vrste sestankov v sklopu petih mešanih komisij, katerih rezultati naj bi čez kakšen mesec privedli do »nacionalnega kongresa-. To pa pomeni. da so borci uverjeni v dolgotrajnost spopadov, da so torej opti-nrsti »lede učinka domnevne etiopsko ofenzive. Eritrejci zahtevajo, kakor znano, umik vseh tujih (tudi etiopskih) sil s svo.i°e* ozemlja ter pravico do samoodločbe oziroma neodvisnosti, dejansko torej novo razmejitev, medtem ko je Mengistu nekie pripravljen na določene koncesije, nikakor pa ne na umik svojih čet iz Eritreje, (dg) V senatu razpravljali o kovancih po 200 lir RIM — Kovanci po 200 lir so še vedno redkost in niso postali redno plačilna si-edstvo, kot je bila želja emisijske banke, ki je hotela odpraviti pomanjkanje drobiža. O problemu so pisali že skoraj vsi listi, marsikdo se je upravičeno spraševal, če smo res take srake, da tezavriramo kovance samo zaradi bleska, saj je njihova kovin- ska vrednost pičla. Pri vseh se je pa postopoma porajal sum, če ni morda emisijska banka namenoma kovala kovance v zadnjem obdobju leta 1977. da bi povzročila lov in špekulacijo »numizmatikov*. Naved-nice so v tem primeru obvezne, saj je podtajni' zakladnega ministrstva Mazzarino včeraj v senatu izjavil, da jih je državna kovnica izdelala kar 16 milijonov z letnico. 1977. Se- STAVKfl PROTI STAVKI Skupina delavcev britanske električne centrale je bila naveličana stalnih stavk in so zato sklenili, da protestirajo na dokaj originalen način in sicer tako, da... stavkajo. ’«Naveličani smo stalnih stavk,» pravi 190 delavcev elektrarne, «in edini način protesta, ki je učinkovit, so stavke!» nator Luzzato Carpi je pa zahteval od vlade, da pojasni zakaj so poslali v obtok kovance z letnico 1977 v zadnjih dneh in niso raje počakali januar 1978, ko bi bil špekulativni pritisk manjši. Podtajnik Mazzarino je pripomnil, da je bilo to nemogoče, saj je kovnica izdala že precejšnje število kovancev, ki bi jih morali uničiti, če bi šli v obtok leta 1978. Pripomnil pa je, da vladni. izvedenci niso predvidevali takega povpraševanja »ljubiteljev* bleščečega drobiža. Resnici na ljubo je treba dodati, da so tovarniški svet in sindikati opozarjali na nevarnost špekulacije, predlagali kovanje v januarju leta 1978, zahtevali pa naj bodo kovanci manj bleščeči, da se prepreči psihološki učinek povpraševanja. Predstavnik vlade je med drugim dejal, da bodo počakali na emisijo kovancev po 300 lir, saj morajo še preveriti učinke emisije kovancev po 200 lir. Vsekakor lahko samo u-pamo, da ne bodo predolgo preverjali in pričeli kovati šele decembra meseca, saj bi tudi ti kovanci dočakali enako usodo kot lanskoletni. STNGAPUR — Včeraj zjutraj so v Singapuru obesili 28-letnega Malajca Teh Sing Tonga, ki so ga obsodili zaradi razpečevanja mamil. Aretirali so ga v začetku leta 1976, potem ko so ga na riiejnem prehodu med Sin-gupurom in Malajzijo zasačili z. 254 grami morfija. Po obsodbi je vložil dva priviza, ki pa sta bila zavrnjena. Singapurski zakon predvideva namreč smrtno kazen za tistega, pri katerem odkrijejo več kot 15 gramov morfija. KER JE VPADAL V BESEDO KOLEGOM Pannella izkijučen iz pravosodne komisije Žolčna polemika med večino in opozicijo o tolmačenju pravilnika poslanske zbornice RIM — Radikalni poslanec Giacin-to Pannella, ki je znan javnosti pc svojih neobičajnih metodah političnega boja tako v parlamentu kot izven njega, nima začasno več vstopa v pravosodno komisijo poslanske zbornice. Po nenavadno ostrem sporu s predsednikom komisije Misa-sijem je bdi namreč radikalni poslanec izključen iz avle. Sedaj stražita dan in noč vhod v dvorano krepka uslužbenca, ki imata izrecno nalogo, da Pannelli preprečita vstop. Vzrok silovitega besednega spopada med Misasijem in radikalnim predstavnikom so bili popravki zakonskemu osnutku o spremembi zakona Reale, ki jih je predložila PR. Da bi preprečili spremembo zakona in tako omogočili referendum, so Pannella in njegovi somišljeniki predložili okrog 1.400 amandmajev, poleg tega pa so se obesili na vsak oprijem, ki jim ga nudi pravilnik zbornice, da bi zavlekli razpravo v nedogled. In za nameček je najvidnejši predstavnik radikalov stalno segal v besedo kolegom, tako da se je razprava sploh izrodila. Od tod Mi-sasijev sklep, da Pannello opomni in nato izključi. Vendar pa se radikalni zastopnik ni dal kar tako. Predsednik komisije je moral sredi noči zbuditi po- .........................mu.. AFERA 0 NEAPELJSKEM ZDRAVNIKU, KI NAJ BI OPRAVIL 60 SPLAVOV DNEVNO Milijarde s prekinitvijo nosečnosti Sto tisoč lir za poseg - Je dr. Delta Ragione sploh ginekolog? - Ogorčene reakcije NEAPELJ — »Odločno zanikam izjave, ki mi jih pripisuje člankar, sicer pa bcm svoje gledišče o vsej zadevi objasnil pozneje v smislu zakona o tisku. Poprej se moram poglobiti v vsebino sestavka, ki mi ji v teh nekaj urah ustvaril že nič koliko sitnosti*. Tako je izjavil včeraj uredniku tiskovne agencije Ansa neapeljski zdravnik Achille Della Ragione, o katerem gre glas, da izpelje dnevno nič manj kot 60 prekinitev nosečnosti. Dr. Della Ragione (30 let, oženjen in oče dveh otrok) stanuje v mestni četrti Vomero, ki je domena srednjeburžoaznega sloja. L. 1972 je diplomiral na medicinski fakulteti, pozneje pa naj bi se specializiral v porodništvu. Ko je časnikar uglednega torinskega dnevnika »La stampa* zvedel za njegov «sloves» kot »splavnega izvedenca*, mu je kajpak brž postavil nekaj vprašanj. Tembolj še, ker smo na pragu ljudskega glasovanja o zakonu glede prekinitve nosečnosti in je torej problem naravnost žgoč. Podjetni doktor je rade volje odgovarjal in povedal marsikaj zanimivega pa tudi in še zlasti pomenljivega. Na primer tole: »Postal sem ne- dotakljiv, davkarija in sodstvo mi sploh ne moreta do živega, nezakoniti splav je razširjen kakor nezaznavna pajčevina. Ko bom čez osem do deset mesecev imel v banki Ustile dve milijardi lir, bom s to dejavnostjo prenehal in se posvetil znanstvenim raziskavam. Ravno te dni se ukvarjam s poskusi na ptMfhčju žačastič sterilizacije*. Dr. Della Ragione odločno nasprotuje zakonu o ureditvi vprašanja prekinitve nosečnosti in pripominja, da se mu v Neaplju zoperstavlja kakih 80 do sto zdravnikov. V isti sapi priznava, da si želi nakopičiti čim več denarja (doslej je prislužil baje nad milijardo lir), pripominja pa, da je glede honorarjev zmeren: 100.000 lir za splav proti 500.000 do milijona, kolikor naj bi zahtevali njegovi kolegi. Kako to? Zato, ker uporablja Karmannovo metodo, ki mu omogoča prekinitev nosečnosti v borih 60 sekundah. Dnevno pa izpelje do 60 «operacij». V zadnjih dveh letih se je k njemu zateklo 14.000 žensk, omoženih in ne, tudi deklic okrog 13. leta, katerih delež na skupnem številu posegov do-seza 10 od sto. Opravka je imel celo že z enajstietnico, a 50-letni uradnici naj bi pomagal prekiniti nosečnost kar štiriintridesetkrat. Doktor hranj v predalu stekleno vazo z alkoholom, v katerem plava dvomesečni zarodek. «če bi ga videle moje stranke, bj bil bržkone ob ves zaslužek*, je dejal časnikarju in pristavil: «Občasno se mi zazdi, kot da bi bil morilec*. Zelo verjetno ga ta misel spremlja pogosteje, saj je priznal, da imajo on in njegovi sodelavci neprestano v žepu pištolo. Do tu vsebina intervjuja, ki je izzval po vseh pričakovanjih hude reakcije zlasti v krogih krajevne zdravniške zbornice. Njen predsednik prof. De Lorenzo je z ene strani podvomil v resničnost zdravnikovih izjav (in s tem v dobro vero časnikarja torinskega lista), češ da je omenjena splavna metoda sila nevarna, z druge pa naglasil: «Dr. Della Ragione se je vpisal v zbornico šele pred nekaj leti in ni nam znano, da bi se specializiral v jfo-rodništvu ali ginekologiji*. Omenil je tudi možnost discipinskega postopka proti intervjuvancu, če bi se izkazalo, da je res dal novinarju omenjene izjave, (dg) slanca Moleja (KD) in D’Alessia (KPI), ki odgovarjata za red v zbornici in ki sta vendarle prepričala Pannello, da je zapustil dvorano. Razprava se je ob 3. uri tako lahko nadaljevala. Nočni spopad v pravosodni komisiji je imel včeraj zjutraj znaten odmev. Radikalna stranka je žolčno napadla predsedstvo zbornice in predsedstvo komisije zaradi dogodka, komunistično partijo pa neposredno obtožila drsečega golpeja v parlamentu, češ da so bili poslanci v zadnjem času prikrajšani za lastne pravice. Predstavnica PDUP v ko misiji Luciana Castellina pa je obtožila Pannello neresnosti in grobega zlorabljanja pravilnika, s čimer naj bi radikali onemogočili vsakršno trezno in tvorno razpravo in dejansko preprečili spemembe zakonskega osnutka v pozitivnem smislu. Polemika, ki buri duhove v poslanski zbornici, se bo v prihodnjih dneh najbrž še zaostrila, kajti manjšina odločno nasprotuje sklepu strank programskega sporazuma, da" bi pravosodna komisija zasedala na zakonodajni ravni in da bi zbornica o predlogu za spremembe zakona Reale sploh ne razpravljala. Olja na ogenj pa doliva še dejstvo, da o vladnem odloku za boj proti terorizmu razpravlja komisija za notranja vprašanja in ne pravosodna, kot bi bilo naravno. Vendar je slednja komisija preobremenjena s prvo razpravo, tako da bi zbornica sploh ne utegnila odobriti odloka pravočasno, če bi morala Čakati na mnenje komisije. Polemika je na višku in nekaterim predstavnikom večine že popuščajo živci. Tako sta socialdemokrata Preti in Scovacricchi predlagala, da bi spremenili pravilnik in odvzeli del pristojnosti načelnikom tistih svetovalskih skupin, ki štejejo manj kot trideset poslanecv. Odmevov na ta predlog zaenkrat še ni, dasi dvomimo, da bi lahko bili ugodni, (vt) Vsako minulo milijon dolarjev za vojaške namene STOCKHOLM — Mednarodni raziskovalni zavod za mir (SIPRI) iz Stockholma je objavil v zborniku za leto 1978 podatke o stroških za oborožitev. V sveto porabimo skoraj milijon dolarjev na minuto za vojaške namene. V dvajsetih letih se je znesek podvojil, in skoraj polovica svetovnih znanstvenikov dela v raziskavah, ki služijo vojski. Prodaja orožja državam v razvoju se je v zadnjem obdobju povečala za 15 odst., dobavitelji so skoraj v celoti (90 odst.) štiri države: ZDA (38 odst.), Sovjetska zveza (34 odst.), Velika Britanija (9 odst.) in Francija (9 odst.). TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA SKUPŠČINA ODOBRILA DVA ZAKONA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V DEŽELI Za štiriletje 1978-81 je dežela nakazala več kot 13 milijard lir Deželna skupščina je včeraj odobrila tri nove zakone. Najprej je deželni svet z večino glasov (vzdržali so se KPI, PSI in MSI-DN) odobril zakon štev. 428, ki predvideva imenovanje konzulentov in sodelavcev za izdelavo splošnega načrta za obnovo in razvoj dežele. Istočasno jo skupščina proučila in zavrnila zakonski predlog, ki so ga predložili svetovalci MSIDN, ki je obravnaval fodobne tematiko. V razpravo o teh zakonskih predlogih so posegli svetovalci Trau ner (.Pi l). Volpe (PSI), Morc.Hi (MSI DN), Lor.za (PSDI), Zorzenor. (Kr .J, Masutto (KD) ter poročevalec Mico-lini KD) in odbornik Mauro (PRI). Saupfčina je nato proučila in z večino glasov odobrila (vzc.tžali so se svetovalci KPI in PSI) dva zakona, ki predvidevata vrsto posegov za razvoj kmetijstva v deželi. S prvim zakonom (štev. 430) bo deželna uprava nakazala skoraj osem m''jard lir <2.250 n.ilijtnov za leto 1976) za raz ne posege na kmetijskem m gozdarskem področju. Drugi zakon (štev. 431) pa predvideva naknadna nakazila za deželne zakone, v katerih je govor o itved tnih olajšavah za razvoj kmetijstva. V ta namen bo dežela nakazala več kot pet milijard lir za sti-riletje 1918-81 (1.300 milijonov za leto 1:70), O teh zakomn So govorili svetovalci Boschi (MSI-DN), Fuppini (MF), Etmano (PSI), Magrmi (KPI), Chir.ri ato (KD), poročevalec Mico-lini (KDj in odbornik za kmetijstvo Del Gobbo (KD). Ernesto Illy predsednik Mednarodne zveze za kavo Tržaški industrijec Ernesto Illy je bil izvoljen za predsednika Mednarodne znanstvene zveze za kavo. Zveza se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo strokovno obravnavo kave in specifikacijo posameznih vrst v okviru mednarodne trgovine s tem poživilom. Dr. Uly, ki je lastnik pra-žarne v industrijski coni v Žavljah, je nasledil dosedanjega predsednika prof. Lorougnona s Slonokoščene obale. Mandatna doba v vodstvu mednarodne zveze traja tri leta. NOVO iz zakladnite čebeljega panja USODNO VPLIVA NA DCLOVANJl SRCA Vse naše proizvode lahko kupite na mednarodnem sejmu ESPOMEGO V GORICI od 29. aprila do 7. maja 1978 medex E X P O R T - IMPORT Ljubljana, Miklošičeva 30 61000 i- : i \ > 's Uk ‘_ Generalni svet zavuda Banco di Sicilia, ki se je zbral na rednem občnem zboru dne 28. aprila 1978, je odobril bilanco poslovnega leta 1977, ki se je zaključilo s čistini dobičkom v znesku 2.008 milijonov lir; pred tem so že dodelili za amortizacije, razvrednotenje in v druge sklade 29.851 milijonov lir — odšteta je uporaba sredstev iz posameznih skladov. Predsednik dr. Ciro de Martino je prikazal rezultate bančne ustanove in posebnih oddelkov industrijskega, agrarnega, ribiškega, rudarskega, zemljiškega kredita ter javnih del, ki se na kratko izražajo v povečanju sredstev za 704 milijarde, ki so tako dosegli 6.254 milijard in v povečanju kreditnih naložb za 534 milijard ter vrednostnih papirjev, ki znašajo skupno 5.875 milijard. Delovanje s tujino se je razvilo v precejšnji meri: dejavnosti v valuti in lirah računov s tujino so presegle 930 milijard, kar predstavlja skoraj 40% povišek glede na leto 1976, Odprli smo predstavništvo v Budimpešti in začela je delovati podružnica v New Yorku, ki se je preselila v nove prostore v Park Avenue, 250. IZ BILANCE NA DAN 31. DECEMBRA 1977 UPRAVLJANA SREDSTVA NALOŽBE BANČNE USTANOVE »2 NALOŽBE POSEBNIH ODDELKOV 1.692 9» NALOŽBE V VREDNOSTNIH PAPIRJIH .... 12 OBVEZE IN JAMSTVENA POSOJILA 739 2» Banco di Sicilia Istituto di Credito di Diritto Pubblico Presidenza e Amministrazione Centrale in Palermo Patrimonio: L. 192.702.025.090 ne laboratorije, specialistične in zunanje poliambulatorije. Posebno pozornost so v sporazumu posvetili izboljšanju delovnih prostorov in higienskih razmer, namembnosti nove katinarske bolnišnice in organizacijskim vprašanjem, med njimi tudi ureditvi menz in otroških, jasli za potrebe zaposlenih. Dogovorili so se tudi za občasno preverjanje sprejetih obvez in sestavili v ta namen vrsto paritetnih komisij, oziroma delovnih skupin. Primeri nepoštenosti ne smejo vzbuditi dvomov o resnosti čuvajev Včeraj se j'e sestalo pokrajinsko, tajništvo FISASCAT-CISL in proučilo stanje kategorije v tržaški pokrajini in zavzelo odločno stališče do zadnjega dogodka, ki se je pripetil v Trstu in v katerem je zapletena kategorija zapriseženih čuvajev. Pokrajinsko tajništvo poudarja, da ne sme zadnji dogodek vzbuditi dvomov o resnosti in morali velike večine delavcev te ka-kategorije, ki s svojim delom in zavzetostjo ščitijo varnost in imovino celotne skupnosti. Pri tem naglasa, da so zapriseženi čuvaji vedno v nevarnosti, kar pa ni olajševalna okoliščina za kak primer nepoštenosti, ki ne sme na noben način načeti vestnosti te kategorije delavcev. OD 10. DO 14. MAJA V Vidmu II. salon stola in obloženega pohištva V Vidmu se pripravljajo na sko rajšnje odprtje drugega salona stola in obloženega pohištva, ki bo zavzel okrog 10.000 kv. metrov razstavne površine. Poleg stolov in o-bloženega pohištva, bo razstava obsegala tudi razne polizdelke in tehnične naprave za ustrezne proizvodne procese. Razstava bo odprta od 10. do 14. maja, prve štiri dni pa bo namenjena izključno trgovcem in strokovnjakom, le zadnji dan bo odprta tudi ža'obČlnStvo. Podtaknjen ogenj v sodni palači? V včerajšnjih poznih popolda^ urah je v tretjem nadstropju t ške sodne palače izbruhnil P°pJ, ki pa ni povzročil večje škode- ^ žar je povzročilo vnetje kupa ^ penke za embalažo, ki je trn .( hodniku, na katerem so arhlV1 ^ ki bi ga morali malo pred teni peljati. Gasilci in karabinjer1 ^ imeli precej dela, po enournem 1 pa so požar pogasili. . . * Preiskovalni organi izključuj j da bi požar povzročil ogorek c rete ali da bi do njega pi':, radi samovžiga, pač pa Pre mnenje, da gre za nameren Zaradi tega je sodni oddelek r rije začel preiskavo. ,;' Slovesna zaprisega agentov javne varnost! Včeraj je bila v vojašnici d’Aosta, kjer je šola za agente ne varnosti svečana zaprisega ^ mladih tečajnikov, častni ppstrojene čete je opravil v'®“nIiar-misar in tržaški prefekt Mario -‘Jj rosu. Sledila je podelitev trem najboljšim tečajnikom. S10. * nosil so se Udeležili najvišji .Vj jevni in , deželni politični, V°J in cerkveni predstavniki. • Tržaška. občina jc odredila 11 v ved parkiranja med 15. in 24. “v uaslednjh ulicah: v Ul. Piccoln ^ na strani sodih hišnih številk, ,ra Crispi db Drevoreda XX. sept*%e ter v Drevoredu XX. septembra > (j, številke) od Ul. Piccolomini c0^. Zovenzoni in pred gledališčem ^ šetti. Prepoved velja do koneš seča. Padla je z okna in se hudo poškodoval® ^ Včeraj zjutraj, ob 11.35 so *, v Šilcem Rdečega križa prepeli ,, s tržaško [bolnišnico in jo spi'e-r od-prognozo 30 dni na ortopedskem r, delku ‘69-letno Marijo Pa ulico.‘[j. Martinuzzi iz Ul. M. Praga *\ja, gotovih so ji zlom desnega zaP^an domneven zlom medenice udarec v glavo. Njen mož je povedal, da je malo prej vala šipo na okno v svojem s pji) vanju, ki je v prvem nadst stavbe, ko ji je zdrsnilo i1’ dla z višine 4 metrov na dv°tojii medtem ko je njemu ostal v JateN del blaga ženinega krila, za K jo je držal. Sklenjen sporazum med upravo in osebjem splošnih bolnišnic Po dolgotrajnih pogajanjih so včeraj med upravo splošnih bolnišnic in sindikalnimi organizacijami o-sebja sklenili programski sporazum o prioritetnih pobudah za tekoče leto. V zelo natančnem dokumentu opredeljujejo prednostne smotre v več poglavjih, ki zadevajo strokovno usposabljanje pomožnega, bolničarskega in zdravniškega osebja, preustroj zdravstvenih služb, zlasti glede okrepitve oddelkov za starce, za nujno pomoč in kirurgijo, oddelč- Fiera di Pordenone 13. državni sejem radioamaterstva elektronik# hi-f* Pordenone 29. - 30. apfjj 1. maj ’7* vrn-k: 9.-12.30/14