Gospodarstvo. MELI0RACUE ALI ZB0LJŠANJE ZEMLJIŠC Naša Slovenija je zelo podvržena raznian vremenskim ¦uimam in nezgodam. Med tem, iko smo bivši vojni ujetniki videli v Rusiji ^samo eno večjo vremensko nesreco namreč •leta 1917 hudo sušo, stiskajo našo Slovenijo poleg'suše ki tudi nastopa, tudi druge uime. Vsled bližine morja, visokih gor in dnigih klimatičnih razmer nas večkrat 'obišče toča spomladi, in jeseni pa mTiogokje slana unici pridelke. Zadnja leta pa [e nastopilo deževje in povodnji v tafkem obsegu, kakor je bilo menda v drugem desetletju preteklega stoletja, ko je bila po naših krajih po ustnem iizročilu starih ljudi velika lakota. Med tem, ko toča Ln pa mraz uničita samo nekaj občin, oziroma enkrat višje, drugikrat pa nižje lege, pa so letošnjo deževje in povodnji udarile skoro povsod. Po dolinab, ob rekah in potokih so bile velikanske poplave. Voda ni uničila le letošnjih pri¦delkov in pobrala raostove, ampak mnogokje, kar je najhuj se, vzela v svojo strugo cele parcele in si razširila strugo. Kjer je prej bil travnik- njiva ali kaj drugega, je sedaj vod na struga. Zemljišlka knjiga je postala pomanjikljiva. Nic boljše, marsikje še slabše pa je po višinskih ali hribovitih legah. Časopisi narn poraeajo sedaj o dveh velikih plazovih v Pilštanju in Sv. Petru niže Maribora, ki delata ogromno skodo. Nista to osaimljena slučaja. Vzemitoo n. pr. laški okraj. Na cesti od Rimskih toplic proti JurJdoštru vidiš na vsalk kilometer, kjer je boljša zemlja, plaz. Istotako na okrajni cesti Laško—Rimske toplice. V celem laškem okraju je teren podvržen plazovom, ker je v zemlji voda iii je pod ilovnato zemljo lapor. Pa tudi drugi okra}i, (kakor n. pr. kozjanski, šroarsiki tožijo o plazovih.  Leta 1900 so slovenski deželrri poslanci za Štajerdko zapustili deželno zborničo v Gradcu in izdali oklic na svo-jevolilce, kjer so razložili vzroke svojega izstopa. Med telai vzroki je tudi ta, da obola nemška večina v dež. zbaru ni botela spre|eti predlogov zaradi regulaoije naših rek in potofeov. Ko je po razširjenju volilne pravice prišlo sloven^ko zastopstvo močnejše v deželni zbor v Gradec, so fudi Nemci ¦postali mehkejši in so se začele regulacije nekaterih rek. Precej velik uspeb so dosegli poslanci takratae našt Slovenslke Kmetske Zveze iz zakonom o melioracijah za feraje, iki so podvrženi plazovom. Okrog-Teta 1906 se je začelo pridno drenažirauje. Na krajih, kjer je bila zemlja plazovju podvržena iri kjer je bil plaz večji ali manjši, je dtežela, oziroma država prispevala 60%, lastnik zemljišča. pa 40%. Otf leta 1906 do izbraha svetf>vne vajfie leta 1914 se je to na bivšem Stajerskem marsikje napravilo in se je plaz tudi resnično ustavil. Ako se pa fcje ni obneslo, je pa gotovo vzrok slabo m površno delo. ^. Stvar poklicnilt inženerjev |e, da doženejo, ali je boljše drenažiranje z glinastimi cevmi, kalere se vložijb v iz^ kopane janke, ali pa je boljši ta naein, da «e v globoko izkopane jarke vloži kamenje, da se na ta način voda odpelje, kakor je n. pr. pred kafcimi 50 leti Mvša južna železnica ustavila plaz pri Rimskih toplicah. Z'a navadno osuševaaije makrotnih parcel, kjer ni potrebno globokift rovov, |e želea, ozir. država prispevala samo 40%, a lastniik zemljišca 60%. Tudi lansko leto, ko se je v Belgradu siklepal med radikaili in radicevci takozvani jiilijski sporazuim^ smo slišali od: radicevcev obljubey da se bo začelo delati za gospodarakt> zboljšairje na ta nacin, da bo vlada za&da zemljišča osuševati, oeiroma zholjševati. Toda ostalo je samo pri ob-. Ijubah. Na le*>šn|ih maritborskai femetekib dtievih meseca av~ gusta se Jfe zopet sprejela resolucija, ka^tera zabteva, na| se zopet začne z melioraei$aini. Da bi belgrajska narodna. SkupščiBa kdaj prrfela reševati tafee za mšega kmeta k©ristne zakone, je zelo dvomljivo, kajti če se ne brigajOi za nasipe ob Donavi in jim: je vsled tega uaičila poplava vež tisoč oralov zenjlje, tem. manj se bodo brigali za našo Slovenijo. Ravno tukaj vidiroo vso pogubonosnost centralii!5ma za našega slovensfkega kmeta, a ne samo za kmeta, ampak za celoJaipen narod. Kajti zavedajmo se, ako bodo uničeni naši travniki, kar se je že marsilkje zgodilo, kmet ne bode mogel zredtti in na trg postaviti težkih volov. Ako ne bodeimel kmet za kaj dobiti denarja, ga tudi ne bosta dobila v roke trgovec in obrtniik. Stojfmo pred volitvami v oblastne skupšcine. Na§a sveta dolžno&t je, da iz teh volitev pride v oblashio skupšcino stranka, kater ima že sedaj pokazati mnogo uspebov za našega kmeta. Sicer se dobro zavedamo, da te oblastne sikupsčine ne bodo iraele pravfc, kakor so jih imeli prejšnji deželni zbori. Nekaj se bo pa gotovo dalo storiti. In ravno tulkaj, glede vremenskih nesreč in plazov, vsled katerih je ogroženo veliko našega kmetskega ljudstva, se morajo združiti vsi: država, dežela, okraji in obcine, fcakor tudi posamezniki in storiti vse, kar je mogoče, da se nam od dedov podedovana zemlja ne bo unrcila vsled Hazov. Če je parletno vladanje in gospodarstvo SLS na bivšem Kranjskem predrugačilo njen obraz, imamo upravi, čeno upanje, da bo tudi pri oblastnib iskupščinah storila, kar bo sploh mogoče za naše ljudstvo. PRETAKANJE SADJEVCA. * Med našim ljudstvom je vkoreninjena navada, da se sadjevca vobče ne pretaka, ker se baje skozi to pokvari. Kaj je na teim? Ta navada se raora <na vsak način obsojati, ker vendar sadjevec ni drugega, kakor alkoholna pijača kot vino, pri katerem je nastal alkohol s pomočjo kvasnih glivic iz v sadju se nahajajočega sladikorja. Pri procesu vronja se izločijo razne nečistosti m končno tudi glivice in njih produkti samo na dno soda in bi v doglednem času, ako ne bi pretočili, pričelo vse to gniti in nam zastrupljati i pijačo z nesnago in nam lahko, posebno če nismo preveč ! čisti v kletarstvu, iz tega nastane zavrelica, t. j. popolno! <ma pokvarjena pijača. Sadjevec, aiko hočemo, da ostane stanoviten in dober, moramo torej na vsalk način pretočiti. Vendar tega nd treba de-lati tako pogosto kot pri vinu, ker ima sadno vino pač veliko manj alkohola kot ono. Najbolje je, ako mi sadjevec pretočLmo meseca decembra, !ko je že povrel. Ako ga porabimo že prvo leto, kaikor je to običajno, potem tudi eno pretaikamje zadostuje. Ako ga pa drzLmo preko enega leta, potreibr.o ga je v jeseni zopet pretooiti. Drozi porabimo labko za žganjekuho. Zajedno lahko pri pretakanju sadjevec čistimo. Najtooljše čistilo v ta namen je želatina. Te rabimo za 100 litrov približno 10—15 gramov. Raztopimo jo v topli vodi, (kar gre hitreje, ako smo jo poprej več ur namočili in nato segreli do 40°C. To raztopino vlijemo v škaf, ki je do polovioe napolnjen z dotični msadjevcem. Nato vse dobro premešamo,.tako da nastane obilo pen. Vse to vlijemo potem v sod Ln v sodu še enkrat dobro premešamo. Po preteku 14 dni, tmed Ikaterim časom smo pustili pijačo na miru, pretocimo isto v drug sod, ki ga poprej vselej zažvepljamo, da pamorimo vse škodljive gljive, ikatere bi se morda v njem nahajale. Čiščenje z želatino deluje ugodno tudi na trpek hrušovec, ker želatina s tem, da veže čreslovino, vzame precej te trpkosti. Čiščen sadjevec je potem navadno krasne barve in bolj trpežen kot nečiščen. Izdatki za to opravilo so malenkostni, ker stane želatina za poJovnjak (300 litrov) 'komaj 4—5 dinarjev. Smrdljko pijačo popravimo, pa naj izvira ta iz katere gakoli vzroka, z eponitom, t. J. prepariranim ogljenim prahom, ki ga tudi dodamo 10—15 gramov na hektoliter. Ta eponit samo dobro premešamo med pijačo in to par dni ponavljamo, nakar po 14 dneh pretočimo. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš Udorn se naznanja, da bo radi nepredvidenega vzroka prihodnje zborovanje s predavanjem o novem davcnem zakonu še le v nedeljo, dne 30. januarja prihodnjega leta. — Naeelnik. Iz vinarske šole v Mariboru. V vseh treh razredih srednje vinarske in sadjarske šole je 63 učencev, v špecijalni (emoletni) vinarski Ln sadjar^ki šoli pa je 30 gojencev (20 državnih, t. j. na brezplačnih mestih, in 10 privatnih, t. j. plačujočih). Srednješolci se oskrbujejo izven zavoda, učenci enoletne pa v internatu zavoda, ki se je jnoral do polovice skrčiti Ln spremeniti v druge nujne faolske svrhe. Intemat je bil namreč prvotno urejen za 50 do 60 gojenoev bivše dvoletne šole, v enoletno se pa sme po novem sprejeimati samo največ 30 kmetskih mladeničev. Srednja bo prihodnjega šolskega leta popolna, t. j. imela bo vse štiri letaike (četrtoletnik mora biti .po prestanem završnein teoretskera izpitu še celo leto strokovni praiktikant na primernem gospodarskem objektu in polaga končno še poseben završni praktični izpit). — Da se zadosti najnujnejši potrebi, se namerava prizidati k sedanjemu glavnemu šolskemu poslopju poseben paviljon za enološki laboratorij, učilnice s kabineti in stanOTanja. Stroški za to so proračunani na približno 1 milijon dinarjev. — Sadna urevesca iz šolske drevesnice so že vsa oddana. Iz šolske trsnice se še dobi večja ikolicima kljucev običajnih vrst. Naročiti je trsni materijal vsaj do sredi decembra. Prednost imajo napredni manjši in srednji vinarji iz mariborske oblasti. — Zavod ima vecjo ikolioino izbome starine v staklenicah (sedaj še po 12 do 16 dinarjev brez steiklenice an embalaže) ter jo oddaja v zabojih po najmanj 50 buteljk. So to samo prvovrstna pristna sortna vina. — Sadja zavod -letos nima za prodajo, ravnotako ne mleka. Letina je bila to leto v splošnem slaba; posebno malo se je pTidelalo krompirja in pa vrna, le-tega samo 40% lanske koli•cine. Trgatev se je končala 'koncem oktobra in je vinSki pridelek izvrstne kakovosti; mošti raznih grozdnili vrst so iraeli 17 do 22% sladkorja. Neprestano se urejuje šolski obrat ie se izpopolnjuje gospodarstvo zavoda, v kolikor to seveda dopušcajo omejena sredstva po državnem prora«imu. — Direlrtor Andrej Žmavc. Razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem 1926. Da povzdignemo zaniimaTije za uspešno govedorejo, je veliki žu'pan imariborsike oblasti .podelil častne priznanice vsem onim, iki so vzgojili in oskrbujejo najboljše plefmeaiake bike za oboo uporabo. Za prvovrstne bike se je podelila veliika diploma ministrstva za kmetijstvo in vode, & ua prav dobre btke pohvalnioa vellkega župana. Ta odlikovanja se bodo izročila po vseh »odnih okrajih na svečan način. Veliiko miinistpsko diplomo dobijo sledeči posestniki: 1. za marijadvorsko pasmo: Janez Schonwetter, Zamarkova 18, srez Maribor levi breg, in Ivo Kon6ni.k, ^rna, ter Simon Mihevc, Mežioa, oba srez Prevalje. 2. za pomurslko pasmo: Jurij Zidanšek, Tolsti vrh, srez Konjice In graščina Herberstein, srez Ptuj. 3. za simodolgko pasmo: Peter Solar in Štefan Bakan, oba v Nedelici, srez Dolnja Lendava, dalje Štefan Kiihar, Markišavci, in Jan. Kerc niar, Križevce, oba srez Murska Sobota. 4. za pincgavsiko pasmo: Lovro Petovar, Ivanjkovci, srez Ptuj. Pohvakiice velikega župaina prejmejo: A) za marijadvorgka pasmo: Valentin Suanik in Franc Štrucelj, oba srez Gornjigrad, Bikorejska zadrusja, Dragotinci, srez Ljutomer. Pašniška zadruga Limbuš-Ruše, Frančiška Moschl, Franc Vehovar, I\an Martinelli, Franc Bogatič, vsi srez Maribor, desni breg. Henrik Majer, Št. Ilj v Slov. gor. 48, Franc Golob, H. Weinberger, Franc Kranjc, vsi srez Maribor levi breg. Fr. Friedl, Jožef Fingust, Janez Sagadin, Franc Predikaka, vsi srez Ptuj. Jožef Barth, Bikorejska zadruga Slovenjgradec, Pavel Popič, Ivan Tonjš&k, Anton Primožič, France Blazinšek, Janez Lovec, Jože Vrabič, vsi srez SlovenJ!?radec. Franc Kremžer, Ivan Voržun, Anton Gorenšeik, Rud. J^oatvvein, Ivan Ranc, Jože Plešivčniik, Matevž Kralj, Štef. Kralj, Janiko Kupec, Florijan Rošč, Alojz Potooniik, Jakob Irllinar, Ivan Komproj, Jožef Štem, Andrej Hodnik, vsi iz sreza Prevalje. B) za pomursko pasmo: Irma Jescbounig, d-rž. kmetijska šola Št. Jurij ob južni žel., Franc Zdolšek, Ivan Glinšdk, Jožef Majcen, Andrej Sevšek, Franc Goričan, vsi iz sreza Celje. Franc Napohiik, Arrton Pucnik, oba srez Konjice. Štefan Tomažič, Josip Zelenik, Štelan Kirbiš, Štajerska hranilnica, Blaž Bedenik, V3i iz sreza Ptuj. Anton Mlakar, Anton Braoko, Marija Palir, Jurij Vregko, Franc Jagodič, Fraric Goršaik, Janez Černelc, Jožef Blatnik, Franc Jevšnik, Jurij Smerejšek, Ivan Sekirnik, Josip PerkOArič, vsi iz 9reza šmarje. C) Za simodolako pasmo: Fran Soos, Matija Ceh, Štefan Horvat, veleposestvo Ziohy, Ign. Pti6ar, veleposestvo Dolnja Lendava, Ivan Žordim, vsi srez Dolnja Lendava. Karlota Warda, srez Ljutomer. Igri. Lapuša, Aleksander Perkič, Josip Cipot, Marija Vogler, občina Brezovci, Janez Porš, Matija Banfi, Aleiks. Warga, Franc Lipai, Rudolf Bac, vsi iz sreza Murska Sobota. D) Za pincgavsko pasmo: Anton Babič, Franc Granfola, Ivan Kreft, vsi srez Ljutomer. Bikorejska zadruga v Središču, srez Ptuj. Franc Hanželič, Hardek, srez Phij. Vinska razstava in vinski sejm za mariborsko oblast v Ptuju se vrši od dne 15. do vključno dne 17. januarja 1927 v Društvenem domu. Osnoval se je razstavni odbor, ki jamči za to, da bode ta prireditev največja, kar jih je bilo dosedaj v mariborski oblasti. Ptuj leži v središču vinskih goric, ima ugodne zveze na vse strani ter je že od nekdaj središče vinske kupčije. Za poset razstave in vinsikega sejma je dovoljena polovična vožnja po železnici na ta način, da si posetnik !kupi vozni listek z mokrim postajnim žigom pri vstopni postaji do Ptuja, kjer pa ga ne odda, temveč pridrži za brezplačno vrnitev skupno s potrdilom, da je -razstavo posetil. Na razstavi bodo vina vseh vrst in vseh vinorodnih ikrajev mariborske oblasti. Vinsike poskušnje so brezplačne. Vsak posetnLk si mora kupiti lastno kupico na dan razstave pri blagajni, kjer plača tudi vstopinino, ki znaša za osebo 10 dinarjev. Na razstavi se bo vršil tudi vinski sejm, odnosno posredovanje vinske kupčije. Zanimanje za sejm je zelo veliko ter je že priglašenih več viaiških kupcev tudi izven države. Aiko se razstava in \inski sejm obneseta, tedaj se enaka razstava in vinski tejm vršita tudi v Gradcu in so prrprave v te>ku. Opozarjarno tedaj vse vinske producente in vinsike trgovoe na to prireditev ter jih vabimo, da jo sigurno posetijo, vinogradniki pa naj razstavijo čim najvec vina vseh vrst. Pozivnice .so izdane. Prijave sprejeraa razstavni odbor. Razstava čipk. Dne 4. in 5. decembra 1926 se vrši v risalnici meščanske šole v Celju razstava čipkarskih izdelkov drž. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt iz Ljubljane. Priporočamo obisk! Gospodinjski tegaj v Vojniku. Vodstvo ikmetijsko-nadaljevalne šole je priredilo 12tedenski gospodinjsJci tečaj pod vodstvom gospo Olge Sitty, kateri je prideljena kot po inočnica gospa Mina Trstenjalkova. Tečaj bo trajal do konea januarja 1927. Poučuje se v telovadnici osnovne šole v vseh panogah gospodinjstva od 8. do 16. ure. 0 mlekarstvu in perutninarstvn poucuje oblastni referent za živinorejo g. M. Zupanc, o vrtnarstvu pa šolski upravitelj g. P. Jankovič. Tečaj obiskuje prav marljivo 27 deklet. Vršili se bodo tudi večerni tečaji za gospodinje od 5. do 8. ure. V kmetijsko-Tiadaljevalni šoli' se je pričel pouk pricetkom tega meseca ter se je vpisalo v prvi letnik 12, v drugi letnik iv mladeTiičev. rouik je ob nedeljah in četrtkih. Kmeti.jsko prirodoznanstvo poučuje višji sadjarski nadzornik g. Fran Goričan, ostale predmete na šolski upravitelj g. P. Jankovič. Ob nedeljan predavajo razni strokovnjafci.