glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zinaj Ljubljana n no> gia> 6 junij 1977 letnik XII V tej številki objavljamo: RAČA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ROVI TEMELJI ZMAJA KDO JE KJE BODOČROST SE ROJEVA V STEGNAH MEDHARODNO SODELOVANJE SLIKE IZ RAČE JEDILNICE 13. JULIJ - DAN ŠOFERJEV PIČITE Z DOPUSTA ISKRIADA 77 ZAČNE SE HA POHORJU ŠAHOVSKI FESTIVAL 77 RATITOVEC VARSTVO OKOLJA BOLEZEN NAŠEGA ČASA NOVICE Z GRADBIŠČA in druge eenlmivoatl «• J ‘ ■ .. ; •, lV Naša samoupiama otganizkanost /O Ki- lo * V letu 1976 smo se delavci TOZD tovarne baterij Zmaj, iz vsem že dobro znanih razlogov, odločili za izločitev iz DO IEZE in formirali samostojno delovno organizacijo v sestavu SOZD Iskra, ki se je konstituirala in dokončno vpisala v sodni register dne 27.12.1977- Z novo samoupravno organiziranostjo Zmaja smo seznanili tudi Skupščino ZP ISKRA in predlagali, da naš spremenjeni status upošteva pri oblikovanju samoupravnih sporazumov in drugih aktov v ISKRI. Sledilo je več razgovorov med predstavniki družbeno političnih organizacij SOZD Iskra in DO Zmaj, na katerih so bili prisotni tudi poslovodni delavci. Edina tema vseh razgovorov Je bila ocena ali oblje rečeno obsodbe nove samoupravne organiziranosti Zmaja. Mi se a takšnimi ocenami v nobenem trenutku nismo strinjali. 8 tem člankom ne želim ocenjevati ravnanja posameznikov v SOZD Iskra, pač pa zgolj potrditi pravilnost naše odločitve. Da ne bom enostranski, bom za interpretacijo uporabil samo pisane dokumente. O formiranju DO Zmaj so razpravljali tudi na sekretariatu sveta ZK ZP Iskra dne 4.4.1977 in sprejeli naslednje sklepe: 1. Akcija kolektiva Zmaj (izločitev TOZD iz DO IEZE in konstituiranje enovite DO ZMAJ), Je bila izpeljana enostransko oz. nevskiaJeno v Iskri. Akcija je bila izpeljana v času, ko so v Jugoslovanski družbi še potekale obširne Javne razprave o tem, kako naj bo organizirano združeno delo in kako naj deluje. 2. Sekretariat mora ugotoviti, kakšni so interesi kolektiva Zmaj. Ugotoviti Jo treba tudi, kako Je kolektiv Zmaj pripravljen združevati delo in sredstva in s kom Je pripravljen to storiti. Ugotoviti je potrebno, ali se Je ektiv Zmaj (po novem samoupravnem sporazumu v SOZD Iskra, ki se zdaj oblikuje) pripravljen organizirati kot TOZD in se združiti v neko DO (in katero). Da bi prišli do teh ugotovitev bo sekretariat sklical odgovorne poslovodne in politične delavce Zmaja, DO IEZE in SOZD Iskra. 3. V kolikor kolektiv Zmaj ni Pripravljen združevati ne dela ne sredstev, so praktično sttr izloča iz SOZD Iskra. V tem primeru se bodo angažirali tudi aktivisti ZK tar @ politično akcijo pojasnili delavcem Iskre, za kaj gre in prispevali k temu, da a® zadeva tudi formalno uredi. Politični aktiv DO tovarne baterij Zmaj je takšnim stališčem, s katerimi se omejuje samoupravna organiziranost z organizacijskimi shemami, oziroma podreja vsebina formi, odločno ugovarjal. Mismo so strinjali z oceno, da ja bila akcija izločitve is DO IEZE izpeljana enostransko, saj ac bili o naših stališčih informirani vsi zainteresirani v Iskri, drugo pa Je, če so se strukture Iskre prepozno vključile v razpravo okrog problematike Zmaja in DO IEZE. Me glede na naše pomisleke in opozorila je skupščina ZP Iskra na svojem zasedanju dne 19.4.1977 sprejela naslednji sklep: Skupščina Je na osnovi sporočila o statusni spremembi ZMAJ Ljubljana, podane informacije direktorja področja za organizacijo o stališču poslovodnega odbora, stališča sindikalne organizacije ter na predlog delegata Elektro- mehanike Kranj sprejela naslednji sklep: V ZP Iskra se združujejo le tiste organizacije, ki so organizirane v skladu s predlagano samoupravno organiziranostjo v ZP Iskra. Zmaj naj do )o.6.1977 poda k temu predlogu svoje eta-liSče in odložitev; v nasprotnem primeru naj se prične postopek za izstop iz združenega podjetja. O sklepu skupščine je razpravljal tudi delavski svet naše delovne organizacije in sprejel naslednji sklep: Delavski svet sprejema informacijo o sklepu skupščine SOZD Iskra glede statusa DO Zmaj v SOZD Iskra. Glede samega sklepa skupščine delavski svet smatra, da skupščina ni pristojna za sprejemanje sklepov glede statusa DO Zmaj. Kolektiv DO Zmaj se bo aktivno vključil v razpravo o Samoupravnem združevanju v SOZD Iskra. V tem času smo dobili v razpravo Osnutek tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, o katerem smo razpravljali na strokovnem nivoju, na sindikatu in zboru delavcev dne 9. in lo.6.1977. Skupno Je bila izoblikovane naslednja pripomba: Ob javni razpravi o Osnutku tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra delavci delovne organizacije tovarna baterij Zmaj soglasno ugotavljamo, da Je naša samoupravna organiziranost v skladu z zakonom o združenem delu in s predlaganimi tezami. (K razmišljanju o ustreznosti naše samoupravne organiziranosti nas še posebej zavezuje sklep skupščine ZP Iskra z dne 19.4.1977). Predlagamo, da se takšne ugo- tovitev vnese tudi v Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD iskre, podobno kot Je navedeno za proizvodnjo naprav merilne in regulacijske tehnike. Ocenjujemo, da proizvodnja baterij predstavlja samostojno zaključeno dejavnost, od katere ostala proizvodnja na področju elementov ni odvisna niti kratkoročno niti nima z njo skupnih dejavnosti, ki Ji zagotavljajo dolgoročno razširjeno reprodukcijo. Ista ugotovitev velja tudi glede povezovanja v druge DO v Iskri. Zaradi tega so v smislu zakona o združenem delu izpolnjeni vsi pogoji, sa smo delavci baterijske proizvodnje še nadalje organizirani kot samostojna delovna organizacija. Naj na koncu informacije dodam še to, da jo bil o sklepu skupščine ZP Iskra informiran tudi Družbeni pravobranilec samoupravljanja SH Slovenije, ki je v zvezi o tem skupščini ZP Iskra dal naslednjo pobudo: Na podlagi 6. člena Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur.1. SKS št. 21/7?) dajem pobudo Skupščini Združenega podjetja Iskra: - da razveljavi oz. spremeni sklep (pod zap. št. ?4) s svojega petega zasedanja dne 19. aprila 1977 - da se sestane v roku 1 meseca, sprejme ustrezen sklep ter o tem obvesti družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije - da ravna v skladu s 549. členom Zakona o združenem delu in o tej pobudi obvesti delavce in sindikalno organizacijo Združenega podjetja Iskra. Tt3B@lji nosilnih sten nov« proizvodne hala Obrazložitev: Po dogovoru s predstavniki DO Zmaj in po pregledu fotokopije izpiska b petega zasedanja Skupščine ZP Iakra z dne 19.4.1977 ugotavljam, da Je bil navedeni sklep sprejet v nasprotju z zakonom o združenem delu in Je torej ničen. Delavci temeljne organizacije Zmaj v sestavi delovne organizacije IEZE so se zaradi spremenjenih okoliščin in pogojev, ki so obstajali ob organiziranju temeljne organizacije Zmaj odločili, da se izločijo in konstituirajo delovno organizacijo v okviru Združenega podjetja Iskra. Postopek izločitve temeljne organizacije Zmaj iz sestave /naslednja stran/ /a prejšnje strani/ somoupiama oiganimanost delovne organizacije IEZE Je potekal v skladu s tedaj veljavni« zakonom o konstituiranju OZD in njihove« vpisu v sodni rogiater (Ur.1.SFRJ St. 22/75). Domovati Ja namreč mogoče, da izločitev ni ogrozila družbeno-ekonomskega položaja delavcev v ostalih temeljnih organizacijah kot tudi ne skupnih interesov delavcev v združenih temeljnih organizacijah v okviru delovne organizacije IEZE kot celote (64. člen cit. akona), zlasti Se ob dejstvu, da temeljne organizacijo v Poku Jo dni od dneva, ko so sprejeli sklep o izločitvi fOZD Zmaja niso sprožile spora pred Sodiščem združenega dela. Pravnomočni oklep o izločitvi temeljna organizacije ZaaJ is sestava delovne organizacijo IEZE j@ tako postal osnova sta njeno nadaljnjo samoupravno organiziranje -konstituiranje novo delovna organizacije. Delovna organizacija Zmaj ae Je konstituirala in dokončno vpisala v sodni register dne 27» 12.1976, torej v času, ko Je stopil v veljavo še novi zakon (669. člen Zakona o združenem delu). Že Uatava SR Slovenije pov-darja pravico delavcev do sprememb v samoupravnem organiziranju a tem, ko določa v 39. členu pravico delavcev, da temeljno organizacijo v kateri delajo izločijo iz sestav® delovne organizacije. To pravico jefcovsel tudi prej veljavni s ekon o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register. Jasneje p® jo opredeljuj© 326. člea zakona o združene® delu, ko določa pravico in obveznost delavcev, da v organiziranih temeljnih organizacijah os, v delovnih organizacijah opravijo ustrezne spremembe, če so spremenijo r zakonu določeni pogoji, ki co obstajali ob organiziranju temeljnih organizacij ali prenehajo pogoji iz 32o, člena navedenega zakona. Pravica delavcev, ki traja nepreki- njeno , ker oblika samoupravnega organiziranja delavcev, v smislu zakona o združenem delu nikoli ni dokončna. Izhajajoč iz navedenega je torej vsak poskus preprečevanja iniciative delavcev, da iščejo nove, boljše oblike organiziranja, če so zato podani pogoji, ki Jih določa zakon, protiustaven. Z združevanjem delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela ta temljna pravica in dolžnost delavcev ni obrnjena, ker $© medsebojni odnosi združenih delovnih organizacij urejajo samoupravno na temelju enakopravnosti in samoupravijanja delavcev v temeljnih organizacijah v sestavi delovnih organisacij združenih v sestavljeno organizacijo. Upoštevajoč navedeno, družbsai pravobranilec samoupravljanja predlaga Skupščini združenega podjetja, da revna v skladu s to pobudo ter ga o svojih zaključkih obvesti takoj, ko bo mogoče. Obrazložitev Družbenega pravobranilca samoupravljanje SR Slovenije je teko izčrpne, da lahko a njo zaključimo informacijo o samoupravni organiziranosti neše delovne organizacije. Urednik Žo formirani členi H 20 na obveznem tridnevnem staranju 4 BAČ 01AS Novi temelji Zmaja Na gradbišču nove tovarne ZMAJ v Stegnah ds živahno. Okrog 5o delavcev opravlja rasna dela sicer v eni izmeni in deloma v podaljšanem delovnem času, ko Je to potrebno zaradi začetega betoniranja. Beton dovažajo is betonarno v Stolicah z “raketami* kot imenujejo posebne tovornjaka za prevoz betona. Ko eem se 1?. junija pogovarjal a delovodjem, je poudaril, do so temelji aneksa, to j® upravne zgradbe zabetonirani že 5o odstotno. Navedel Je še zanimiv podatek, da so vložili že 5^7 kubičnih metrov podložnega betona, čeprav j@ bilo prvotno planirano, da bo plast tega betona debela X® lo centimetrov. Zdaj pa so zaradi konfiguracije terena morali zaliti celo do 19o centimetrov globoke izkope na nekaterih aaetih. Izkop gradbene j tuše je v celoti gotov, delavci pa kopljejo le še Jam® sa kanalizacijo. In kaj meni vodje investicij tov. Zaletel Peteri Gradnja poteka in marsikaj ji. videti novega is dneve v d en. So pa problemi in težave, ki jih je treba reševati še vnaprej. Skrbimo, da ne bi prišlo do nenadnih zastojev. Drugače povedano, vsakdo gleda, kaj oho že storili, mi pa odpravljamo pomanjkljivosti in rešujemo težave še za nekaj mesecev vnaprej. Priznajmo, da gradnja tolikšnega objekta s takšno vrednostjo ni enostavna, kot ai Je enostavno ogledati gradbišče, ki s@ iz tedna v teden spreminja in izpopftlnjuje. Hy ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Kdo je kje Večkrat je eliSati vprašanja, kdo je v tem ali onem ■organu upravljanje, kdo je delegat, kdo je"kje in tako dalje. Zato smo sklonili, da v naooa glasilu na enem mestu skupaj objavimo seznam sodelavcev, ki delujejo kot člani ali delegati v samoupravnem in družbeno-poli-tičnom življenju v okviru delovne organizacije Zmaje. - Ur. DELAVSKI SVET KRANJAC Zdenko, predsednik OORIN Vonsaž, namestnik predsednika CERAR Franc MOHORKO Venčeslav NOVAK Anica SREBRNJAK Ivanka VELIKONJA Božidar KOPAČ Marija RONCeVIČ Stanislava DRAB Gabrijela GORIŠEK Fani PEČNIK Gabrijel ULČAR Franc SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE BABIČ Draga, predsednik KRISTAN prane, namestnik prodsednika TROBEC Tatjana ŠALEJ Anton STRAH Dragica MUHIČ Vinko PODGORELEC Angele MIKLIČ Jelka MIKLAVEC Stanka BOLTE Metod KRISTAN Jožica BOBNAR Olga MEDVED Alojz DISCIPLINSKA KOMISIJA AZINOVIČ Stojan, predsednik ALIBEGOVIČ Fadil, namestnik predsednika BAVDEŽ Matjaž ORABLJEVEC Pavla MEDVED Mara DEBELEC Djuro DOLNIČAR Zinka JANEŽIČ Milan KOJIČ Zora LAVRIČ Nežka TISU Mirko ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA JEŽ Zdravko, predsednik GKRMŠEK Simona, namestnik predsednika VARDJAN Mara ČAKKRNIK Janez SETNIKAR Ivanka ROVANŠEK Slavka AMBROŽ Alojzija ODBOR ZA INFORMIRANJE BARBORIČ Marta ŠTIRN Viktor MAVER Marijan OROŽIM Tone PERKON Iztok BETAVS Maks STRMOLE Ignac SLEMNIK Milan KRANJAC Zdenko PRIMOŽIČ Bojan HREN Jože ALIBEGOVIČ Fadil KRISPER Brigita ROM Meda Delegacija za skupščino ZP Iskra ZALETEL Peter GLAŽAR Jožica BUTKOVIČ Martin Delegacija za samoupravne interesne skupnosti Ljubljana JEŽ Zdravko, vodja delegacije ŽEMVA Peter, njegov namestnik LENDERO Franc, vodja konference delegacij št. VI ŠTIH Milen, njegov namestnik DRČAR Jernej KREK Tončka ERBEŽNIK Lado VARDJAN Mara JAZBEC Ivica Delegacija za samoupravne interesne skupnosti Šentvid BUTKOVIČ Martin, vodja delegacija KUTNAR Alojzija GAMZE Anica KRISTAN Franc STRMOLE Ignac GORIŠEK Vida PEČNIK Gabrijel STRNAD Lizika DRAB Gabrijela KASTELIC Vida Delegacija za zbor združenega dela Ljubljana NOEr.Hajko, vodja delegacije KOCMAN Marija MAVER Marijan PRIMC Bogo MIKLAVEC Stanka ŠTIRN Viktor Delegacija za zbor združenega dela Šentvid HREN Jože, vodja delegacija JOVANOVIČ Milivoj KRAŠEVEC Miro ZADEL Peter AMBROŽ Alojzija Sekretariat OOZK KOCMAN Marija, oekretar MRHAR Prane, namestnik sekretarja ALIBEGOVIČ Fadil JAKOMIN Milan MAZI Branko ROM Meda MOHORKO Venčeslav Izvršni odbor sindikata Ljubljana JAKOMIN Milen, predsednik CERAR Alojz, namestnik predsednika ERBEŽNIK Lado, tajnik KOLAR Slavica, blagajnik Izvršni odbor sindikata Šentvid ALIBEGOVIČ Fadil, predsednik PEČNIK Gabrijel, namestnik predsednika MEDVED Mara, blagajnik Prod»fedat-yo 00 ZSMS ~NIDARšič Danica, predsednik SMRDEL Aleš PETAVS Maks VRČEK Anka PERKON Iztok Predsednik zbore delovni ljndl Majer Marijan Namestnik predsednika sbora fcitkoviS Martin MASI TOVAKlil J DOtOVOMHO $£, PA MA 36$rAMKW NB AAfrli.| Bodočnost se to jeva v Stegnah V Del*vaki enotnosti od 18. junij" 1977 Je na atreni 27 objavljen daljši aestavek z nasloven ISKRA in nodnaalovom "Bodočnoet se rojeva v Stegnah". Iz tega sestavka smo tik pred zaključkom redakcije izluščili nekaj “saninivoati" in Jih objavljamo - tokrat So brez komentarja - v našem glasilu. “... Že takoj na začetku bi veljalo poudariti, da bo že v letošnjem letu začela Iskra v Stegnah graditi ali pa bo še dogradila tri tovarne. Gre za tovarno ZMAJ, kaaor se bo preselila celotna proizvodnja s sedanje lokacije in kar naj bi se zgodilo že letos...*. Nekoliko dalje čitano naslednje« "Kot sao že povedali, gre pri gradnji nove tovarne ZMAJ predvsem za preselitev proizvodnje iz sedanje, neprimerne lokacije v občini Center na novo, primernejšo v Stegnah. Seveda pa ne gre zgolj za enostaven prenos, temveč tudi za modernizacijo proizvodnje". Dalje Je v sestavku omenjena tudi izgradnja tovarne ele-ktrooptičnlh izdelkov, na kar Je zapisano« "Obe tovarni, ZMAJ in Hektrooptika, naj bi začeli s proizvodnjo že letos." Celotni članek je na svojstven način zanimiv. Težko pa Je razumeti podrobnejše informacije, ki zaradi bombastično napisanega sestavka dezinformirajo bralca, da se bo ZMAJ še letos preselil v Stegne, fin pa eo naši planj drugačni. Zaenkrat poteka gradnja po predvidenem načrtu in - kot nmo že velikokrat pisali -Je selitev predvidena za Jeseni prihodnjega leta. My vsebine niso samo v vohunskih filmih. Mednarodno Razvoj primarnih baterij, izbira novih elektrokemijekih sistemov, izboljšave obstoječih galvanskih členov eo stalen proces, v katerem so aktivni udeleženci številke tovarne in tudi razvojni centri, raztreseni po vsem svetu. Od prve ideje, preko prototipov, poskusne proizvodnje pa do prodora na široko tržišče je lahko dolga pot. Včasih so potrebni večletni napori te-amov strokovnjakov različnih profilov, pa je kljub temu vse zaman, zlasti kadar je izdelek po svojih karakteristikah slabši ali dražji od izdelka, ki ga je skoraj istočasno plasirala na tržišče kakšna druga, konkurenčna tovarna. V celotnem asorti-manu tovarne to ne pomeni sicer katastrofo, začne pa se postopoma manjšati njen tržni delež v nekem interesnem področju in neizogibno tudi ugled tovarne. V' svetu so največji raziskovalni centri za nove baterije pri Katsushita/Oeaka, Japonska in v "Institutu hemiskih istočnikov toka"/Moskvo, SSSR. Več manjših toda zelo kvalitetnih razvojnih centrov pa je v ZDA (Cleveland/ Ohio, Waltham/Mass., U.S. Army Electronics Command/ Spring' field, N. Jersey) ter v Evropi (Kelkheim/ZR Nemčija, Poznan/ Poljska, Poitiers/Francija, Ženeva/Švica, IHTM/Beograd itd.). Nekatere od teh raziskovalnih centrov je prav težko obiskati, pa še takrat so številni skriti sektorji ter sodelovanje budno spremstvo, da se kdo ne izgubi. Dejansko pa Je še pomembnejše, do nekdo ne vidi nekje poskusne ali redne proizvodnje. Saj Je prav ta proizvodnja (ter seveda prodaja na trgu) višek vsega vloženega truda pa tudi izkušenj. Vsaka proizvodnja se tudi kasneje še modernizira ali izpopolnjuje, vendar skoki niso vedno tako bistveni. Praviloma bi torej bilo, da bi nekje skrbno čuvali, da si nekdo od nepoklicanih ne bi ogledal določene proizvodnje v vseh fazah oz. zaporedju tehnoloških operacij. Kot že rečeno, arečamo vee mogoče. Nekateri instituti s standardnimi aparaturami (masovni spektrometer, elektronski mikroskop, mikrosonde, rentgenska diafrakcija, DTA/TGA itd., so skrbno varovani pred ogledom, redna proizvodnja nekega pomembnega artikla pa je možna ogleda v detajle še samo z dogovorom s telefonom ali dopisom. Praviloma pa je največ takšnih firm, ki se industrijske špijonaže zelo boje. Tudi zaposleni po večletnem delu, če morda menjajo službo, ne smejo izdati kasneje skrivnosti, kar morajo tudi Jamčiti z izjavo in podpisom. Nekatere osebe se celo preverja, da jih kdo ne izsiljuje zaradi morebitne stiske z denarjem (igre na srečo, mamila, razne slabosti itd.). Verjetno se v življenju marsikaj dogaja tudi v resnici, ter da slične Povrnimo se sedaj k baterijam in sodelovanju v razvoju nekaterih primarnih baterij $ vzhodnoevropskimi državami. Omenimo še poseben položaj in ugled Jugoslavije, ki ga v splošnem uživa v svetu. Is tega verjetno sledi, da so številni predlogi glede konkretnega sodelovanja tudi ugodno sprejeti. Zelo vzorno teč® to sodelovanje z DDR, tudi e Poljsko so možnosti še odprte (obojestranska izmenjava strokovnjakov in delavcev vseh profilov med CIMTRA/ Poznan ter tovarno ZMAJ), $ Romunijo se je stvar selce zavlekle, saj Je prihod njihovih strokovnjakov v Znaj bil že dvakrat odložen, a kljub tomu so interesi, zlesti na področju uporabe mletega manganovcs tipa "Hunter", ki bi ga lahko dobavljal naš mlin iz obrate Šentvid pri Stični. Z Bolgarijo sodeluje že Croatia, z Madžarsko se že poznamo, s tovarno baterij SLANX/ČSSR pa bo treba vzpostaviti nove stike. Seveda so tu še drugi proizvajalci baterij v Evropi npr.-CEGASA/Španija itd., zanimivo pa je, da recimo DAIMON/Zah. T;rlin, ter PILAZETA/ItaliJa, obratujejo v okviru angleške firme EVER READY, saj so Angleži lastniki velike večine delnic teh tovarn. Omejimo se sedaj na sodelovanje s področja razvoja novih konstrukcij ali tipov baterij. Nedvomno nas konkurenca omejuje, da bi zaživelo široko sodelovanje recimo v Jugoslaviji, tu mislimo predvsem CROATIO ter IHTM/Beograd (za njimi se skriva bivša Lumina, pa tudi nova tovarna baterij Trepča itd.). V mednarodnem sodelovanju tega problora skoraj ni. Mednarodno tržišče Je namreč velikansko. že doaedanje sodelovanje z Nemško demokratično republiko, tj. Kombinatom B.A.E/Berlin in Zwickan je dalo obilje novih informacij. Pričakujemo pa še veliko več im to brez nakupa licenc ali Pišite z dopusta know-hoN. Gre le za medsebojno izmenjavo izkušenj, znanja pa tudi opreme ter dogovor o zaščiti teh dosežkov proti tretjim partnerjem oz. o skupnem dogovarjanju glede prodaje novih dosežkov, ki Jih tudi pričakujemo ob takšnem delu. Na drugi strani so se recimo nekatere nove baterije z litijevo anodo že tako izpopolnile, da so resen konkurent diskastim baterijam AggO/Zn os. HgO/Zn. Najnovejši korak pri tem Je baterija Li/MnOg z organskim elektrolitom japonske firme SANTO/Oseka. To je zanesljiva in cenena baterija, ki Je znana v cilindričnih in diskastih geometrijah ter že v proizvodnji, zlasti za potrebe digitalnih kvarčnih ročnih ur in druge proizvode moderne mikro elektronike. Seveda Je do Japoncev potreben drugačen pristop, kot za države SEV. To naj bi bil le »ejhan izsek nekaj dejavnosti tovarne ZMAJ z ostalimi v svetu. P.Ž. Odšli boste ne seeluieni letni oddih, na dopust, počitnice, na morje, v hribe in na svoje domove. Daleč stran boste od svojega delovnega mesta* stroja, mize, daleč proč od vsakdanjega dela v Zmaju. Skušali bosta pozabiti na vsakodnevno normo, obveznost, naloge in se sprostiti v spremenjenem okolju, kjer si beate nabirali novih moči za povratek na delo, za vrnitev v Zmaja. Z vašo odsotnostjo bo delo okrnjeno, ne bo pa zamrlo, kajti druga izmena bo v polnem tempu zagnana v izpolnjevanje plesa. Prav to se boste nehete spomnili tudi ne počitnicah. Morda pa si boste utrnili drobec čaaa in napisali razglednico, kratko pismo, mor- da se bo kdo ojunačil in napisal vtise z letovanju. Naj priznano, da bi bili veseli, če bi karkoli slišali od ves. Zato je prav, da vae spomnimo na naše glaoilo, ki ga uredništvo želi oblikovati tudi z vašo pomočjo, z vašimi prispevki letovanja. Vseeli bomo kakršnekoli novice, pisma in z veseljem bomo objavili vaše vtise o lotevanju v Savudriji in drugje. Pišitcl - Naš naslov: Uredništvo NAŠ CFLAS, Baterije ZMAJ, Ljubljana, čaartinska 28. Urednik KAJ PR AVti } - K0UKO 5.FT MS S cm vii MA JtNPIttALHt 1 ZLUT ČEBELICA blagajne vzajemne pomoči - če želite postati član - če želite vlagati - če želite posojilo Predsednik Prano Lendoro in blagajnik Marioa Homec vam posredujeta podrobne informacije Slike iz naše jedilnice V mesecu juliju bo poteklo osem let, odkar smo nekdanjo mehanično delavnico in orodjarno preuredili v današnjo jedilnico. Takrat smo v našem glasilu posvetili precej prostora novi pridobitvi in zapisali ugotovitev, da na malico v jedilnico prihajajo tudi tisti delavci, ki bo že pred kratkim malicali kar za pisalno mizo. V poletju leta 1969 smo tako uvedli topli obrok, za katerega je bilo pred tem veliko povpraševanje, negodovanja in colo zahtev. Danes po osmih letih se v naši Jedilnici ni kaj bistvenega spremenilo, če odštejemo dopolnitev nekaterih malenkosti za serviranje hrane, pač pa se je naš odnos v marsičem preusmeril v zahtevo, da tako more biti ali pa še celo bolje. Malico danes dovažamo iz obrata družbene prehrane, iz restavracije Triglav na Miklošičevi cesti. Pri tem pa je marsikdaj priložnost slišati pripombe na kvaliteto zaradi enoličnosti, dočim je s količino vsakdo zadovoljen. Pripombe poeameznikov pač so, včasih pa tudi neutemeljene in različne. Že pred časom je bil v jedilnici spremenjen način razdeljevanja kruha. Na mizah se niso več pojavile košarice z goro narezanega kruha, pač pa si je bilo moč postreči s kruhom iz košare pri servirnem pultu. Takoj je bilo slišati pripombe, da nam bodo šteli kose kruha, ki ga pojemo. (Kdo nam ga bo štel, ni vedel nihče). Bes pa je, da so zaradi "lačnih oči" marsikateri lažje odnašali kruh v proizvodnjo ali garderobe in ga nato odlagali med odpadke. To je bilo ugotovljeno. Način samopostrežbe je ustaljen, kakor tudi odnašanje tas na odlagalni pult po končani malici. Težko pa je doumeti, da kljub uporabljanju tas ostanejo mize ne samo umazane, temveč tudi popackane, kot da bi obvezno morala ostati sled zaužite hrane. Prva B runda " dopoldanske malice Ob pozornem spremljanju ni težko opaziti "kulturo" posameznika ali skupine in ee upravičeno kar samo od sebe postavlja vprašanje: Kako pa kaj doma? Že večkrat je bilo slišati pripombe na pomanjkljivo osebno higieno, na umivanje rok in prijemanje (izbiranje krajca) kruha iz košare in še in še. Naj bo dovolj, saj bi se o tem lahko preveč obširno razpisali. Res pa je, kot mi je dejal nekdo, da se začne malica v trenutku, ko zapustimo delovno mesto, pri tem pa poskrbimo, da si po umivanju rok pustimo sledove odhoda v jedil- nico v obliki odpadnega papirja, ki zgreši za to določen koš. V zadnjem času smo za jedilnico v Ljubljani nabavili precej skodelic za čaj ali kavo iz ta-koimenovane porcelan plastike. Upamo, da se pri tem materialu ne bodo krušili robovi. Velikokrat smo se namrež že spotikali ob "nagrižene" skodelice iz porcelana, čeprav dobro vemo, da jih nihče ne 'grize, pač pa se poškodujejo in krušijo robovi zaradi malomarnosti pri pomivanju posode. Takoj se zopet postavi vprašanje, če doma pri pomivanju mečemo posodo in delamo škodo sebi-. Mar jo v tovarni ne? - Komu drugemu pa, če ne sebi. Treba je dodati še problem odnašanja inventarja iz jedilnice. Zakaj pepelniki ne ostanejo na svojih mestih. Pred časom smo morali kupiti nove. Zakaj se odnašajo steklenice od osvežilnih pijač. Za tokrat toliko iz naše jedilnice. Naše želje in zahteve po še čem boljšem bodo bolj upravičene, če bomo znali ceniti to, kar imamo. Koliko pa cenimo, moramo dokazati, kar ni težko za človeka normalnih človeških manir - tudi pri malici. Pripis: S 15. junijem lahko kupimo v naši jedilnici brezalkoholno pivo, izdelek pivovarne Laško po 2, Jo dinarja za steklenico o,5 litra. Prve dni je opaziti ugodne ocene ob pokušanju. Že takoj pa je treba "prositi", da ne odnašajmo steklenic iz jedilnice, ker je zanje osebna zadolžitev. My fscd. d&pu.šToe*e. Tokrat za spremembo sa niomo zbrali pod uro na železniški poataji, ampak pred tovarno Zmaj na šmsrtinski cesti. To pa zato, ker je bil izlet planiran a strani PD - sekcije Zmaj. Zbor omo imeli 24. aprila ob 7. uri zjutraj in kljub čemer n emu vremenu ae naa je zbralo kar dvanajst. Predvsem ao bili to otari znanci, ki se redno udeležujejo izletov na planine, veselo pa smo sprejeli v naše društvo Janezovo štiričlansko družino, ki ee je letos prvič odločila in odšla z nami. Upajmo, da bo takšnih in podobnih novih članov na vsakem izletu več. Vsakega bomo z veseljem sprejeli in mu pomagali na poti, ki bo zu njega nova. Odšli smo na pot z osebnimi avtomobili, se peljali sko: slikovito Škofjo Loko in naprej po še ker dobri makadam cesti do Prtovč. žalostno smo ae ozirali na vrh Ratitovca, ki je bil zavit v meglo in z Po @£&pi&s7Zb našim oončenjem, ki je bilo planirano, ne bo nič. Kljub temi* smo si oprtali nahrbtnike in odšli na pot prijateljstva. Hodili smo še kar hitro in v dobri uri prišli do prvega snega. Zu pn oe je naša fotona raztegnila. Močnejši v nogah so jo mahnili naprej, ostali pa smo počasi gazili pneg in iekali trdnejša tla. Tudi stezosledce smo ee Sli. V snegu smo opazili par čevljev št. 42, par smučarskih palic in štiri pasje taco /en poo/. Ker pa smo v dolini opazili tudi boginjo Diano, smo prišli do oklepa, da je pred nami pes Učko in lastnik čevljev št. 42 Pinij. 7 koči pa smo naš sklep samo še potrdili. Ket som že omenila, smo do vrha prišli vai, nekateri lažje, drugi težje, toda važno je to, da je zmagala volja. Brigita Ratitovec 1666 m v mednarodni poti prijateljstva varsffv© ®ic©lic0 TRDNE ODPADNE SNOVI V dogovorih o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-8o je ena od šestih zapisanih nalog tudi tista o ureditvi načrtnega zbiranja, sortiranja in deponiranja ali uničevanja odpadkov tor spodbujanja zbiranja odpadkov za predelavo. Reševanje problema, ki se v naši družbi že dlje časa pojavlja, dobiva večjo veljavo, ■ čemer se zagotavlja tista ustavna pravica delovnega človeka in občana, ki zadeva njegovo zdravo in čisto okolje tor zavarovanja naravne dediščine. Nekontrolirano odlaganje trdnih mestnih in industrijskih odpadkov je za okolico nevarno. Kot je sestava odpadkov različna, taki so tudi vplivi na.okolico ter a tem škode, ki nastajajo. Gre za preprosto prevračanje tovorov odpadkov, kjer to ni ustrezno; mnogokrat celo na poplavna območja, na bregove rek ali na območja vodnih rezervatov. Za odstranjevanje trdnih odpadkov ne poznamo bleščečih metod, ki bi nam olajšale sedanjo zagato; imamo lei 1. urejene deponije prvotnih ali obdelanih odpadkov, 2. kompostiranje in 3. sežiganje. V svetu deponirajo približno 83 % odpadkov, 15 % jih sežgejo, 2 % pa kompostirajo. Namen je stabilizacija organskih snovi tor uničenje škodljivih snovi. Sežiganje zmanjšuje volumen odpadkov celo za 8o - 9o % vendar ima slabost v tem, da Je neekonomično, čeprav se lahko del energije (pri zgorevanju) povrne ter, da povzroča onečiščenje zraka. V poštev pride le v večjih mestih (nad loo.ooo prebivalcev). V krajih z manjšim številom prebivalstva se je uveljavilo kompostiranje. Za to Je potrebno predhodno sortiranje potem pa sežiganje ali neposredno deponiranje. Navadno Je masi dodatn tudi blato iz bioloških čistilnih naprav. Ker kompost ni gnojilo, ne onečisti vode, zato so možnosti deponiranja večje. Predvsem kompost na tleh v znatni meri izboljšuje biološko-fizikalno stanje tal; selo rad navzema vlago in a tem zmanjšuje erozijske učinke. V klasičnih deponijah poteka presnova organskih oostavia o pomočjo mikrobioloških procesov - br»s prisotnosti kisika. To pomeni, da so procesi presnove solo dolgi, kar zahteva veliko stroška ori vzdrževanju in kontroli deponije. Nn ceno pa vpliva tudi skoraj obvezan strošek sortiranja. Za kateri način odstranjevanja trdnih odpadkov se bomo odločili, .Iti od”lono predvsem od množine in kvalitete odpadkov, sposobnosti komooRtiranja, kurilne vrednosti, geologije tal, ekonomike, vodnih rezervatov itd. verjetno ae bo deponiranje oa, TV0J8 OPANKU 06 SANSKA 4.0TA \ Tl HVOhfl, KAKIMA 9BAIA 12 sač glas še naprej n* "'več uporabljalo, ker eo eno*^a'no In ne zahtevajo prevelikih začetnih aredstev. Da so Izognemo onečlščeva-n,1u talnih in površinskih voda, moramo deponije upravljati po splošnih in posob-nlh predplaih, ki se običajno nanašajo na krajevno geologijo tal. Propustn« tla Je potrebno zatesniti z bitumnom ali nepropustnimi TollJami iz umetnih nnovi, zahtevnejše deponije Je seveda potrebno opremiti z drenažo ter čistilno napravo, l*rav tako Je na deponiji pomembna izvedba priprave n,Dadknv. tj. klasifikacija, homogeniziranje, ipd, ter prekriv»n.1e s gornjim nevtralnim ulojoin, ki preprečuje naseljevanje organizmov ter izhajanja plinov. Meritve nllnov v deponijah so pokazalo, da eo količine sproščenega motena zelo veliko, rnonl pa oo tudi dolgotrajni požari v deponiji. Temu pojavu?? zadnjem času izogibajo z uporabo takolmonovano "aerobno" do-ponije. ProocR razgradnjo Potoka tu v prisotnosti kisika, pri čemer dalekosežno razpadejo organske snovi de humusn in mineralnih snovi, spročča pB so le COg in Kg. 1*11 obratovanju z "aerobno" deponijo pride v poštev kombinirano odlagonJe komunalnih odpadkov s induv atriinkim blatom (iz či"til-nih naprav), ker ni potrebno, drugače obvozno, odstranjevanj* vode. V tej vrsti deponije se namreč organske snovi razgrajujejo in mineralizirajo pod vplivom vlaae in zračneg" kisika. Aerobna deponij« mora biti nizka, visok« največ do 2 m. La kdo to, koliko let so zaboji e praznimi steklenicami na dvorišču? Ob zaključku redakcije 27. Junija le vedno čakajo na usodo... | odpadne snovi ne smejo biti , : stisnjene, t*mveč le odložene, prekrivni material pa mora biti grob, da dopušča dostop kisika in omogoča izparevanje. i Prednosti pred klasično deponijo eo naslednje* - proces- oksidacije Jo popolnoma končan v 4 - 6 mesecih, - razgradnja snovi potoka do mineralizacije, ~ temperatura prek« omogoča izhlapevanje vode, - med procesom razgradnje Je zmanjšanje volumna zelo veliko, Predno bomo odpadke stresli v gozdič, ob potok, ob kolovozno pot, se bomo zavedeli nesmisla! Uredimo si zato mini deponijo kar doma. Za večje ali škodljive odpadke bomo žrtvovali nekaj denarja za odvoz na oddaljeno urejeno odlagališče. To bo naš prispevek k varstvu okolja in zaščiti naravnih virov vods ter naš prispevek k spoštovanju ustave. Z.Podržaj - onemogočen Je nastanek eksplozivnih plinastih razkrojenih produktov, - temperatura p* (65> - 75>°C) Je bakte-iološko ugodna. Ne živimo vsi v meetnem središču, kjer nam organizirano teče odvoz odpadkov. Kaj bomo storili, če nimamo organizirane niti deponije, kamor bi sami vozili trdne odpadke? pošteni Elan samopomoči Marija Vogelj-Pirc specialist nevrolog bolezen našega časa NOVOTVORBE V MOŽGANIH Ta obolenja zahtevajo visoko specializirano zdravljenje. Možganski tumorji imajo dve posebnosti: prvič, postajajo v lobanji, to Je v zaprtem in omejenem prostoru; zaradi svoje nebrzdane rasti pritiskajo na okolišno možgansko tkivo in tako ogrožajo bolnikovo življenje. Druga posebnost je v tem, da ne dajejo znakov, ki bi .bili značilni prav za takšno obolenje, torej enako kot novotvorbe na drugih delih telesa. Vsaj v začetku povzročajo le splošne in neznačilne težava. Sedimo pred telefizorjem ali greno v kino. Večkrat nam prikazujejo dramatične dogodke, ko pri bolniku pravočasno ali prepozno odkrijejo možganski tumor, ga ozdravijo ali pa tudi ne. Vsekakor zdravljenje ni enostavno. Strah pred možganskimi tumorji bega v sedanjem času vedno več ljudi. Največkrat Jih prestrašijo glavoboli, ki trajajo dlje, kot sodijo da bi bilo normalno. Poglejmo, kako so prvi znaki tumorske rasti v možganih neznačilni. Skoraj pri polovici bolnikov se pojavi kot začetni znak glavobol. V 13 odstotkih se najprej smremenita značaj in obnašanje bolnika. Desetina bolnikov z možganskimi tumorji navaja za začetek bolezni bruhanje, ki mu ne morejo najti vzroka v prebavilih. Vrtoglavica se pojavi le pri 6 odstotkih teh bolnikov, napadi, podobni padavici, pa pri 5 odstotkih. Komaj zaznavne telesne ohromitve niso pogostne, le pri 17 odstotkih bolnikov najdemo na začetku ohromitve nekaterih delov telesa, mišičnih skupin %Ji sy>žganskih živcev. Prvi znaki, ki jih opazi bolnik, so torej zaros neznačilni. Podotupe saake kažejo tudi drugo bolezni, ki so dosti bolj pogostne kot možganski tumorji. Kot priger naj nam bo kar arterioskleroze prej ali slej skoraj vsakega človeka, novih bolnikov z zločestimi možganskimi tumorji pa je na loto v Sloveniji le okoli 6o, moramo biti torej zelo oprezpi pri sumu na možganski tumor. Od časa, ko bolnik začuti prve težave, do takrat, ko poišče zdravnikovo pomoč, mineta navadno kar dva meseca. V prvem mesecu pride k zdravniku okoli 3o odstotkov bolnikov. Ob prvem pregledu zdravnik najpogosteje ugotovi glavobol, bruhanje in spremembe na očesnem ozadju. Te znake ima ob prvem pregledu približno 7o odstotkov bolnikov, že z ohromitvami pa Jih pride prvič na pregled 4o odstotkov. Ko zdravnik posumi na možnost, da ima bolnik možganski tumor, pridejo na vrsto posebne preiskave. S pregledom električne aktivnosti možgan (elektroencefalogram) lahko v polovici primerov ugotovimo verjetnost, da gre za možganski tumor. Imamo pa še druge posebne diagnostične pripomočke: angiogra.fija, to je rentgensko slikanje možganskega ožilja, ki se nam lepo prikaže, če ga napolnimo s posebnim kontrastom. Če je ožilje nenavadno razporejeno, je sum na tumor lahko upravičen ali pa že kar potrjen. Pri pneumoencefalografiji prikažemo z rentgenskim slikanjem votli sistem možgan, ki smo ga pred tem napolnili s zrakom. Naslednja posebna- preiskava jo t.i. scintigrafija sežgan, Pri tem postopku vbrizgamo neškodljivo radioaktivno snov v ožilje in gledamo kopičenje radioaktivnosti po vsem področju mo žgan.. Kopičenje je večje ali manjše tem, kjer jo tumor. Nobena od teh diagnostičnih metod pa ni sama po sebi popolnoma zanesljiva. Le ocena vseh skupaj, ki jo nore podati le strokovnjak, ki ima dovolj izkušenj o teh boleznih, bo lahke dokončna. Možganske novotvorbe delimo v glavnem v dve skupini. V prvo štejemo zločeste tumorje, ki zaradi svoje nebrzdane rasti prodirajo v okolišno tkivo in se -.zasevajo po raznih delih telesa. V drugo skupino štejemo nezločeste novotvorbe, ki sicer tudi nebrzdano rastejo, vendar ne vraščajo v okolišno tkivo, temveč so od njega ostro omejene in ga le odrivajo ter tudi ne delajo zasevkov. Nezdravljeni so vsi možganski tumorji, bodisi rakavi ali ne-rakavl, za bolnika smtmi. Zaradi svoje rasti zavzemajo namreč vedno več prostora v lobanji in pritiskajo na dele možgan, ki so življensko pomembni . Ko pri bolniku ugotovimo možganski tumor, je za zdravljenje in usodo bolnika važno, da ugotovimo, za kakšno vrsto gre. Veliko tumorjev lahko nevrokirurg z operacijo popolnoma odstrani in ni nevarnosti, da bi ponovno zrastli. Nekateri pa toliko vraščajo v okolišno tkivo ali pa so nastali na takem mestu, da jih je težko odstraniti. Pri takem primeru pa kaže z operacijo vsaj razbremeniti pritisk, ki nastaja v lobanjski votlini in ogroža bolnikovo življenje. Operativno zdravljenje tudi ne pride v poštev pri takih bolnikih, ki imajo tumorje v možganih na več mestih hkrati. V možgane pa se lahko zaseje tudi rak, ki se je razvil na kakem drugem organu, npr. v pljučih. V takih primerih moramo sočasno zdraviti začetnega raka in tudi njegove zasevke v možganih. Poleg operacije imamo na voljo tudi obsevanje z radio-n!ELUI KOLAJNE", JIH NEKATEM NE BI msu veE kam mri . . . Z7 O && cyo O o d? <& £> & O & £> ^ S £ 13. julij - dan če vedno se srečujemo z vsakodnevnimi težavami in navadili sao ee nanje, kot je problem garažiranja, pranja avtomobilov, ogrevanje motorjev v zimskem času na dvorišču, odkoder ailijo itpušni plini v pisarniške prostore, jedilnico in tako dalje in še in še, je našteval vodja transporta Jakomin Milan, ko eem se začel pogovarjati o bližajočem ee prazniku šoferjev - 13. juliju. 0 šoferjih, o transportni službi res ne pišemo dosti, običajno enkrat letno, n« ker p« vsej verjetnosti vplive enolično, dobro organizirano delo bras nesreč, kareabolov in kakršnihkoli pretresov. V transportni službi Je danes osem šoferjev, od teh sta dva v Pančevu. Posedujemo pa de-det avtomobilov in sicer je eden. v Splitu, ki ga vosi &sš predstavnik, drugi pa je v rezervi. Loto® smo kupili ©or avto, starega, dotrajanega as naše razmere, pa odprodali, Z letošnjim letom so Jo število voženj občutno povečalo saradi redne uporabe našega skladišča v Stegnah. Voženj je čedalje več. Prav zato nameravamo še v tem letu dokupiti dva nova avtomobila. Ldea bo v Pančevu, drugi pa izključno za relacijo Čmartia-aka centa - Stegne. Zato bo treba sprejeti v delovno razmerje tudi novega šoferja. Na vprašanja, kako se udele- š oje i jev žujemo takoimenovanega popularnega "nočnega skoka" na železnici, Je tovoriš Jakomin povedal, da to vrsto transporta koristimo, kar pa Je, žal, samo za določena mesta, dočim Je prevoz neposrednim prodajalcem v manjših krajih prevoz z avtomobilom ugodnejši in kar Je za Zmaja zelo pomembno - hitra dostava. Treba je priznati, da smo razširili dostavo blr kupcem predvsem v Bosni, sicer pe z našo, lastno dostavo pokrivamo vso Jugoslavijo razen Makedonije. Zanimiv je tudi podatek, Ki ga je navedel vodja transporta Jakomin, da smo v minulem letu prevozili z našimi avto- } j mobili kar 273.ooo kilometrov tor prepeljali L.loo ton baterijskega materiala. Če bi ta materini naložili na 15 tonoke železniške vagone, bi Jih bilo kar 26o ali preračunano v 26 vagoneko kompozicijo Je to deset vlakov. Našim šoferjem želimo ob njihovem prazniku, 13. juliju, srečno vožnjo z veliko mero pazljivosti na naših, s vozili prenatrpanih ceatah. Ni vsakdo od nas okusil poklica za volanom In zato ai J® težko predstavljati, da ni rožnat, prijeten, temveč ,1« v mrazu, snegu ali v poletni vročini stalno izpostavljen živi jenski nevarnosti in odgovornosti za materialno škodo ali celo življenj®. Vendar jim želimo srečno vožnjo brez. nezgod. Hy Lotos je Zmajeva ženska ekipa v streljanju prejela plaketo za III. mesto Iskhiada Za nami so XIII. letne športne igre ZP Iskra, katerih organizator jo bila DO Avtoelektri-ka Nova Gorica. Od Bateriade dalje smo se tudi Zmajevi športniki pripravljali na to srečanje v Novi Gorici. Toda, ko ae je bilo treba prijaviti, je prišel nalog, da se Iskriade Zmaj letos ne bo udeležil. Zadnji teden pred pričetkom iger, pa je prišlo obvestilo, da se iger kljub temu udeležimo. Na tekmovanje bo odšla ženska in moška ekipa v streljanju in ekipa šahistov. Tako smo se v petek zjutraj odpravili na pot proti Novi Gorici. Le malo upanja smo imeli, da bi dosegli katero prvih treh mest, saj so na Iskriadi vedno zelo močne ekipe. Že takoj v Novi Gorici pa smo imeli težave. Ker smo se prijavili zadnji, za naše ekipe ni bilo blokov za hrano in ne prenočišč, pa tudi ženska ekipa za streljanje ni bila na spisku prijavljenih. Toda naš vodja Metod je uredil tako, da smo bili vsi zadovoljni. Ženske smo streljale, dobili smo prenočišče le hrano smo si morali sami poiskati. V glavnem smo bili ob suhi hrani, ker za tako veliko število ljudi Nova Gorica ni bila pripravljena. Tekmovanje je potekalo v glav- nem vse v centru mesta. Sahl-sti so začeli ob lo. uri in se borili za točke prvi dan do 17.ure popoldan in nadaljevali drugi dan že ob 8 uri zjutraj. Približno ob 12. uri so bile vse igre zaključene. Tako so se končale XIII. letne športne igre ZP Iskra. Za nekatere so se končale lepše, za druge slabše, toda vsi smo se trudili in dali od sebe vse kar smo zmogli. Na koncu nam Je organizator zaželel še veliko športnih uspehov in drugo leto nasvidenje v Kranju. K.B. Strelci pa smo imeli strelišče oddaljeno cca 3 km od centra mesta. Tudi tu smo se borili za svoje kroge in vsaka ekipa je upala na najboljše. Na Iskriadi so sodelovali! Streljanje - Ženske: - Krisper Brigita - Kocman Marija - Trobec Tatjana Streljanje - Moški: - Podržaj Zlatko - Bolte Metod - Levstik Matjaž - Končina Stane šah: - Cerar Franc - Drčar Jernej - Lazarevič Sorde - Jerše Marjan - Vardič Ilija - Nerat Tono. Rezultati: Streljanje ženske III. mesto Streljanje moški VI. mesto Šah moški VII. mesto Končni vrstni red: DO Zmaj IX. mesto. Drugi dan ob 15. uri popoldan je bila uradna razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, plaket in medalj za prva, drugo in tretja mosta. Proizvodni aektor moških ?o žensk 132 Skupaj 2o2 Obrat Šentvid moških 31 žensk 88 Skupaj 119 Skupne službe moških 61 žensk 56 Skupaj 117 ttae 31. maja 1977 Jo bilo v tovarni ZMAJ zaposlenih 438 delavcev, od tega 162 moških in 276 žensk. Začne se na Pohoiju POHORJE - ZAČETEK SLOVENSKE TRANSVERZALE Za ta izlet amo se odločili tisti, ki nabiramo žige slovenskih planin in gora. V soboto 4. junija smo se ob 6. zjutraj zbrali pred tovarno in z našimi konjički odbrzeli preko Trojen do Celja, kjer smo zapeljali na novo avto cesto proti Mariboru. Pri odcepu Ruše smo zavili z glavne ceste in nadaljevali pot proti prvi planinski postojanki Mariborski koči I080 m. Tu bbio dobili prvi žig transverzale, ee vpisali v knjigo ktm potujemo, pozajtrkovali in naprej na Areh do Ruške kočo 1249 m. Imeli smo malo daljši postanek, se informirali katere koče no Pohorju ao že odprte oziroma kje bi lahko prenočili. Tode informacij® niso bile kaj prida vesele. V glavnem do na Pohorju kočo S» asprte, ali jih obnavljajo , tako, da s toplo hrano in spanjem ni bilo na Pohorju nič. Zato ®mo nadaljevali proti Osan-karici in prišli do zalo znanega kraja Trije žeblji. Tam smo ai ogledali grobove in spomenik 64 padlim partizanom Pohorskega bataljona. Nadaljujemo pot proti koči na Pesku, ki je bila zaprta, in Rogli 1517 m, kjer pa kočo pod Roglo obnavljajo. Kakor berete smo so v glavnem vozili. Ponavadi nas bolijo nogo od hoje, danes pa nas je bolel zadnji del od sedenja. Da pa ne hi čisto otrdeli je bil predlog, da 00 malo razgibamo in osvežimo na mrzlem vetru. Na Rogli amo splezali na visok razgledni stolp in v megli iskali vrhove Pohorja. Ker pa bo bili oblaki bolj črni kakor je prenesel naš daljnogled z orientacijo ni bilo nič. Gremo naprej, oz. se peljemo v dolino, kjer so se naši konjički odžejali, saj so imeli že precej suha grla. Na bencinski črpalki v Slovenskih Konjicah, pa uslužbenec ni in ni našel grla na našem veteranu (saj ima za seboj že 25 let) kjer bi mu potešil žejo. Is te zagate ga je rešil lastnik - voznik veterana. Kratek posvet, kam in v katero bmer. Sklep večine je Andrejev dom na Slemenu. V kočo smo Prišli že v temi, kjer nas je »prejela prijazna gospodinja. Obrnili smo nahrbtnike, se podprli in zalili, nato pa prijetno utrujeni zaspali do sončnega vzhoda. Ker pa je bila nedelja in sonce vstaja bolj pozno, smo tudi mi vstali temu primerno. Vračali amo ee zopet preko Trojan, vendar brez krofov nismo zdržali. Naši konjički eo kar sami od sebe zavili v levo, kakor bi brali naše želje. Pohorska transverzale je delno narejena, mi pa se pripravljamo na malo daljše in težje ture. gibanje članstva MAJ Sprejeti v delovno razmerje s RIŽNAR Biserka, pripravnica -samostojni pravni referent za nedoločen čas, 6. maje. 1977 PISTOTNIK Marko, delavec na transportu za nedoločen čas, dne 25. maja 1977 Prenehalo delovno razmerje * DANILOVIČ Milivoj, delavec na posluževenju naprav za doziranje čaš aa določen čas, dne 13. maja 1977 ROME Cvetka, delavka I. na etiketirki R 6, sa nedoločen čas, dne 23. maja 1977 IVANOVSKI Bojan, tehniški risar za določen čas, dne 25. maja 1977 NAROBE Tomaž, strojevodja PL R 12 za nedoločen čas, dne 19. marca 1977« "NA5 GLAS" izdaja mesečno v nakladi 650 Izvodov delovne skupnost tovarno "ZMAJ" Ljubljana. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČFranc, urednik: Marijan MAVER. Tisk: Tiskarna KRESIJA, Ljubljana, Adamlč-Lundrovo nabrežje 2. Po pristojnem mnenju it. 421 -1/73 oprolčono plačila temeljnega davka cd prometa proizvodov. Šahovski I e sliva I ‘77 rojstni Mnogim ljubiteljem šaha je znano, da je bil otok Krk prizorišče jubilejnega 2o. tradicionalnega šahovskega festivala v počastitev dneva mladosti, 4o-letnice prihoda maršala Tita na čelo KPJ in njegove 85-letnice rojstva. Na tem festivalu Je sodeloval tudi naš član kolektiva tov. Bolte Metod. S svojo skromno udeležbo je prispeval, da Je ekipa Iskra H. dosegla lepe rezultate. Festival je bil v času od 21. do 26. maja. Na festivalu je sodelovalo 32o ekip iz Jugoslavija, Italije, Avstrije, Madžarske, ZRN, Poljske, ČSSR itd. "ISKRO" so predstavljalii ženska ekpls - dve članico Iskra I - moška ekipa 5 članov Iskra II- moška ekipa 6 članov. ženske so tekmovale v 56 ekipah. Naše predstavnice so zasedle 15. - 24 mesto. V moški konkurenci Je bilo 17 Jakostnih skupin. Ekipa Iskra 1 ja igrala v močnejši 7. jakostni skupini in med 21 ekipami zasedla 16 mesto z osmimi točkami. Iskra II jo igrala v 9 Jakostni skupini in osvojila 8,5 točko ter zasedla 15 aeoto. Rezultati posameznikovi Zadravec Jerica 2,5 točke, Černe Dane 1,5* Brezigar Bogdan 1,5* Bolte Beli ln 5rol r dvoboju na šahovske* polju *ed aalioo Metod 1,5, Šiška Franc 1 ter špende Jože o,5 točke. Ugotavljam, da je bila udeležba našega predstavnika Iskra - Zmaj upravičena in da Je častno zastopal ugled našega kolektiva. Obenem se zahvaljujem vodstvenim in vodilnim delavcem, da so omogočili udeležbo na tem festivalu. Saj je znano vsem, da s® človek vodno uči, in zlasti takrat ko prida do novih spoznanj pri širjenju znanja na šahovskem področju.. V prihodnje bomo organizirali še več šahovskih tekmovanj, le tako bo predstavljen šah v našem kolektivu na tisto mesto, ki mu pripada. B.M. V MESECU JULIJU PRAZNUJEJO DRAB Gabrijela OROŽIK Anton HRANIČ Marija JEELAH Cilka VERBIČ Amalij* HAJDAROVTČ KEPZNAR Mariju ŽAGAR Anton RONČEVIČ Steniolava KRISPER Brigita KOLENC Ana VIDIC Rozalija JOVANOVIČ Nada FILIPOVSKA Feni PETROVIČ Miodrag GRČA Marija KORI 0 Tončke ŽINKD Ana MARTIČ Momdilo ŠVIGELJ Dragica NOVAK Anica PETERLIN Milena VARBIČ Zilja BUTKOVIČ Martin KOLUPČ1Č Balih ROTAR Ena KASTELIC Anion GROJZDEK Anton TRNOVŠKE Jožefa GOGIČ Jordane STRAH Dragioa STRMOLE Ignac ŽNIDARŠIČ Bosanka SIMIČ Vuke BAVDEŽ MatJaš ROVANŠEK Slavke MAVRIH Anica LIVADI6 Suada GORIŠEK Frančiška ILIČ Vojka čestitamo NAŠ GUB 19 Sloer p« lshko dodamo, da sama gradnja poteka po predvidenem načrtu, je zaključil delovodja in ae osrl na atene deloviščne barake, prekrite s mnogimi delovnimi načrti. Zgoraj« Temelji e podložnim betonom na prostoru nove upravna agradbe. V sredini« Proizvodna hala dobiva temelje. Spodaj« Bodoči kletni prostori upravne agradbe v fazi gradnje. in delavci ao jo a zunanje strani obrizgava!! z bitumnom, nanj pa lepili dva centimatsr-ek@ stiropor plošča, ki preprečujejo poškodbo izolacijskega premeša ob zasipavanju z gramozom. Z modulirano opeko ao delavci že začeli na nekaterih aeotih zidati predelne atsne, vidni pa oo tudi že začetki bodočih svetlobnih Jaškov. Vreme ga gradnjo je kljub močni vročini v prvi polovici Junija še kar ugodno. Je dejal delovodja In pri takšnem globokem izkopu in dolni ilovnati placti pod gramozom, si ne želimo silnih nalivov. novice z gradbišča Gradnja tovarne ČHAJ v Stegnah vidno napreduje. Zemeljska dela no v grobem končana rasen izkopov z* polaganje točkovnih temeljev predvsem na prostoru nove hale. Zato pa ao temelji aneksa - poslovne zgradbe že skorej v celoti zaključena in na nekaterih mestih so postavljeni opaži sa stene. Ena stena je bila 21. junija že gotova i' _ . . V