HRVATJE BOJKOTIRAJO MADO z vlado, ki izvaja nasiue nočejo imeti nobenega posla Vodstvo kmetske stranke poziva vse Hrvate in Slovence, naj tudi v privatnem nimajo nobenega stika z ljudmi, ki so na čelu sedanje vlade. — Korošcev režim je režim nasilja in neenakosti. Proces proti nasprotnikom fašizma. ZAGREB, Jugoslavija, 2 1. septembra. — Izvr-sevalni odbor hrvatske kmetske stranke je izdal dekret, v katerem proglaša narodni in sociajalni bojkot proti beograjski vladi in njenim članom. Dekret so podpisali tudi voditelji slovenske demokratske stranke ter se tiče tudi Slovencev. Vsa mržnja in gonja sta naperjeni proti dr. Korošcu, kateremu je kmalu po obžalovanja vrednih dogodkih v beograjski skuščini poveril kralj sestavo novega kabineta. Korošec je stvoril kabinet ter pridržal zase mesto ministrskega predsednika ter notranjega mini- sta. Izza streljanja v beograjski skupščini, ki se je za-vršilo meseca junija, se niso poslanci slovenske demokratske stranke »udeleževali * parlamentarnih sej v Beogradu. Osnovali so svoj lastni parlament v Zagrebu, ki je sklenil delovati neodvisno od beograjske skupščine. Vladne stranke imajo toliko poslancev, da lahko brez Hrvatov in Slovencev počno, kar hočejo, ker imajo par glasov večine . S to malenkostno večino so bile tudi odobrene zloglasne nettunske konvencije dan po Radičevem pogrebu. Hrvatski parlament je iskal zaslombe pri med-parlamentarni uniji, ki je zborovala v Berlinu, toda unija je zavrnila njegove zahteve kot neupravi- ŽRTVE STRAHOVITEGAjflHARJA ZAPUŠČAJO SVOJE DOMOVE Žrtve viharja zapuščajo domove, da se izognejo boleznim. — Ženske in otroci so bili poslani iz Okeechobee ozemlja« — Tudi moški morajo iti, če bodo ostala trupla nepokopana. HUGHES DOMA; NOČE GOVORITI Znani republikanski voditelj je ;z veseljem pozdravil prijatelje, a se iz ognil politiki v svojih pogovorih. — Omenil je svetovno razsodišče. WEST PALM BEACH, Fla., 21. sep. — Po- možne agencije so delale danes s podvojeno silo, da izpraznijo prizadeto ozemlje, ker se boje epidemije. — Ker veljajo vse misli le zdravju živih, se mrtve pokopu je na hitro, pogosto brez čakanja na idenfi-kacijo. Mestni manager Parker je čekiral število pogrebov tukaj na 285. Vsi so črnci, z izjemo pet in tridesetih. Ceni se, da znaša število mrtvih 700 do 800 in možno je, da bo doseglo skupno število tisoč. Začasne morge so bile ustanovljene v drugih mestih, a številna trupla leže najbrž še pod razvalinami. capone ranjen Cikaški banditski voditelj leži v Indiana bolnici s krogljo v nogi. — Njegovi prijatelji stoje na straži ter pravijo, da se je obstrelil sam, ko se mu je sprožil revolver v žepu. cene. Dekret poziva vsakega poštenega Slovenca in Hrvata, naj prekine vse politične in osebne zveze s člani sedanje vlade. Sedanja vlada je označena kot vlada nasilja in neenakosti. Zaenkrat se še ne ve, kakšne korake bo storila beograjska vlada. Vse kaže, da se bo rajši poslužila vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, samo da ji ne bo treba ugoditi niti eni zahtevi tovarišev pokojnega Ra- diča. RIM, Italija, 21. septembra. — "Tribuna" poroča iz Trsta, da so oblasti aretirale skupino nasprotnikov fašističnega režima. Oblasti imajo na razpolago toliko dokazilnega materijala, da se bo v kratkem začel proti anti-fašistom obširen proces. Na stotine jih tudi pogrešajo. Trupla thsovev glav goveje živine so bila zakopana. V nekaterih sekcijah je smrad naravnost neznosen. Boje se izbruha epidemije v Panhokee. kjer sta bila sporočena dva slučaja legarja ter so spodili z mesta ženske in otroke. Cepljenje 5000 beguncev, ki so dospeli semkaj, se je že pričelo s pomočjo pošto voljnih zdravnikov. Povsod "so bila nabita svarila, da se sme rabiti le vodo. poslano semkaj iz mest. izven ozemlja viharja. Tradniki Kdečega križa cenijo število beguncev na lo.OOO. Jezero Okeechobee je bilo pravo grobišče viharja. Veliko, plitvo jezero, kjer znaša največja globina dvajset čevljev, je bilo razburkano od viharja do dna in voda je udarila preko južnega brega, kjer je preplavila mesta in farme kot morski val. Nato se je veter obrnil in z veliko silo je bil preplavljen severni in iztočni breg. Nižje ležeči kraji so bili izpostavljeni zidu vode. ki je bil osem 'do ne Tunneva in vnukinja ustanovitelja Carnegie Steel <*<>., Je dovršila vse načrt?, da od potuje danes iz Xew Yorka v Na pol j. (»lasi se. da *e bo tam sestala s Tunneyem, s katwim se bo vršila porok« najbri dne 5. oktobra v Sorrento, on%tran napoljskega zaliva. Letalec si je zlomil tilnik Ai^argrKHQiE. x. x„ 2t. sep. Krn«** Purdy iz Tuka. Oklahoma, je bila namestil ubit. ko je skušal p-rintati v ostrem vetru. Zlomil »i Parte* Gil bo mogoče mehiški predsednik. MEXICO CITY. Mehika. 21. -septembra. — Emilio Port en Gil. governer države Tamaulipas. si je najbrž pridobil podporo večine članov kongresa, v boju za provi-zorično predsedništvo. Sena t hi kvorum 42 od skupnih .">8 se je sestal ter se soglasno dogovoril, da bo |»odpiral Portes Gila. Imenovan je bil komitej. da obvesti predsednika Callesa o sklepu. Ker seje poslanska zbornica razšla ter ne more nastopiti, kažejo vemla.r ugotovila voditeljev te zbornice, -da se zavzema tudi to zastopstvo za Portes Gila, Glasovanje bo &v«len+ prihodnji ponedeljek ali torek ter je sko-ro gotovo, da bo izvoljen governer iz Tamaulipssa. CHICAGO. 111.. 21. septembra. "Šearface" Al Capone, vladar či-kaških gangsterjev in banditov, je bil obstreljen. a ne. kot izjavljajo njegovi tovariši, od tekmujočih banditov. ki so pred več mesecev določili iijegovo smrt. Capone. kojega slehrna kretnja je zavarovana od dvanajstih najbolj pozornih banditov. kar se jih je kdaj zbralo, je obstrelil s a metra sebe slučajno. Capone leži v St. Margaret's bolnici v Hammond. Ind.. nekem predmestju Chicaga. Ranjen je v obe nogi. a njegovo stanje baje ni resno. »oglasno z neko izjavo je Capone obstrelil samega sebe. ko je iprral golf na Burnham igrišču v družbi Johnv Pat tona. Capone. ki ima navado hoditi naokrog neoborožen. je vzel s .seboj .+.") kaliberski revolver, ko je šel igrat golf. Revolver se je baje sprožil slučajno, ko je stopil Capone v karo Pattona. Krogla je šla skozi meso na desni nogi ter obtičala v levi nogi. Patton je vzel svojega prijatelja v St. Margaret's bolnico, ki leži na iztočni strani State Ijine ceste. na črti medlndiano in Illiu^i som. m Capone je bil vpisan pod imenom "Mr. Geary". Neki zdravnik iz Hainmomla je bil j>oklican na konzultacijo, a uikdo ni ničesar slutil, dokler ni nazočhoat dvanajstih banditskih obrazov krog sobe Capona vzbudila suma.. Dušeslovci bodo preiskali dečka, ki je kamenal dete. Psihiatri. Otroške družbe so preiskali Edvarda Browning, starega osem let, iz Richmond Hilla, 'ki je včeraj ukradel dva meseca staro R osema rie Ward iz vozička ter jo odnesel na prazon prostor, kjer jo je kamenal. Miadič. kojega sta riši so priznali. da noče hoditi v šolo, so povedali urtdnikom Otroefce družbe, je1 Straton je bil izključen. WASHINGTON. D. C., 21. sep. Vstop v wash in »tonski avditorij je bil zanikan dr. .John Roach Stratonu. newyorskemu pastorju ter kritiku governerja Smitha. Straton je sprejel povabilo Jamesa Vance, izdajatelja nekega tukajšnjega klanskega lista, -da govori v Washingtonu ta mesec. —* Avditorij je odprt za v?*e legitimne kampanjske govornike, ne-glede na to. kateri stranki pripadajo, a ni odprt za govornika, kojega edini namen je blatiti in o-pravljati kandidata, in to bi dr. Straton gotovo storil, — je rekel polkovnik Harper, načelnik ravnateljev avditorija. Charles Evans Hughes, ki se je vrnil s tri mesece trajajočih j>očit-nic v Evropi, je pripomnil, da je bilo lepe vreme, da je imel ves čas krasno zabavo, da ga pa vendar veseli. da je prišel nazaj. Drugače pa se je ovil v .skrivnostno molčečnost. Stavil je ponudbo. da vodi kampanjo za Herbert Hooverja, a ni imel ničesar reči glede teka. Bil je izvoljen članom svetovnega razsodišča, a preko izraza. da je to lepo, ni hotel govoriti o tem. Povedali so mu, da je rekel governer Smith včeraj v svojem govoru v Oklahomo City, da ga je Mr. Hughes pohvalil kot dobrega in zmožnega moža. a Hughes je za mrmral, da ne razpravlja o politiki. Glede svojega potovanja je rekel: — Bil sem zunaj tri mesece. Moja žena. hči in jaz smo se izkreali v Bremenu ter potovali južno skozi Evropo z avtomobilom Vkrcali smo se na parnik "Conte Bianca-mano" v Genovi. Imeli smo zelo prijetne počitnice ter ugodno vožnjo domov. Veseli me videti vas. Z Bogom! newy0rški župan walker agitira za al smitha Newyorski župan James Walker je otovoril kam-panjo v New Jersey. — 20,000 ljudi se je udeležilo demonstracije v orožarni v Newarku. — Zupan je obsodil bigotstvo. — Primerjal je državljanstvo Hoover ja in Smitha. Zupan Walker in 20,000 nazdravljajočih demokratov iz Essex okraja je otvorilo demokratično narodno kampanjo v New Jersey v orožarni v Newarku, kjer je imel Herbert Hoover v ponedeljek zvečer svoj prvi govor na iztoku. Župan je privabil vsaj dvakrat' tako veliko množico kot pa repu-1 | ARftPITA blikanski predsedniški nominira- ^AOvrl^l 1 A nec. Demokratični voditelji so imenovali to največje zborovanje za političen govor v zgodovini mesta Morilka moža pridržana. Slučaj Mrs. Dorothy Leonard, ki je do smrti zabodla svojega moža. policista Hichaela Leonarda, bo najbrž dynes izročen veliki poroti Queens okraja. Byrdova ladja, ima motorski defekt. PANAMA. 20. septembra. — Vsled motorskega defekta je morala B.vrdova dobavna ladja "City of Xew York" prekiniti svojo vožnjo v Dunedin, Nova Zelandija ter se vrniti v Balboa. Mladi Stinnes izpuščen. BERLIN. Nemčija. 21. sep. — Hugo stinnes je bil izpušen iz ječe proti jamščini enega milijona mark ali $230.(MM). - Stinnes jc bil obtožen, da je skušal osle par it i vlado za en milijon mark. j>otom manipulacij z nemškimi vojnimi bondi. Poljski delavci stavkajo. Povodenj zadela Tampico. MEXICO CITY. Mehika. 21. septembra. — Poročila iz Tampiea opisujejo največjo škodo v letih vsled povod nji v preteklem letu. Domovi in renče so 'bile zapuščene ob Panuea reki in železniški promet je bil prekinjen že tri dni. 'ker ne ma- rabil otroka kot tarčo ra malih otrok**. Zdravnik so mnenja, da je bila______,,________ „_____ ... otroku zlomljena črepinja. _ Ikingu, kot se. je izved&o danes. LiODZ. Poljska. 21. septembra. V protest proti novim delavskim regulacijam je zastavkalo tukaj 50.000 tekstilnih delavcev. Unijski voditelji pravijo, da bo proglažena generalna stavka, če ne bodo preklicane te nove regulacije. Newarka. Še preti osmo uro je bila orožarna natlačeno polna in do devetih je cenila policija množico zunaj r,t» 10.000 do 15.000. Avtomobilski promet je bil ustavljen za štiri bloke po Sussex Avenue. Mestni uradnik Egan. načelnik pripravljalnega komiteja, je imel 10,0000 majhnih ameriških zastav, a do osmih so vse pošle. Zupan Walker je povoril o življenja Smitha ter izzval primero a meri kani z m a Mr. Ilooverja /. ame-rtkanizinoni governerja Smitha. Obsxlil je hipokritstvo republikancev glede prohibicije ter injekcijo verskega vprašanja v kampanjo. posebno pa v šepetajoči obliki. \ato se je lotil prohibicije. — Mr. Hoover imenuje prohibi-cijo "plemenit eksperiment*'. Jaz se ni pripravljen priznati, da je plemenit. a sem prisiljen vprašati: — Kdaj pa >a bo ta eksperiment pričel ? Preje je spravil svoje poslušalce na noge. ko je izzval primero JIoo-verjevega amerikaniznia z onim governerja Smitha ter rekel: — C'e so rekordi korektni, je bil Alfred E. Smith izvoljen gover-ne-rjem države Xew York v letu. ko je oddal Mr. Hoover svoj prvi ameriški glas. Obrnil je pozornost na dolgo odsotnost Hooverja iz dežele ter rekel: — .Jaz si ne morem misliti razlog. zakaj bi ne bil Ilover, na Kitajskem ali v zapailni Avstraliji, če bi hotel biti. postal baron Laborit je postal fcaron po smrti svojega očeta. Postal je Sir Oswald Mosley. — Njegova žena, Lady Cynthia Cur-zon> je tudi liberalka. LOXIX>X, Anglija. 21. soptenu bra. — Oswald Ernald Mosley, delavski član poslanske zbornice, j<» postal danes baron, po smrti svojega očeta. .Sir Oswald Moslcya, ki je umrl v Etwajl. v bližini liur-lon-on-Trent, v starosti 54 let. Anglija je čakala z zanimanjem, da vitli, če se bo socijalistični mladi aristokrat odpovedal naslovu "Sir" ter ostal Mr. Mosley, kot je rck,el pite d dvejni leti. da bo storil., ko bo njegov.oce umrl. Star ie sedaj 31 let. ' Mosley je postal še.-,t i član [svoj** družine, da ijn^. naslov, ki je bil ustvarjen leta 1781. Po postavi je baron, negledč na njegove želje. Njegova žena je bila Miss Cynthia C ur zon, druga hčerka pokojnega markija Curzona. l^eta 192f> sta oba. Lady Cythia in njen mož izrazila n ju željo, da se odpovesta naslovom. »Smrt Sir Oswalda jo nanovo o-t.vorila razpravo glede politične primenfbsti, če sprejme kak laborit kak naslov. C. Trevelvan. laborit in prejšnji predalnik v,zgo> nega sveta, je postal baron, po *»mr-ti svojega oeeta, Sir George Treve-Ivana pred dveirfd riifrsečema. ADVERTISE IN °"OLA»S NARODA v > '' Popolno izločen je nikotina. • HAMBURG. Nemčija. 21. sep. Profesor Popp iz Ol-denburga je povedal danes naravnoznanskemn kongresu, da se mu je posrečilo oprostiti tobak nikotina, ne fmbsr 21, 1908, at ths PortOtftoi^ Wsw York, M. T„ mdg Act oTOoiigrsMof iUrchTlib TRLŽi^F^OOBTr ^nV^ W0. 223. — ŠTEV. 223. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 22, 1928. — SOBOTA, 22. 8EPTEMBRA~ 1928. VOLUME XXXVI. — LBTlflK xSv£ OLA6 NAfiOR*, 22. SEP. 1928- GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank 8*Jnwr, President Louis Benedik, Treasurer Zanimivosti iz Jugoslavije. S vet oslov Petrovič v domovini. t j . j - - aama izjavila. Zdravniki upajo, da Listi .so ze pred tedni porocah. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo leto —$7.00 m Kanado .........................$€.00 Za pol leta.......................—,...$3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ...&7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta ..........................$3.50 Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvzemŠi nedelj in praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 da pride znani filmski umetnik Sve-slav Petrovič, rodom Srb, v svojo domovino na daljši oddih. 2. sept. je Petrovič dospel z vlakom v Su-butico. Iz Subotice je filmski umet nik odpotoval v .spremstvu svoje sestre in hčerke. Na kolodvoru se je prijavil carinskim oblastem. Med tem so ga obkolili novinarji, katerim je izjavil, da je odpotoval iz Nice že preteklo sredo. Med pot- 'EDINOST" ZATRTA igralki neskončno žal, kakor je Iz Trsta prihaja za Slovence žalostno poročilo. Vlada je prepovedala izhajanje edinega dnevnika, ki so ga imeli Slovenci v okupirajneg} ozemlju, "Edinosti". ''Edinost" ni bila v zadnjem Času zagovornica slovenskih pravic in zahtev, iz enostavnega vzroka, ker ni smela biti. Objavljati ji je bilo dovoljeno le dnevne novice brez komentarjev oziroma s komentarji, ki bi bilo povseei italijanskim oblastim. Vkratkcm bo zatrt tudi "Ženski Svet", nepolitični mesečnik, izhajajoč v Trstu. Edin pregrešek 4'Edinosti'1 je bil, ker je izhajala v slovenskem jeziku. Torej slovenščino iz šol, iz cerkev in iz javnega življenja. , * • Ali bo naš zasužnjeni narod brez teh bistvenih opor. yamogel obdržati v srcu — slovensko misel1? STRO&KI KAMPANJE (jo *e je le malo ustavljal in je po-i to val zelo dobro v svojem avto. Ko potoval preko Madžai-ske, ga ni nihče spoznal. Neopazen je ostal tudi v Budimpešti. Pri rodi-teljeh v Novem Sadu namerava o-stati oesem dni. Potem Ne vrne v Francijo, kjer bo igral glavno vlogo v velikem francoskem filmu. Srečen je in zadovoljen, da mu je bilo mogoče posetiti roditelje in se vrniti po dolgem času zopet v domovino. Do sobote ostane v Novem Sadu, potem se pa odpelje v Beograd. Orl kralja je dobil vabilo, naj se prijavi v avdijenco, ko pride v Beograd. V Beogradu ostane Petrovič nekaj dni kot gost ta-mošnjega žokej-kluba, čigar tajnika pozna že iz Francije. Petrovič je dejal, da je pred tednom končal svoj zadnji film, v katerem i-gra nedvomno svojo najboljšo vlogo. Ta film se imenuje ''Trije mu-ceniki" in ga predvajajo sedaj v velikim uspehom na Angleškeim. Igrali ga bodo pa tudi v Jugoslaviji. Umetnik se sedaj pogaja z Ufa-družbo glede glavnih vlog v treh filmih. Neka nemška filmska družba mu je ponudila glavno vlogo v velikem filmu "Atila", ki bo menda še prekašal veliki nemški film Ben Hnr. Po dveurni vožnji je Petrovič dospel v Xovi Sad, kjer ga je sprejel njegov brat Bogoljub. Ga. Černajeva. umetnikova dobra stara znanka, mu je poklonila lep šopek. Ve.s večer je umetnik prebil v krogu svoje družine. Naslednji dan je hišo oblegala o-gromna množica njegovih prijateljev in prijateljic in oboževate-ljic. Petrovič je moral deliti svoje avtograme. V kinu so predvajali, njemu na čast film " Alahov vrt kateremu je prisostvoval tud on. Da si bo citatelj že vsaj deloma lahko predstavil gromne stroške predsedniške kampanje, naj omenimo, da bo moral plačati socialistični kandidat Norman Thomas šest tisoč dolarjev za polurno uporabo radio postaje. Res je, da ga bo mogoče slišati v Texas in Missouri, toda za pol ure trajajoč* govor je šest tisoč dolarjev precejšnja svota. Vsledtega se ni čuditi, da je demokratska stranka odredila za uporabo radio postaj nad pol milijona dolarjev. Hooverjevi milijonarji bodo najbrž še dosti več plačali. ... V kampanjskih glavnih stanih demokratske in republikanske stranke teče denar kot voda. Samo v glavnem stanu republikanske stranke je bilo pred kratkim najetih sedmesto govornikov. Število najetih govornikov po deželi znaša na tisoče. 3 n vsak hoče biti dobro plačan za svoje delo. Ameriško volilstvo koleba na to in ono stran. Zaenkrat se še ni odločilo, kateremu bo poverilo večino svojih glasov. Razsodnost ne bo igrala posebne vloge. Denar in potvarjanje dejstev bosta odločevala. ITALIJANSKE VOLITVE Po novem letu se bodo vršile v Italiji volitve v poslansko zbornico. Sedanji parlament bo začetkom januarja razpuščen; Volitve je smatrati že vsaj v gotovem pogledu za izraz volje naroda. Toda ne v Italiji. • Vsi kandidati bodo imenovani z Mussolini je vim odo-brenjem. Slehernega, koje ime je na kandidatni listi, je Etmatcati za M ussol i n i j evega pristaša. 'Opotiieija ne ho postavila nobenega kandidata, vprvič zato ne, ker v Italiji sploh ni nobene javne opozicije v drugič pa eato ne, ker hi Mussolini prepovedal glasovati za vsakogar, ki me odobrava njegove politike in njegovi^ umaww. 1 Mussolm) ai je p n volitvah že vnaprej zajameil ab-1 Tragedija gledališke igralke. 3. sept. je vzbudil v Splitu splošno pozornost samomorilni poskus dramske gledališke iprralke v Splitu Blaženke Katalinic, ki je znana najboljša igralka splitske drame. Dopoldne je prišla domov preje nego običajno in ni zapustila svoje sobe do treh. To se je zdelo sumljivo njeni gospodinji. Zato je začela trkati na njena vrata. Ker ni nihče odprl, je vdrla v .*obo in našla igralko ležečo na postelji. V sobi je dišalo po plinu. Gospodinja je takoj odprla vsa okna in vrata in poklicala policijo, ki je kmalu prišla z zdravnikom. Zdrav nik je takoj preiskal igralko in u-gotovil, da je Se pri življenju. Xe-srečnico so odpeljali v bolnico in jo z umetnim dihanjem in masažo apravili k zavesti, gralka je izjavila, da si je hotela končati življenje radi nesrečne ljubezni. Že del j časa je ljubila nekega novinarja, čigar imena pa ni hotela izdati. Ta se ji je pa zadnje čase vedno bolj odtujeval in ker brez njega ni mogla živeti, je hotela iz vršiti samomor. Pred samomorom s plinom se je oblekla v belo obleko in se lepo počesala. Njena gospodinja jo je pa rešila Tza kar je bo samomorilka ostala pri življenju. Nevarna ciganska tolpa. Iz Beekereka poročajo, da so tam pred dnevi aretirali člane nevarne ciganske tolpe. Policija je cigane zaslišala in tako so pojasnjeni razni zločini, ki so se dogajali zadnje čase v Bečkereku in okolici. Ciganska tolpa, ki jo je vodil cigan Štefan Radu, je izvršila nad sto vlomov in tatvin. Preiskava in zasliševanje ciganov bo trajalo več tednov. Med aretiranimi je tudi sin znanega bandita Barba Laja, ki je nedavno pobegnil in ima več umorov na vpsti. Sin je policiji priznal, da se njegov oče ne piše Barbo Laji, temveč Peter Stan. Preiskovalni sodnik se je napotil v Torak, da bi tam zaslišal cigane, ki stalno prebivajo v tem kraju. Ko se je prebližal taborlSČu sta hose je približal taborišču. Stražniki so ju pa kmalu dohiteli. Pri zasliševanju je eden priznal, da je umoril nekega drugega cigana, prerezal svojemu tovarišu v pre piru vrat z britvijo. Stražniki so morilca takoj aretirali. Tolpa, ki sta jo vodila Stan in Radu, je vlo mila v mnogih krajih v Bečkereku in okolici in odnesla gotovine za 50,000 Din. Ta ciganska tolpa je tudi umorila pred mesecem selja-ka Pavla Lenharta. Največji plen je dobila pri vlomu v hišo Iv. Janeerja v Boki. Cigani so kradli tudi v Banatski Tonoli in bližnjih vaseh. Napad z nožem. Iz Zagreba poročajo, da je bil izviren napad na nekega Ivana Alta mana v bližini maksiinirske mitnice. Altaman je star 33 let in rodom iz Karlovca. Okoli polnoči je bil v neki gostilni blizu letališča. V isti gostilni je sedela druž ba, v kateri je bila tudi neka dama. Ko je ta odšla domov, se je dvignil tudi Altaman in krenil slučajno v isto smer kakor neznana dama. To moški družbi ni bilo po volji, ker je mislila, da Altaman zasleduje žensko. Dva gospoda sta* odšla za Altamanom in ga v bližini gostilne napadla. Zaman se je. branil, ker «ta bila napadalca ob-rožena z nožem .Altaman je dobil dva sunka in sicer v hrbet in v levo lopatico. Ves okrvavljen se je zgrudil na tla in začel obupno klicati na pomoč. Mimoidoči so ga našli nezavestnega in poklicali rešilno postajo, ki je nsrečneza odpeljala v bolnico. Katastrofalen požar v Bosni. Iz F oče poročajo, da je požar v gozdu Krnja Jela zavzel zaradi neprestanega vetra katastrofalen obseg. Dosedaj je pogorelo že nad 11 km2 gozda. Prebivalci bližnjih vasi, orožništvo in vojaštva neumorno gasi, toda brez uspeha. O-rožniki so te dni aretirali pet se-ljakov, ki so osumljeni, da so podtaknili ogenj iz maščevanja. Pri gasilni akciji se je ponesrečilo že sedem oseb. med temi dva orožnika. Trije seljaki so- po nesreči padli med goreče hlode in dobili nevarne opekline. Odpeljali so jih v bolnico in ni upanja, da bi okrevali. RAZNE VESTI Osveta varanega mola. Zagrebčanka Miss Karlovec. 2. sept. je priredilo društvo mestnih uradnikov v Karlovcu veselico, na katerih je bila izvoljena najlepša ženska v Karlovcu in dobila ime "Miss KarlovecKer je bil lep dan in je bila prireditev zelo dobro organizirana, se jo je udeležila velika množica iz Karlovca in iz Zagreba. Zvečer je bil park bajno razsvetljen in je nudil čarobno sliko. Zvečer so bile volitve najlepše Karlovčank^ zaključene in razglašen rezultat. Za "Miss Karlovec 1928'* je bila izvoljena z večino glasov gdč. Mira Ždravkovie rojena Zagrebčanka, hčerka velikega župana primorško-krajiške oblasti Andrije Zrakoviča. Kmet Stanimir Popovič iz vasi Sibinjana pri Kraljevu se je pred leti oženil z lepo seljakinjo Gvozdenijo iz iste vasi. Bila sta oba siromašna in imela sta samo majhno hišico, ki ju ni mogla preživljati. Zato se je Stanimir odpravil v bližnje selo in stopil v službo pri nekem tamošnjem bogatem seljaku. Med tem je dobil tudi sinčka in z zaslužkom je komaj preživljal svojo družinico. Vendar je upal na boljše dni. Njegova žena že preje ni bila na dobrem glasu. Toda Stanimir ni dvomil o njeni ljubezni in zdelo se mu je, da je žena zadovoljna z zakonskim življenjem. Stanimir je ostajal v Raški, kjer je služil, po več dni. To je njegova žena izkoristila in si je izbrala ljubčka. Postaven kmečki fant je začel zahajati k njej, kar seveda ni cstaln tajno. Nekega dne je pa mož prišel nepričakovano ponoči domov in našel vrata svoje hiš" zaklenjena. Končno je priklical ženi. ki mu je vsa prestrašena odprla. Stanimir je našel v hiši soseda Milenka. Mož je dvignil palico, da bi udaril nezvesto ženo. ta se jo je branil in napadel slabotnega Stanimi-ra ter ga pošteno naklestil. Varani mož se komaj otresel močne ga fanta, vzel je svoje dete iz zibelke in zbežal iz hiše. Koval je naklepe, kako bi se osvetil. kaiti bilo ga jp sram v dno duše pred sosedi, ki so se mu smejali, ker ga je ljubček njegove žene pretepel v njegovi hiši. Vrnil se je in zažgal svojo hišo na štirih krajih. Milen-ko in nezvesta žena sta nič hudega sluteč spala v hiši in se zbudUa šele. ko so plameni švigali po nju ni postelji. Ker so bila vrata za klenjena. nista mogla iz hiše. Onesvestila sta se za vrati v dimu in plamenih. Sosedje so vdrli v hišo in ju rešili- Gvozdenija je takoj tožila svojega moža zaradi poJiga in poskušenega umora. Sodišče je zaslišalo moža, ki je izpovedal, da je hišo zažgal, ker ni našel druge ga načina osvete. Sodišče je varanega moža oprostilo, ker je stori svoje dejanje v afektu. Obsodilo pa je njegovo žena in njenega ljubčka na 10 mesecev ječe. MORILEC NA DOPUSTU V Bukar«>štu se je dogodil zanimiv slučaj. Dva policijska uradnika sta pred neko bogato vilo dalje časa opazovala elegantnega gospoda, ki je vzbujal pozornost s svojim obnašanjem. Ko sta se mu približala, sta spoznala v njem Ju-liusa Gaetana, ki se radi umora nahaja v preiskovalnem zaporu. Hitro sta ga zgrabila in odvedla nazaj na sodnijo. Javila sta slučaj pravosodnemu ministru, ki je uvedel preiskavo. Preiskava je dognala, da je ravnatelj jetnišnice kakor tudi straža ob vratih dovoljevala morilcu že dalj časa dnevno dopust, da je mogel v mesto in uganjati pustolovščine. Gaetano je bil dnevno obsipa van od cvetlic. ker je bil dober poznavalec bukareških, dam. Ker je imel veliko denarja na razpolago, se mu je z lahkoto posrečilo, da je podkupoval vse vprek. Morilca so spremljale v zapor celo v zasebnih avtomobilih. Preiskava je dognala, da so bile z njim v zvezi dame iz nejvišjih krogov. [r — | Peter Zgaga j AgitirajU ca "0Za* Naroda", ney volji slovenski dnevnik v Amerik* GROZDJE SAMO V KA&AH IMAM V POGODBI VINOGRADE ZA VEČ LET Letošnje grozdje je sladkejie in boljše. Imam vsake vrste najboljše črno in s belo grozdje. . Nikar ne pišite ampak brzojavite. ♦» .* * ,% - ■ • - > WALTER PREDOVICH tS4 C«ur. PWR« DC, MflUMmCAL Neko poročilo pravi, da bodo pri prihodnjih volitvah zmagali su- hači. Well, pa naj zmagajo. Toda s čim bodo zmago zalili 1 Z vodo gotovo ne. * V New Yorku so aratirali neko žensko, ki je hodila po ulicah v moški obleki. Aretirana je bila za-stran nemorale. Zastran nemorale? Pa že vsaj ni v naglici pozabila obleči hlač? Mussolini je storil veliko napako, ker ni Severnega tečaja enostavno proklamira! za italijansko last. Bog ve, zakaj je bilo treba No-bila in njegove tovariše pošiljati na Sever. Mussolini naj bi enostavno re-k'el: — Severni tečaj je italijanska last — in naj bi se z diplomati jk>-botai. In Amundsen bi bil danes še vedno živ. NEVESTE NA OBROKE V mestu Damasku vlada med mladeniči, ki so g^dni za ženitev. nemalo razburjenje. V Damasku imajo staro navado, da mora moški. ki se hoče poročiti, izvoljenko odkupiti od njenega očeta. Stvar je šla tako d-jlgo gladko izpod rok, dokler se ni cena deklic od strani njihovih očetov tako visoko o J merila, da so bili odslej le najbogatejši v stanu poročiti se. Zvite glave so se spomnile na evropski običaj, kjer se lahko kupuje blago na obroke. Ta kreditni po.a s plačilom zapadlih obrokov v zamudi, da se na ta način znebijo nevšečnih žen. Jesen prične 23. septembra. Za to nezanesljivo sezono z naglimi spremembami vreuieua. je trinerjevo GRENKO VINO najboljše sredstvo tla se obvaruje zlih l>osleUic. Ono C-isti važ žf-lotUt-: 1S0-miijra j ft ram in ledvicam k rednemu delovanju in i>ovme mimo spanje. Pri vseh lekarnarjih. KJE JE PET AR MALNAK, doma iz Gorski Kotar, Čabar, občina Plesce. Čul sem, da je v La. ali Ark. Dalje kje je FRANK MAtLXAR, TOM1XC. Pro-dm, da se mi javita ali ee kdo drugi kaj ve, naj mi poroča. — Frank Malnar, 1213 East 167. Street, Cleveland, Ohio. (2x 21&22) ZAKAJ SO NAŠE POŠHJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PWWET NAJVEČJI IN KER S6 IttSE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOUE VPEUANE! Udobnosti, ki Izvirajo Iz poslovanja v velik eon obrata, prMeJo vUm strankam v korist. NaSi strofld sa >n«aiMBS nakazila ao manJM, valod torn* m cene pri nas nitje kst pri agent* ali zavodu, ki ama podati Vaio nakaznice v ftzrrftenje v New York. IDta set naiepa podiranje Je nedeeegljira, rad aaieca veUkeca prints lahko rMiiuJuno take obiirae zreze. da ee pseveia mfibn nalogen najveUe poaornoet. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzepand* ton^ld o^pla^izJWsw Yorka — tsraj bras remade in na- Nafte €ane ee okjnvljw fctwt ▼ lista KSIae Naroda*. Sa znzsko nad ratonaau primerno nttjo eeno, fca- Cere Van radevelje »iriftni predno nam peiljete naleg. ■ Um aajtnl poelov s drankaad izven Near Yorka, .pa iriili in teki datetpro* od f i ill? sign midliia Amerike. Pefljtte tonj Vaio priksdnjo denarne po&Ojatev msm v iz v v sue*. r I i . -■»■ ... SAKSER STATE BANK at OGKRTLAJTOT RKSST, IKW YOSK „ . .. . * - Mandžurija je del Kitajske. In sicer tisti del. kjer poueral Čang muhe podi, Japonska pa kravo molze. Nekateri se jako motijo, v ujk»-rabi raznih izrazov. A'f*liko zmedo povzročata izraza "oostaren, toda življenja poln možak, ona pri petdesetih letih debela, majhna in okrogla, da se je kar valila. In sit na je bila ter grozno ljubosumna na svojega moža. Možičku so se kar sline pocedi-le, ko je ugledal lepega dekleta na sliki. — Tukaj notri bom pa stopil pogledat, — je rekel. — Tak pleg me zelo zanima. Ti pa kar zunaj počakaj. — O, seveda, — mu je eegla v besedo. — Tele pregrešnosti pa že ne boš delal. Nikamor ne boš šel. Kar naprej pojdiva, erresnik nemarni. — AllrightT— pa pojdi še ti, — je predlagal, vedoč, da je drugače ne potolažil. — Nak. — je odvrnila — ne gTeš in ne greš. Magari ee se posvetiš, ne boš šel gledat te pregrešne babe. Ker pa le ni miroval, je stavila ona 'konkretni predlog: — Da bo mir in kon"ec besed — bos ti zunaj počakal in bom šla jaz sama pogledat. Da ne boš -nič prikrajšan se bom zvečer doma jaz tale« oblekla kot je ta lajdro tukaj oblečen« An bom toliko časa plesala pred teboj, da mi je umrla mati. Ves čas sva živela v zadovoljstvu, 1«.---M "Le, kaj? Oprostite, a zdi se mi, da vas nekaj tare in teži. Moje i-me je Van Dvson. Mogoče vam morem v v»elmjp posebne vrste železo. k; povero^a množino rdeč-e ln zdrave krvi. Vsebuje tudi fosfor, tako potreben za stanovitne in jake živce: polen tega ima ftest drugih finih zdravil, ki jih rabijo naJboljSi zdravniki po vsem svetu zgradbo zdravih teles — jakih mož in žena. Nuga-Tone pojačuje in umirjuje želodec, popravi tek in pomaga prebavi, preprečuje želodčne pline in napenjanje, popravlja nered črev, uvaja trdno tn mirno spanjt ln povečava težo suhim, izdelanim in izmozganim ljudem. Nuga-Tone oslaja neprijeten izdih, odstranuju-je belino lz jezika, odpomore glavobolu, zavijajo jem, ledicam, jetram in razdra-ženju mehurja, odpomore pri zaprtju. Je •no na j bolj ih zdravil znanih za slabotne, Izdelane. Izčrpane in nervozne, onemo-le, bolehne, bolne ni obupane može in ene. Nuga-Tone dobite po lekarnah. Jemljite ga 20 dni. in če ne boste popolnoma zadovoljni z uspehi, vrnite ostalo lekarju in vaS denar bo vrnjen. Bodite sigurni, da dobite Nuga-Tone—kajti nadomestila ne bodo Izvrftla dela. —Adv. Ker so bili vedno in vedo} da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker bo prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre. buje j o, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN ▼ vseh bančnih poslih ~ ' V VT domačo! SAKSER STATEffiANK m Carffawdt Strac* New Tartu M. X. še sedaj nočeš razumeti tvojega starega očeta?" "Čas je, da se spametujete, oče. Ne morem vas dalje gledati v pomanjkanju, preveč vas ljubim. Tu imate dragocen osti, ki leže brez liaska tod okolu, trgovci pa se dan na dan oglašajo z računi, katerih ne moremo poravnati. Prodajte vendar Mr. Van Dysonu eno izmed slik, saj vam vse drugo še ostane." Oče pa se je odločno uprl prodaji ter hotel oditi. Van Dyson je odprl denarnico ter dejal: "Izstavim vam č»*k za 500 funtov za eno izmed slik." Stari m'?ž |>a se je obrnil ter brez besede odšel iz sobe. Tudi Van Dyson je hotel oditi, v tem pa je Beta stopila preden j ter mu dejala : "Katero izmed obeh slik si že-ite?" , "Kaj mislite s tem---?" 'Nič drugega kot da si eno sliko lahko izberete." "A vaš oče?" "Prepustite to meni. Sicer pa sta sliki prav za prav moji. moja mati mi jih je zapustila. Torej hitro, katero želite?" Van Dyson je nekaj časa okleval, končno pa se odločil za ono na desni. "Dobro. Izstavit^ mi ček za 500 funtov in slika je vaša. Vendar pa1 takoj pripomnim, da ne prevzamem garancije za pristnost slike." Van Dvson je prikimal: "Riziko prevzamem nase." Beta je snela s st°ne sliko, Van Dvson po ji je izročil ček, katerega je spravila v žep. "Prosim, ako bi mi hoteli sliko zaviti," je dejal Van Dvson. j Deklica je odhitela, a se kmalu zopet vrnila z ovojnim papirjem ter motvozom. Nato pa je van Dyson sedel v avto ter se odpeljal. Ko se je Beta vrnila v sobo, jo je oče že pričakoval. 44 Ali si dobila jo je ogovoril. Prikimala je ter dejala. "Dobro gre kupčija.-To je že deseta slika v teku štirinajstih dni. Takoj pišem v London slikarju, da pošlje še pol tueata enakih slik. Lepega jutra sva se podala z Ančko iz Clevelanda proti 200 milj oddaljenem Detroitu. Mr. F. Stu-par naju je še spremil do mestne meje kakor pilot, kateri odpelje parnik iz mestnih zalivov na prosto morje. V jutranjem solncu se je svetila velika pozlačena kupola na najvišjem poslopju Cleveland Union Depot; prvi delavci pa so hiteli v svojih kara h na vse strani. Ker še ni bilo dosti prometa, smo bili prav hitro izven mesta. France se je od naju poslovil, dal še par dobrih nasvetov ter se vrnil domov. Vožnja po predmestju je bila prijetna skozi nekak privatni park bogatašev, kateri imajo daleč od ceste med drevjem iu zelenjem svoje domove. Vidi pa se skoro pred vsakim tretjim poslopjem napis "For Sale". Pa menda ja niso prisiljeni prodati svojih domov in iti delat v tovarne. Kot sem opazil iz pogovorov, je baje v Clevelandu Real Estate nekoliko padel, pa si zračunajo zvite buče bogat inske, da njim pride veliko ceneje stanovati v finih apartmentih kot v svojih domovih. Ob 8 uri sva bila že 30 milj od Clevelanda v lepem mestu Elvria po naše Ilirija. Kako pridejo do tega našega zgodovinskega imena, ni sem imel časa spraševati. Vozila sva po Ront» 20. Lahko bi se vozila vedno ob jezeru Erie po Route 2. pa kakor sem pozneje' zvedel, ni eesta ob jezeru tako lepa kakor Route 20. Cesta tu ni cementna pač pa večina iz trdih ru-dečih kock in to prav do Toledo. O. Od tam so pa zopet lepe, nove, cementne, gladke kot miza. "Izborna igra to," je dejal van Dyson, ko je pozno zvečer sedel s svojim prijateljem. "Sem le radoveden, koliko Amerikaneev sta že vjela. Originalna slika je visela na desni, ta je bila seveda le kot vaba. Kopija, ki je pa tudi dobro, je bila na levi. Ko sem deklini dejal, da bi rad ono na desni, sem vedel, da mi je ne bo dala. Med tem ko sem izpolnjeval ček, sem jo skrivaj opazoval ter dobro videl, da je snela sliko na levi. Zato pa sem jo poslal po zavojni papir in v njeni odsotnosti sem sliki hitro zamenjal, ne da bi najmanje slutila o tem, ko se je vrnila. Tako sem odnesel pravo, originalno sliko, ki je mnogo več vredna, kot pa sem dal zanjo. In Van Dyson se je zasmejal na ves glas. "Izvrstna kupčija," je dejal prijatelj. "Umetno delo," je odvrnil Van Dyson smeje. Iz angl. prevedel J. V. ROJAKI, VABOOAJW 8S M "GLAS NAHODA". HAJVXCJI SLOVZH8KI DXXVJU& V ZDE DRŽAVAH. I PRAV VSAKDO—| kdor kaj lice; IcAn J kaj ponuja; kdor bji kupuje; kdor kaj pro- i dajat prav vsakdo V i priznava« da imajo X v čudovit* mpeh ^ j 1 MALI OGLASI S FARBANKSOV SIN H(HRY VtLLCIt, WAIN. D. Z. Douglas Fairbanks (levi na sliki) se bo poročil s kinematografsko igrako Joan Crawford (na desni). . .-F,- \ . «TJW|t« ■ •■■ ..........- .......... • -..... Kakih 60 milj od Clevelanda sva se vozila skozi večje mesto Nor-xvalk. Na karti sem opazil, da je kakih 15 milj vstran tudi Greenwich. Začel sem študirati, če se nisem znašel' zoget v državi Connecticut ter sem gledal, kje bodem ! opazil katerega Premrujevili. Ob cestah je bilo videti mnogo lepih vinogradov. Seveda ne rastejo tu trte posamezno ob kolih kot pri nas na Dolenjskem ali na Štajerskem, pač pa v skupnih dolgih vrstah čez postavljeno leseno ogrodje. Grozdje je lepo zdravo, črno in belo, znak, da bo zopet treba pripraviti preše in pasodo. Iz Norwalka sva vozila skozi Bellvue in večje mesto Fremont. Sodeč po številnih dimnikih mora biti tam tudi precej industrije. — Vozila sva se potem skozi Wood-ville, Lemovne ter zavila pri Per-rvburgu p^bti Toledo, Ohio. Toledo je zelo veliko industrij sko mesto. Od tu naprej sva vozila ])0 Route 25. Cesta lepa, nova, cementna. Kakih 5 milj iz To-leda sva prišla v državo Michigan. Od nasprotne strani pa je prihajalo večkrat cele vrste lepih novih avtomobilov, znamenje, da smo na pravi poti za Detroit. Vozila sva naprej skozi LaSalle, Monroe, Flat Rock in prišla ob 2. pop. po dolgi Michigan Avenue v Detroit. Dasi je tu največja industrija sveta, je mesto cisto ko tsem jih še malo videL Široki bulevardi, krasni nasadi in liene večina zidane hiše koder se vozi. Da pa se avtomobili tukaj izdelujejo, se lahko računa po gneči na cestah. Najprvo sem poiskal vrhniškega znanca Charleya Ga br oseka. Ker je bila baš sobota in tu dela večina industrijskih podjetij samo pet dni v tednu, sem našel doma njega in njegovo ženo, hči kolar-ja Luka Žitka z Vrhnike. Zvečer smo obiskali skupno Franka Ga-brošeka. Tudi .njegova cena je do-, ma v bližini Vrhnike, zato je bilo največ pogovora o sv. Trojici, Mo-čilniku, Retovju in okolici. France pa nam je povedal mnogo zanimivosti, katere je doživel' na enoletnem potovanju z družino od Atlantika do Pacifika od New Mex- ■ katerega je dal napraviti pok. de-ike do Canade. | troitski miljonar James Scott. 8a- Kot ljubitelj narave je znal nad ta naprava je stala pol milj ona done lepo opisati aolneno Califor- larjev. V parku je tudi velik zoo-nijo, naravno krasoto in vrelce v logični oddelek, botanični vrtovi Yellowstone Paifcii ietarna pota J in akvarij. 1» Dtetroita vefte park m težave m Hiifcj Mwwntai—, amjlep ia«tak mmL " ' Jgata Mostam * In WjawdnrJ Prijetno iznenadena PT^CTHEaiSv1:^ v ' - /-- ' - - I Opazoval je življenje med Indijanci in cigani v rezervacijah Oregon, N. Dakota in Arizona. Zanimivo je bilo njegovo pripovedovanje. Kako tudi ne, ko je razen štirih ali petih prepotoval vse države Ameriške unije. Kdo izmed či-tateljev bi si ne želel videti toliko lepega in zanimivega. No, sedaj pa je naš Frank na trdnem tu v Detroitu. Ima v neposredni bližini Fordove tovarne v Highland Park svojo hišo, nasproti Chrysler auto tovarne pa par lotov, na katero zvrstijo delavci tovarne čez dan okrog 200 svojih kar ter mu vsak plača za 5 dni 75 centom. Razvidno je že iz teh računov, da je hodil tudi An-drcetov France na Vrhniki v enajsto šolo pod mostom. Kakor Mescu v Cleveland, tako jp Charlevu Gabrošek znana vsaka ulica v Detroit ter sta mi on kakor Frank Štular, kateremu so tudi dobro poznani domovi Slovencev, mnogo pripomogla pri obisku starih ter pridobivanju novih naročnikov za Glas Naroda. Obema najlepša hvala. Dasi Slovenci niso blizu skupaj v obširnem inesitu, sem z uspehom zadovoljen, kajti dobil sem v kratkem času samo novih 39 naročnikov, med temh par Vrh niča nov, katerih je tu kak ducat družin ter so sedaj razen dveh vsi naročeni na Glas Naroda. Naročnike obiskati je bilo najlažje popoldan in ob večerih, ko pridejo z dela. Teško pa je priti naprej, ker povsod so ljudje po-strežljivi, pa naj bo rojak Dolenc. Gorfne, Notranje ali iz zasedenega ozemlja. Na list se ne bo niti naročil ali naročnine obnovil, ako ne popiješ steklenico domače pive ali kozarec vina kdor ga še ima. Mrov-cov Frank in Štrikarjev Ciril sta bila že nejevoljna, ker ju nisem takoj prvih par dni obiskal. Isto soboto kot midva z ženo se je pripeljalo v Detroit tudi Štiri pare znancev iz Waukegana. Drugi dan se nas je zbrala večja družba ter smo se vsi podali v Meko ameriških turistov v Canado. Pregledali so nam dokumente, ker je bilo vse v redu. je bil vstop dovoljen. Iz Windsorja smo se peljali v bližnji Ford Citv, kjer je bila na domu rojaka Fr. Kosa prava do-tmaČa zabava. Bilo je tam tudi mnogo canadskih Slovencev, katerih mnogo živi v upanju priti v Združene države, kar je pa brez pravilnih dokumentov zelo riski-rano. ker ako ga pri takem poskusu zalotijo, ga najprej zaprejo in potem deportirajo v njegovo rojstno domovino. Izgleda pa, da bi se eno milja j širine iz Windsorja do Detroita z lahkoto doseglo na en ali drug način, vsak pa se boji de porta ei-je. ^ Tudi pri pregledovanju listin potnikom v Detroitu izgleda površno, vendar pa bistro oko urad nika vse opazi ter če se mu dozdeva, da ni vse v redu pošlje dotič-nika v posebni urad, kjer mu nje-ve dokumente bolj natančno pregledajo. Kar se pa pijače tiče pa ob nedeljah ali praznikih ko je naval avtomobilov na prevoznih parni-kih tako velik, ne pregledujejo teko natančno ter se lahko marsikaj čez pripelje. Opazil pa sem kasneje, da je tudi v Detroitu mnogo teh canadskih dobrot v izobilju. Posebno pivo v sodčkih je okusno kot včasih v Mantovi na Vrhniki. V delu je sedaj tudi most Iz Detroita v Canado, čez čas napravijo pa še tunnel kakor med New Yorkom in New Jersey. Dozdeva se mi, da se bodem vrnil kar za stalno v Detroit. Nekaj lepega tu je tudi otok Belle Isle Park. Tam se vidi krasen nmetniško izdelan vodomet, katerega je dal napraviti -pok. de-troitski miljonar James Scott. Sata naprava je stala pol milj ona dolarjev. V parku je tudi velik zoo-lojeni oddelek, botanični vrtovi in akvarij. 1» Detroita veie park; i Žena in jaz v soboto 15 t. m. ko "so nama tu živeči Vrhničani in njih žene napravili v pevski dvorani zabaven družabni večer. Bili so tam navzoči vsi razen v bolniški postelji zadržanega detrotiskega pionirja Antona Tishlera in Cirila Gabrošeka. Zadnji je v najlepši fantovski dobi in gre. kamor srce vleče, zato mu radi odsotnosti tudi ni zamere. Zabava je bila tako prisrčna in domača, da niti ženske ni.so .silile domov predno je ura ž-1 dve odbila. Točilo se je izborno starino iz neizčrpne' zaloge Janeza Vi h tel i-ča. pa saj je birtov sin. Ženske pa pripravile okusni prigriek. Chairman večera je bil Frank Gabrošek. Ker so bili večina navzočih tudi člani pevskega društva Ljubljanski Vrli se je zapela marsikatera naših lepih pesmi, da bi jo slišali prav na Vrhniko če bi jo zapeli na Ljubljanskem Vrhu. Kako pri srcu je Vrhiiičanom njih rojstni kraj, sem videl ko so izrazili željo naj njim razložim in povem vsako malenkost, kaj sem videl tam in kake so razmere v splošnem. Mirno so sedeli in otožnih obrazov poslušali, ko sem njim razložil tamošnje delavske razmere za kakšne nizke plače morajo tam delati in kako drago morajo plačevati v razmerju z zaslužkom za obleko in druge potrebščine za vzdrževanje družin in kako trdo pritiska davčin vijak in druga državna bremena naše kmetsko ljud stvo. a boljšega- izgleda sedaj še ni. Opazil sem. da se tudi za Cankarjev spomenik na Vrhniki tu v splošnem in vstrajno deluje. O tem nam je na kratko poročal Mr. Fr. Štular, bivši Cankarjev sošolec. Sodeluje pri tem deset tukajšnjih slovenskih društev in organizacij, katera so zastopana pri akciji po svojih delegatih. Prirediti nameravajo še letos dve večji veselici v prid skladu za spomenik kar bo imelo nedvomno velik gmoten uspeh. Želeti bi bilo, da bi se tudi v drugih naselbinah zavedni SloVenci za to pomebno idejo zavzeli ter pripomogli do čimlepše-ga spomenika našemu velikemu pisatelju. Greater Detroit šteje skoro poldrugi milijon prebivalcev skoro vseh narodnosti. Slovencev se računa tu okrog tri tisoč. Na društvenem polju so dobro organizirani Imajo svoj delavski doni, za nov narodni dom' se pa pridno deluje, ter so baš zadnjo nedeljo priredili v ta namen dobro uspelo vinsko trgatev v gozdu pri Bernard Trav-nikarjevi farmi, kjer je bilo postavljeno lepo okrašeno plesišče. Dopoldan nas je odpeljal Audr-cetov Frank globoko v gozd, kjer smo spekli na drogu ob žerjavici kokoši v žerjavci pa krompirja. Popoldan smo se ustavili pri Mr. Travnikarju na njegovi farmi. Smelo trdim', da tako veselega in dobro vol j nega Štajerca kot je on, Se nisem videl v Ameriki. Šli smo nato vsi skupaj na zabavo v bližini, kjer je ob prijetni godbi vse plesalo in se zabavalo. Brhke vini-čarke pa so brez pardona aretirale vsakega, ki je odtrgal kak grozd ali drugi prepovedani sad. Fr. Štular pa je bil neusmiljen sodnik. Žal, da je noč tako hitro prišla. Ogledni 9em si tudi Fordovo Sn- daleč se vidi v ograjenih prostorih okrofr tovarn, je naloženo na visoko starih razdrtih bojnih ladij, katere je kupil Ford prf,d leti od uprave ameriške vojne mornarii*'' ter jih sedaj prelivajo kos ra kosom v motorje njegovih avtomobilov. Naprav tamkaj bi si Človek niti v enem tednu ne ogledal. Več ko tisoč konjskih sil močni dvnamo daje gonilno silo posameznim oddelkom Delavce priganja strojni prt1-mikač, na katerem se peljejo mimo v vrsti stoječih delavcev deli motorja v zelo počasnem tempu. Vsak pritrdi k motorju par drugačnih delov, jrotov pa mora biti v nekaj sekundah, kajti že se hliža njemu drug enak komad in oni naprej pred drugega, ker pomika se vse nevzdržljivo naprej. Nad glavami so pa bs to t a ko v premiku posamezni deli. katere delavci snemajo in pritrjujejo na premikajoče se predmete, (.'asa ni včasih, da bi si vsaj pot obrisali. Zanimivo je posebno, kjer sestavljajo na Istotakem premikaču del za delom Forda skupaj. Na koncu pa zdrvi samo na eni premikajoči sestavljal niči vsaki dve minuti en nov Ford doli. Izgotovijo jili sedaj, kot nam je vodnik povedal, okrog štiri tisoč na dan. Računa pa se. da jih bodo izgotovili drugo leto do 10 tisoč na dan. Zaposlenih je v River Rouge napravah 85 tisoč ljudi, v Highland Park napravi 35 tisoč, v podružnici v Canadi pa 10 tisoč. Menjajo se v prpsledkih po 8 ur. dela pa se 5 dni noč in d;::* Izdeluje se tu v Detroit več vrst boljših avtomobilov. Dela se pa, kot je opaziti sedaj, povsod z polno paro. Nisem si predstavljal, tla je Detroit tako lepo in veliko mesto. Videl sem mnogo zanimivega, obenem pa se sestal z mnogimi znanci iz rojstnega kraja po dolgih letih ter preživel med njimi lep vecvr, kateri ostane v spominu moji ženi in meni za vedno. Posebno se še zahvalim Charlevu Gabrošek in njegovi ženi Hanni za gostoljubnost v njihovem ddmu. Pred odhodom v Waukegan pa kličeva vsem znancem in prijateljem — Nasvidenje! KAJ SMEŠ BRATI NAMREČ V ITALIJI Italijanski prosvetni ministerje odredil, da morajo ravnatelji vseh javnih knjižnic točno pregledati, ali se nahaja kaka knjiga, katero bi bil spisal socialistični pisatelj, ali pa katera bi obravnavala socialistična vprašanja. Vse socialistične knjige se morajo takoj izločiti, da izgine ta '"'škandal'* is fašizma. Fašisti so torej prakti čni. Ujeli so Cesare Rossija, ki bi znal odkriti umor Mateottija, iz knjižnic pa morajo vse knjige, ki niso fašistom po godu. ■v KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 j ___\ _____HV Nočno Oslabelost i Mehurja alt I JMcari La&i I pri strok f swtp «1 r pristnim 1 Santa! Wdy! m,............, m „ Njegova žena. - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. -- Za "Glas Naroda" priredil a. P. 10 (Nadaljevanje.) Pri teti Lauri ne bo nato več ostala, ker ta bi ji nikdar ne odpustila, da je potihnila na stran tako hijajno partijo. In tudi, če bi ji oprostila, j<> hotela Felieitas proč iz te hiše, kjer r»o jo trpeli zelo ne radi in le radi ljudi. Mirnejši občutek je |Frišel na Felieitas in želela si je le, da bi llans Ritter kmalu prišel. Eno uro pozneje so priSle čudovite rože za Felieitas, — od Hans Kitterja. Bile so povsem pri prost o zvezane skupaj v šopek, a bili so čudoviti eksemplarji. — Te stanejo eelo premoženje, Fe. — Ta vrsta je draga, — je r« kla dvorna svetnica ter postavila rože v vazo, napolnjeno z vodo. Priprosta vi/.itnica je ležala poleg in na njej je stalo nad imenom: * — V zvesti udanosti! FV je zrla, čudno ginjena. na karto navzdol. Ta šopek in priprosta karta z imenom nista delala ntisa, da prihaja od "parvenija". Fe se je iznova lotil mučen nemir. Kmalu po rožah je prišel on sam. Miren, nekoliko bled. a popolnoma obvladan, je stopil v salon dvorne svetnice. »Stopil je v isto sobo, v kateri je stal prejšnji večer pred Feli-cito. JStala je za stolom svoje tete in njene oči -so počivale resno v njegovih. Nosi!« j»> |>r i prosto mcnlro obleko brez vsakega nakita ter izgledala zt-Io bleda, a gar.iljivo nežna in ljubka. Pod nj»*<*ovimi i»o»rl«Mli je stopila temna rdečica v njen obraz. " Barbka i 11 Lora sta ga pozdravili precej cerimonijalno. Od dvor- J r.e svetnice sta bili kmalu odstranjeni pod neko pretvezo. Nato se je j umaknila tudi ona nekaj časa, v domnevi, da se mora zaročni par A ntarsikaj dogovoriti, pri čemur so bile priče povsem nepotrebne. Da- i im*s j»- morala biti nekoliko obzirna ter pustiti na stTan stroge forme. 1 Ko sta bila sama. je zavladal meti njima nekaj easa molk. Fe je i obrnila svoj bledi obraz proti svojemu zaročencu. Njeni ustnici sta i se tresli in njene otezal za vas v uri, ko ' sem spoznal, tla ste podarili svoje srce nekemu drugemu. Ne bom vam skušal pojasniti tega, ker bi me Vi itak ne razumeli. Jaz sem ('uden človek — okoren ua-pram damam in pač tudi težko razumljiv. < Mogoče vam tudi ne bo lahko živeti ob moji strani, čeprav si bom prizadeval napraviti vam življenje tako udobno kot le mogoče. Kljub i vsemu pa vas prosim sedaj še enkrat, da ne vzamete nazaj besede, , katero ste mi včeraj dali. Pustite mi. da greva kot dobra tovariša J 'i življenje in skušajte videti v meni svojega najboljšega, najbolj udanega prijatelja. Ona se je ozrla nanj. veliko in re*no. — Vse, kar mi pravite tukaj, me dime tako čudno. Jaz ne vem. ••e je prav storiti, kar zahtevate od mene. Moram pa storiti. Izgleda, kot ozabim , ko me tako grize ta ' vrivica! Na-a nič ne bom privoščil em vašim nesramnežem! Eno tako 1 iim bom zagodel, da bodo kakor nokri kužki!— Potem je Nastasja Mihajlovna 1 >dšla. Pravila je, da ji je tako o- 1 lleglo, čim je stopila iz hiše na uli- ' ?o. kot da bi se ji kamen odvalil od ;rca. Sama se je čudila, da se tako ' nirno in dobro počuti. Stopila je ie spotoma v neko cerkvico.* tam K)iskala podobo Sergija Radone-jkega in pred njo prižgala svečieo. Ko je odpravila molitev, je odšla v svoje prenočišče, poravnala ra-"•un in zvečer je že sedela v vlaka. Komaj je minil prvi dan po po-vratku. se je že oglasil pri njej drugi večer stari cerkovnik—Xo, kaj ?—je vprašal.—Ali ste našli gospoda Izmajila?—Sem!—in mu je vse povedala. Še to mu je rekla, kako se ga je spominjal....Stari j? kar zasijal od veselja.—No. zdaj pa samo mirno čakajte....se je odzval—da bi le vedeli, koliko ljudi je rešil gospod Izmajil nesreče. Oa je mežbeseda! A tudi vi ne smete pozabili na svojo obljubo: četudi bi ga na ulici srečali, ne smete pokazati. da ga poznate. Če je že tako zapovedal, potem res veliko tvega in se podaja v nevarnost!— Preteklo je še kakih tri dni, pa je zopet pritekel cerkovnik k Na-stasji Mihajlovni. Hudo je bil upehan, stara grča. —Je že prišel!—ji je zašepetal —na postaji sem ga videl!— • Nastasja Mihajlovna se je začudila :—Kje pa je zdaj f—- —Na Božjo pot • je sel v samostan. .Obleko ima iz kmečkaga platna, na hrbtu nosi torbo, v roki ima gorjačo. Bos je in brez klobuka, no, pravcati romar!—► Tukaj moram pripomniti, da je ta samostan kakih 150 verst paleč od naše postaje. Samostan je zelo znan: čudodelno Marijino podobo ima. Tudi biva tam znani zatvor-nik, ki slovi daleč naokrog. Veliko ljudi pride k njemu po nasvet, in 1 dosti jih je, ki gredo kar peš, da I izkažejo svojo gorečnost....o, gospa je pričela čakati, kaj vse pride! Prišlo pa je to-le. Po nekem naključju je leža)a Tfsiea, .kjer se je bila nekoč Nastasja Mihajlovna po-ročila, baa na poti v samostan. Po- et ni dnevi so bili vroči. Pripekelo je kakor v ognjeuiku. Gospod Izmajil je tedaj imel dovolj vzroka. :la se malo ustavi med pot j i pri cerkovniku, češ da Se je hudo utru-:lil—Cerkovnik je bil seveda vesel. ">tel .si je v čast, da ima popa na >bisku!- Tudi vaški pop je prišel, la naveže znanstvo. Bil je dol-aronas, ves mozolast, hudo je čislal lobro družbo pri vineu. Beseda je dala besedo, kmalu so postali prijatelji. Gost pa je bil postrež-[jiv človek: imel je v svoji torbi steklenico s konjakom in vsake vsake vrste ribice: prekajene in suhe. Potem pa je hotel romar videti cerkev. Cefkovnik je takoj snel s? kavlja ključ, ki je visel pri vratih, pa so šli vsi trije na ogled. Cerkvica, lesena in stara je bila koj zraven. Gost je pogledal ikonostas. potem je šel v oltar in poljubil anti-mins Odprli so mu neko omaro, kjer so visele mašne obleke. Gost je samo z glavo zmajal: tako so bile oguljene pa stare! Zraven je stala še druga zaklenjena omara. —Kaj pa imate tukaj ?—je vprašal. —O, to pa je župnijski arhiv!— da mu odgovorila:—Imano tu poročne in krstne liste, cerkveni letopis, kratkomalo vse dokumente, kakor se pravi!— KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. BAZNE P0VS8TX JM [> ROMANI: i Barsn Traik JU i itiImaMB , i M DIst^I® M MUnrnik (2 srečka)............tU , GaiCrvrii l kitekiua ............ JES , Gospodariti sveta ............. A9 i Gostilne v stari Uabljani ...... Urada Mira, trda vea...........UM Grifca MjtoIoglJa ................1JM Gusarji ....................... .75 Hadži Murat (Tolstoj) ......... .60 Htktofjw mC ....••..••«...•■ .7B H« papeža ..................... £0 Hodi fad, Blase inie, reaelolgra .. ..79 .••»..••......••.....».. J§ Helena (Kmetova) ........ 4C Hode Brezdne (II. sv.) ........ .33 H—rMke. GrotMka ta B*Br%. brofttnmo JI Irfet nipiii BrooCka..........USO Is tajnosti prirodo ............ JM Is »odttuiia sveta, trdo ves. .... LM Igralke, trdo ves. .............. ijn broširano ..•••••••..•••..... JI Isralee .......................* .7B kajenje ......................... «M Janko in Metka (za otroke) .... J39 liraal Ttamif, Med piutri----M Mri (strut) trd. v. ............M broJL jtp J^vBievI nU: Iqto Tesanita ..............<»11«« flesedev bfct> .............. 41 braflrtno .......... .IB Slvljenja ........».*•....*.. jh (AleioVee) L. svesek •••••••• JI Kake mm se Ja» Ukal (Aleiovee) II. svesek ........ m Kake mm se Jas Bud. (Alešorec) II. sv. .......... M fnjdi lin, porot Is sdalje- aov v Korefl .............. JM ves. JI ^roBreno ..................M Kmetkt poni. trd. res. .......... Kmeiki pont, broš. ............ 3t Knjiga e Diunglf .............. M Mrtm esveta JM m ^ ^s-js!^ ?? Kratke povesti e Antckriste .... J9 Kttftkl ••••••••••••eeonnneeene« Kmetake povest, trda vce.......L— KriStof Kolaskb ............... Kraljevi« bera*................. JI Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.1® Križev pot patra Knpijenika.....70 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Kako se se vragi ženili ........ M Kapetaoova Levstikovi zbrani spM ..........Je L sv. Peesti ^ Ode ta elegije — Sonetje — Romance, balade ta legendo — Tolmač (Levstik} ...1« i. sr. OtreCJe Igre / piiwl — Različno poezije — Zabavljlee In pnSlee — Jesa na Farnaa — Ljudski Glas — Craljedvorekt rokopis t— TolmaC (Levstik).. .99 trdo ves ..IN & ww. Slika Levstan ta njsneve kritike in ■ilclli ** Ljnbl|snake slike, — Hlflnl lastnik. TrgoTpc, KnpOjeki strstnik. U-radnfk, Jezični doktor. Ooetllni-«sr. Klepetuljo. Natakarca. D» bovnlk. itd. ...................M Lucifer, roman ................ LM Lov na ženo, roman ............ LM Marjetica ...................... Jt Mladi cnzdar, brofl. ............ M ilTljenJe •••••••••••esaeee Jtt I^rt eneoeeeeveee••••••••• Mfljonar brez denarja ......... .75 Miklova Zala ...........................JM Mrtve BMste .•••..•••..••.••.. .78 Mnrtta Krpen s Vita.......... M MaH Ijndje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vesase ...............lJM Mal^tivIjMils^......^...,...... jM aona. ............................M tepla .O Mstertap irtev ................. jM Mlinarjev danes............... JI Mnssjtae ........................JI Mrtvi Gestai .................. Ji MeB snM ..................... JM Meeljn *•........................ Ji Malenkert® (Ivan Albreckt) ..... .JI »> JM Ita 'kMHMM peOk JI Sjjftl j^lfffffr itr • A nerec u wmmf% JP Naia vas, 1. del, 14 povesti......JI NaAn vas, II. del 9 povesti......JI Nova Erotika, trd. ves............71 NaAn leta. trd. ves. .............. J| broMrano ................... JI Na IndijtfLik eleklk ..............J| Nekaj b ruske sgedevtoe........JI ^Okillat .............. ............41 Narodne prtpovwfce cn aUadine.. .M Na krvavih r'l—T" Trpljenje ln strahote s bojnlb p^liodov blvle-ga slovenskega polka' ........ LM Ok M letale! Dr. Janese K. Kreka JS Pasti In zanki ........................J9 Pater Kajetan.........V........1.M Pingvinski otok ............... .60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Prva ljubezen M Pravica kladiva ................ j| PsMikl Is Beia (Albreebt) ......JI ParUkl zlatar .................. jU Petelinov Janez ................ ,71 Prtaajni. povest ...............M Ped krive jelke. Povest ls Časov ro- kovnjačev na Kranjskem......JI 1'eelednjl Mehikanec ............JI Pravljice H. Majar.............. JI Povesti. Bara! e stopnji« pri sv. •••••••eeeeaoaaonoaaoooa pihflhc •essaseseseeesssessess« *tt neaeeaoaeeeeeeeeeeneeeee «m Pri itricil •«•••• *>• «• • • I^Nt 'kii^ »* SS« S««*^ «4««. «29 Patria. povest 1* toke juaaike d«be Ji Pe gorah in dolinah . ;..V,Y..r. J^f Predtržani. Pretern lu drugj svet. v PMwfm • • • «25 PHgedbe Čebelice Maje, trda ves ..LM Ptice selivke, trde ves ..........79 Ptaevn dssHi (PuSkin) .......... M Pravljke (Milanski) .......... NaročOom je prUotitt denar, be-diti 9 gotovim, Money Order tli poštne enmmhe po 1 til 9 centa. C• poUjeie gotovine, rekemandirajU ^NenuroŠmjte knjig, MeriM ni t Knjigo pMjom* pottnSne proste mnmM* nOoctlaadt St, Vtv To^ : • Mežnar je že snel kljueek, ki je visel na .steni pod utifaeo, hotel je1 odpreti omaro, a gost ga je ustavil. —Kaj bi gledali to »aro?—je dejal :—saj jsem »e že v PetrograJu naveličal tega zapisovanja!— V.si ,so .se temu za.smejali, obesili ključek na svoj prostor in se vrnili v župniste. Tam so se zopet njak, privlekli .so \>ake vrste do-jčeh: privlekla je \-xake vrste domače sladke pijaee—pričelo se ie veliko, pristno rusko veselje! Poprej so se pa poskušali v petju. Potem pa je zapihal mežnar namesto v rog v pločevinasto eev od samovar ja. a popa sta plesala v počepu Žerjavov ples:" spomnila sta se semeniških časov. S|»at so peljali gosta na krmo v skedenj. Xi maral ostati notri v sobi, ker s« je bal stenic, pa je šel vun ležat kar na travo zakaj bil je zdrav in močan dedec. (Konec prihodnjič.) PIANIST IN GALOŠE ; Ruski virtuoz na klavir Pastu-;lio\\ ni samo znan ]m> svoji umetnosti,. po zbirki lepili slik, ampak tudi po svoji raztresenosti. Pred kratkim je hotel napraviti sprehod po travnikili lepe reke A^. Ker je ob Baltiku letošnje poletje zelo deževalo in ker so bile ceste in pota j>olna vode, mu je svetovala njegova soproga,, naj obleče galoše. Pastuhov je že davno sprevidel, da je v svetnih stvareh brezbogojno vezan na nasvet svoje žene, in jo je takoj ubogal. "Če boš pa med potjo napravil kak obisk. 4'je zav-pila še za njim skrbna žena/' potem ne pozabi sezuti graloše. predrto stopiš v sobo." Pastuhov je torej šel na sprehod, ko gra naen-[krat sredi polja preseneti ploha, i Imel pa je srečo, da je ravno v ti-stem trenotku prišel nasproti avto. Pastuhov ga je ustavil, hotel vsto-| prti in že odprl vrata. V zadnjem J trenutku mu je prišel na misel j svet njegove žene, da naj sezuje galoše, predno stopi v sobo. Hitro je brcnil z nogo, odstranil ga'oše in voz je odpeljal. Zavržene galoše pa se menda nahajajo še vedno na lepem obrežju reke Aa. < . .»".*{ - ■ fcretanie narviiBiov Snipping Hm*% tS. Hptwnbri: Beilnace, Cherbourg, Hamburg ti. awptsmb"«: Mauretantft, Cherbourg 27. HPtambra: Dresden, Chetbourg. Bremen IS. septembra: America, Cbvbourf, Bremen tS. septembra: lie de France, Havre (1 A. M.» Homeric, Cherbours Belgenland. Cherbour*, Antwer-pen Con te Grande. Napo?!, C .nova Veend&m. Boulogne, aur Mer. Rotterdam HOLLAND 1 IflMERICftUHEW POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boutogne-sur-Mer. FRANCIJA Znižanje vožnja v Iti. rxxredu: Od New Yorka do l_Jubljane£1 Qfi in nazaj: • I JU j in vojni davek. Potovanje s parni ki Holland-America Line pomen]« udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE »4 state st., new york city —^ V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA X našimi znanimi parnifct: MCWTORK. UHOTUItor, UtOtUTC, aiUANCS, * CLXVXLAND, wntnuiu, TBUB1N61A Nenadkriljiva postrežba ln ku* ninja v vseh razredih. $ 198.— Is WEW YOEKA do LJUBLJAHE NAZAJ ,,, v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) hitro pošiljanje denarja po nizkih cenah Za povratna dovoljenja ln dru-Ce informacije ee obcjute n* lokalnega agenta ali na — Hamburg-American Line 1 39 Broadway New York — • .— i ■- . »»laj* 1. oktobra: Prea. Wilson, Trat Reaoluie, Cherbourg. Hamburg Aijultanla. Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg, Bremen I. oktobra: Franc?, Havre (1 A. M) Majestic. Cherbourg. Penntand, Cherbourg, Antwerpea Mlnn«wuka. . Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremer, Roma, Napoll, Genova 10. oktobra: Berengaria. Cherbourg Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 13. oktobra: i"*-; fBH , } Paris Havre (1 A. II.) Olympic, Cherbourg Lapland. Cherbourg Lapland, Cherbourg Albert Ball in. Cherbourg .Hamburg Conte Granuj. Nxpoli, Genore Rotterdam. Bolou(h< aur il«r, Rotterdam 17. oktobra: Mau re tan ik, Cherbourg Oeorae Waahlcgton. Cherbours. Bremen SO. ■oktobra He de France. Havre (I A.- It.) Hotnreic. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpiln Mlnnetcnka, Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus, Napoli, Ge.iovA NeW Amsterdam, Boulogne aur 1ter Rotterdam >3. oktobra: Reliance. Cherbourg. fla.nburg 24 oktobra: Aquita.ni%, Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Br*mt>n 25. etctobra: ^ Dresden. Cherbourg, Bremen 27. oktobra: France, Havre (X A. M.) Saturnla. Tret" Majestic. Cherbourg J DeutachJAnd, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 31. OKtobra: ' Rerengarla, Cherbourg 0 PreHarding. Cherbourg. Bremen DNS PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna po« sal potovanje na ogromnih oarnlklbt He de France 28. sept.; 19. okt. France — 5. okt. —- 26. okt. Paris — 12. okt. — 2. novembra (Ob polno«!.) Najkrajša pot po Seleznlc!. Vsakdo je ▼ posebni kabini t vsemi modernimi udobnosti. —r Pijača ln alarna francoska kuhinja. landne^aUke K flL Vpral«3Uf kateratikotf t»onb!aa*ene«& agenta ali jU FRENCH LINE 1» Slate Street. jpiiBK Hw York. H. Kako se potu je v Hi. t i ti ,11 i iiii.III stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovgti t atari kraj, je potrebno, da Je ponCen o • potnih Ustih, prtljagi in dro«ih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kuSnje Vam ml zamoremo dati naj-boljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brroparnike. Tudi nedržavljani sainorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje • ali permit is Washington*,, bodisi za. eno leto aU 6 mesecev in. se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni&kega komisarja., Vf Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija ldM se nikomur veC ne poSlje permit po poBtl. ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec oseb-no, bodisi v najbliSjl naaelniSkl u-rad ali pa ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo' ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJOB IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljav! nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje Sene ln neporočene otroke Ispod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje može 9 katerimi so .bile pred i. junijem 1958. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota snage Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rifii ameriSkih državljanov, možje ameriških državljank* ki so se: po 1. junija 1928. leta poročili ln poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili postavno pripuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi H imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto btea vsake prednosti v isti, p* ee ne sprejema nlkakih profienj m ama> rlkanske vlzeje. SAKSER STATE BANK ■ (t OrthaSt - - - • N>W X(«K,.