Zmes. XXXI. Razburkani valovi kranjskih volitev se polagoma mirijo in stranke iipajo čas, študirati vzroke svojim uspehom in neuspehom. Po končani bitki se spoznajo tudi razni nedostatki vojevanja in spletkarij, ki so poučni in spomina vredni pri bodočih volitvah. Prav je imel, da je »Učiteljski Tovariš" priporocal tudi izvolitev zmernih klerikalcev, ki niso sovražniki šole in učiteljstva, kakor njih generalissiinus s svojimi oprodami. Sploh je časa še dovolj, govoriti jasno besedo o minolih volitvah z vsenii strankami, kar se nedvojbeno zgodi. Preliitro je klerikalni tovariš ,.Slovenski Učitelj" zverižil drobtino ,,Sapo je zaprlo" ,.Učit. Tovarišu", kjer pravi med drugim: ,,Odločilen boj se je res bil, a izid je tak, da je Tovariš kar onemel. V zadnji številki niti besedice ne črhne o izidu volitev. Dela se, kakor da bi zanj čisto nič ne vedel. .No, če niste hoteli radostno pozdraviti izvolitve svojega stanovskega tovariša v ribniško-kočevskem okraju (aha!), pa bi vsaj nekoliko potolažili propalega kandidata g. Šetino ali pa pomirili g. Lapajneta, katerega ste prav neusmiljeno okrcali v svojem listu. Po tolikem kriku in viku, ki ste ga gnali pred volitvami, je ta molčečnost res čudna." Ali res mislite, da suio toli naivni, da bodemo čestitali predsedniku ,,Slomškove Zveze" na izvolitvi deželnim poslancem? Ž njim bodemo imeli še mnogo opravka in sodili ga bodemo še strožje nego druge poslance, zakaj pokazalo se bode, kako bo on s klerikalno stranko pridobil učiteljstvu to, za kar prosi deželni zbor. Pokazalo se bode, kako si mislijo klerikalci ^gmotno trdno in izobraženo učiteljstvo". Tovariša Šetino nam ni treba potolažiti, ker se je žrtvoval za dobro stvar, naprej vedoč, da ne zmaga, in konečno potolažil ga je ,,Domoljub" pišoč: ^Volilci so ga zapodili s 410 glasovi nazaj v šolo." Ali ni to pravcata krščanska ljubezen do svojega bližnjega? Lapajneta pomiriti nam tudi ne pade na um, saj ste čitali njegove vrline in zasluge, opisane v 9. št. ^Slovenske Zadruge", ki se čitajo kakor kak nekrolog živemu možu. Ako ni prodrl, ni naša krivda, pač pa vaša. Številka 35. je zanj prav odiozna. Kot kandidat je dobil 35 glasov, in posojilnic, ki so pristopile k nepotrebni ,,Centralni posojilnici slovenski", je tudi 35. Kadar g. ravnatelj Lapajne iznajde nov primeren program, ki asimiluje zraerne liberalce in klerikalce, smo tudi liberalni učitelji prvi, ki mu čestitamo k orjaškemu delu. Koliko se je vpilo, da je ljudstvo govorilo. Neki list piše resnično: ,,Farovž je zmagal, farovž je govoril, ne pa ljudstvo." ,,Tako so preslepili ponekod ubogo ljudstvo,. da je tuintam postalo prav bedasto, da gleda v vsakem ginjenem (skrivnostno-sladko!) kaplanu skoro že živega Boga — da nas mora biti sram pred civiliziranim svetom." Od 1. do 5. sept. so se v Ljubljani pri čč. gg. uršulinkah vršile duhovne vaje, katerih se je udeležilo 61 učiteljic; knezoškof jim je brzojavno podelil svoj višjepastirski blagoslov. Upamo, da poslanec Jaklič izvojuje za-nje volilno pravico. ,,Slovenski Ucitelj" inijavka tudi o hrvaškem slavlju, pišoč: ,,Kolika razlika med besedami hrvaškega učitelja, ki jasno spoznava svojo vzvišeno nalogo, in liberalnimi puhlicami Jelenčevimi, s katerimi pita svoje privržence! Tam zavednost, tu liberalno lakajstvo!" Uboga cenča bore malo pozna razmere med duhovništvom in učiteljstvom na Hrvaškem in pri nas. Le primerjajte! V Gorici so 3. t. m. srečno zvarili rSlomškovo podružnico". Navzočih je bilo okoli 12 učiteljev in učiteljic in tropa duhovnikov. Razen znanih klerikalnih korifej je tudi učiteljstvo ,,Solskega Doma" in vadnice dalo svoj kontigent. V ,,Gorici" so že dolgo časa preparirali učiteljstvo s trakuljasto dolgimi članld, n. pr. ,,Učitelji sotrudniki pri Tutti frutti" in -U.iteljstvo in Tumova stranka". Ko so se nalagali, daje izišla tajna okrožnica na učitelje, zato so povsod najglasnejši, pa žuga z oblastnijami, rekoČ: ,,Ta škandalozna zloraba učiteljstva mora nehati! Ako nekateri sedanji organi šolskega nadzorstva ne morejo ali ne marajo brzdati teh zbesnelih politikastrov, potem naj se umaknejo drugim." Nedostaje še krepkega konca, namreč: Živio Lueger! Klerikalni učitelji lahko uganjajo vse, kar hočejo, napredni učitelj pa bi ne smel rabiti svojih državljanskih pravic kakor nekateri naduti mmci-derviši. Ta je lepa! Morda pa se Mrcini, Kosu in Berbuču sline cede po nadzorniškik službah? Kdo ve? Za slovensko mestno ljudsko šolo v Gorici se že mnogo let tamošnji Slovenci potegujejo — ali zaman. Dr. Gredolčič je vpregel -Solski dom" v klerikalni jarem, zato pojemajo prostovoljni doneski naprednjakov, klerikalci itak dajo bore malo. Radi tega so zaprli nekaj razredov, slovenske otroke pa silijo v Kalinellijevo vojašnico in v laške šole. Lahi niti sanjali niso, da kdaj razbijejo oni velieastm odpor slovenskih starišev. Cesar se niso nikdar nadejali, je kar zaukazal mogočni klerikalni general-don Antonio Gredolčič, deputato friulano. Tužna nam majka! Taka je klerikalna narodnost! Na Stajerskem so bila letos čudna imenovanja okr. šol. nadzornikov: Dreflaka v Ptuju in Schechela v Slovenji Gradec. Prvi je tako velik German nego drugi, samo da je tudi strog predsednik učit. konferenc, ter je vselej pozvonČkal, ako si je upal kdo glavo malce na stran obrniti. Konference so bile seve vse nemške. Smešno pa je, kar je trdil neki Brence, da bi se naj po nedeljah upeljale ,,Erbauungsversammlungen". Otroci bi se pred mašo ali po isti ali popoldne zbrali v šoli, kjer bi jim učitelj razlagal važnost nedelj itd. Dober tek! Ali ni to katehetova dolžnost? Dr. Ploj in Fr. Robič (bivši ucitelj, profesor, okr. šol. nadzornik) sta imela volilni shod pri Sv. Trojici, kjer se je zahtevalo 61etno šolsko obiskovanje in sta na to molčala. Živila Žičkarjeva kompanija! V Ljubljani se je pojavil neki ,,Nekompetentnež", ki z uciteljstvom rad »fižoljka". Učiteljski moški naraščaj mu je -neinteligenten", -nenadarjen", ,,nesposoben" itd. Možicelj je ponosen na svoje zdravo- in pravoslovne študije, zato smo mu uČitelji nevedni pritlikavci, on sam pa orjaški učenjak, da mu ga ni para na današnjem literarnem svetu. Navzlic temu se ga pa mi prav nič ne bojimo in bo kljub svojemu ntalentu" prav gladko in kmalu zmuznil skozi naše rešeto. Bešetar.