KRALJEVINA gg|g JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
14» kos.	V	LJUBLJANI,	dne	18.	julija 1930.	Letnik	L
V S E B I N A. s
56. Zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečk Srbskega Rdečega križa na obroke.
57. Zakon o prevozu monopok)vanih predmetov skozi Jugoslavijo.
58. Uredba o javnem nadzorstvu nad predmeti za občo uporabo.
59. Pravilnik o pristojbinah za kontrolo zdravil biološkega izvora.
60. Pravilnik o pristojbinah za dovolitve proizvajanja bioloških proizvodov.
Zakoni in kraljevske uredbe.
56.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in Našega ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečk Srbskega Rdečega križa na obroke.*
Prvo poglavje.
Predmet po9la in način njegovega opravljanja.
§ L
Fo predpisih tega zakona se smejo kupovati in prodajati na obroke samo obveznice državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečke Srbskega Rdečega križa, in sicer v celih kosih v svojem nominalnem znesku (v nerazdeljenih apoenih).
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 22. thaja 1920., štev, llq/XLL
61. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zobozdravnikih in zobotehnikih.
62. Izprememba in dopotodtev v navodilih o pristojnosti za posle resora ministrstva za trgovino in industrijo z dn« 4. decembra 1929., I. br. 36.413/0.
63. Naredba o dopolnitvi II. dela nevarnostne tabele.
64. Razne objave iz »Službenih novine.	,
§ 2.
To vrsto poslov smejo opravljati:
1. delniške kreditne ustanove;
2. občinske in banovinske hranilnice in regulativue
hranilnice;
3. protokolirani (registrirani) zasebni bančni zavodi, ki obstajajo in poslujejo najmanj 5 let
Vse spredaj naštete kreditne ustanove in protokolirani zasebni bančni zavodi morajo, preden začnejo opravljati to vrsto poslov, prijaviti opravljanje te vrste poslov ministrstvu za finance (oddelku za državne dolgove in državne kredite). Kreditne ustanove in protokolirani in zasebni bančni zavodi, omenjeni v točki 1. in 3., pa morajo v svoji prijavi dati podatke: o protokolaciji, o višini glavnice kreditne ustanove in o času, od kdaj obstaja zasebni bančni zavod.
§ 3.
Kreditne ustanove, naznačene v § 2. pod 1. tega zakona, kojih vplačana glavnica znaša najmanj 10,000.000 Din, in ustanove, omenjene pod 2. istega paragrafa, smejo obveznice in srečke, ki so predmet te vrste poslov, hraniti pri sebi do njihove izročitve kupcu. Kreditne ustanove iz točke 1. z glavnico, ki je manjša od 10,000.000'— Din, in bančni zavodi iz točke 3. istega paragrafa pa morajo prodane obveznice in srečke takoj po sklepu kupčijo deponirati: pri finančni direkciji, oziroma pri ustanovah, ki jih določi minister za finance, ali pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki, poštni hranilnici ali njihovih podružnicah, kjer ostanejo v shrambi dotlej, da se izročč kugeu,
54
Prepovedano je opravljati ta posel po potujočih agentih,
Ob času, ko se sklene kupčija, mora biti prodajalec lastnik obveznice ali srečke, ki jo proda na odplačevanje v obrokih.
S 6.
Prodajalec ne sme tega papirja na nikakršen način niti uživati niti obremenjevati.
Sporazum med kupcem in prodajalcem, ki bi nasprotoval temu določilu, nima pravne veljave.
§ 7-
Ta nakup in to prodajo je prepovedano združiti:
1. z nakupom in prodajo kakršnihkoli drugih vrednostnih papirjev; s prodajo zlatega ali srebrnega novca ali kakršnihkoli drugih predmetov, dragocenosti in temu sličnega;
2. ali prodajati samo nado na eventualni dobitek ali amortizacijo (promesa);
3. ali vezati ta posel s katerokoli vrsto zararovanja ali s premijo v gotovem denarju.
§ 8.
nupec postane lastnik obveznice ari srečke, kakor tudi koristi, ki jo donašajo, z izročitvijo ki, mora slediti pri izplačilu prvega obroka, prodajalec pa je pooblaščen, <ta jih zadrži za zastavo, dokler kupec ne plača tudi zadnjega obroka.
Za ves čas, dokler traja odplačevanje, mora imeti prodajalec te papirje v varnih zaporah in skrbeti za p/hovo popolno varnost: glede tatvine, požara itd.
§ 9.
Prepovedano je jemati od kupca kakršnokoli obveznost za zavarovanje plačila prodajne cene.
Istotako je prepovedano opravljati te vrste poslov po premijskem sistemu.
§ 10.
Število obrokov ne sme biti večje od 24 in po tem tudi rok, v katerem se morajo ti obroki položiti, ne sme biti daljši nego 24 mesecev.
g n.
Prodajalci obveznic in srečk na obroke morajo vsako prodajo takoj vpisati v knjigo, zato posebej ustanovljeno.
Knjiga mora biti vezana, listi označeni s tekočimi številkami, prešita z uradno vrvico in potrjena pri pristojnem oblastvu.
Pisati se mora v službenem jeziku.
V njo se mora v kronološkem redu dan za dnem, mesec za mesecem vpisovati vsaka prodaja.
Vsak list knjige mora imeti dva deda: odplačilni list, ki se odloči in izroči kupcu, in juksto, ki ostane pri prodajalcu.
Odplačilni list se odloči na perforiranem mestu, na katerem je označen popolni naziv prodajalca tako, da o priliki, ko se odplačilni list odtrga, ostane pol besede na odplačilnem listu, polovica pa na jukstL
Odplačilni list, kakor tudi juksta, morata obsegati: naslov, odplačilni list,redno številko odplačilnega lista, polno ime in kraj sedeža prodajalca, ki izda odplačilni lafit^roe^priifliek, stan in stanoval i&fo knpc&j datum
sklepa kupčije; vrsto, serijo in številke na obroke prodanih obveznic ali srečk; njihovo nominalno vrednost; njihovo borzno vrednost ob času sklepa kupčije; njihovo prodajno ceno; znesek enomesečnega odplačila; število odplačil (obrokov); kraj plačevanja; označbo, kje so obveznice shranjene, in svojeročni podpis prodajalca.
Na vsakem odplačilnem listu morajo biti zadaj natisnjeni §§ 2., 3., 7., 8., 9., 10., 15., 16., 17. in 18. tega zakona.
Odplačilni list ne sme po obliki in vsebini imeti oblike in videza državnih obveznic ali srečk.
§ 12.
Prodajalec mora na odgovarjajoči juksti odplačilnega lista v kronološkem redu zapisovati prejem vsakega obroka.
§ 13.
Glede pisanja drugih knjig veljajo predpisi trgovskega zakonika.
§ 14.
Kupec ne more prenesti odplačilnega lista na drugo osebo brez vednosti in dovoljenja prodajalca.
Prodajna cena za vsak kos obveznice ali srečke, ki so predmet tega posla, sme znašati njihovo borzno ceno ob času sklepa kupčije in največ do 18% na obresti in stroške na to vsoto, ako število mesečnih obrokov na presega 12.
Ako je število obrokov večje ko 12, se sme prodajna cena povčati čez 18% in sicer naiveč 1% za vsak mesečni obrok čez 12.
§ 16.
Kupec mora točno ob roku polagati dogovorjene obroke. Ako tudi po dogovorjenem roku ne položi obroka v roku 15 dni, mora prodajalec v naslednjih sedmih delavnikih prodati vrednostne papirje na domači borzi ali jih za sebe prevzeti po borzni ceni.
§ 17.
Od zneska, dobljenega s prodajo ali s prevzemom za sebe, sme prodajalec zadržati za sebe samo toliko, kolikor še znašajo neplačani mesečni obroki, presežek pa mora izročiti kupcu z obračunom.
Ako se z zneskom, dobljenim iz prodaje, ne morejo kriti neplačani mesečni obroki, ni kupec dolžan, da jih povrne prodajalcu.
Drugo poglavje.
Državna taksa,
§ 19.
Na ime vseh taks se mora na odplačilnem listu pri sklepu kupčije vtisniti taksna znamka za 0‘50 Din za vsako obveznico ali srečko, katere minimalna vrednost je do 100’— Din vštevši; za 1’— Din pa, ako je nominalna vrednost obveznice ali srečke čez 100'— Din, skladno s členom 5. izpremembe in dopolnitve zakona o taksah z dne 25. julija 1929.
Ta taksa obsega tudi takso za potrdilo, oziroma poročila o položenih mesečnih obrokih, izvzemši T br< 33. in 34. taksne tarile.
takaa plača prodajalec,
Na vsakem odplačilnem listu se mora zgoraj na-
značiti: »Taksna znamka Din  je vtisnjena in po
predpisu uničena na juksti.«
Tretje poglavje.
Državno nadzorstvo.
§ 21.
Ministrstvo za finance (oddelek za državne dolgove in državne kredite), kakor tudi finančne direkcije smejo v okrožju svoje teritorialne pristojnosti po svojih organih vsak čas vršiti pregled te vrste poslovanja,
§ 22.
Državni organi, ki bodo vršili preglede, morajo po prodajalčevih knjigah pismeno ugotoviti najdeno stanje in to s svojim podpisom potrditi ter postaviti hkratu datum izvršenega pregleda.
§ 23.
Vsi prodajalci morajo prejemati uradni borzni list najbližje domače borze in ga dajati na vpogled državnim organom ob priliki pregleda.
Četrto poglavje.
Postopek in kazni.
§ 24.
Kdor vrši ta posel, pa ne izpolnjuje pogojev iz § 2. fega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 Din na korist državni blagajni in prepove se mu daljnje opravljanje tega posla.
§ 25.
Prodajalec, ki bi postopal proti členu 5., 6. in 7. fega zakona, se kaznuje poleg kazni, določene po kazenskem zakoniku, ki jo izslede in sodijo pristojna sodišča, tudi še z denarno kaznijo od 5 do 50.000'— Din na korist državni blagajni in s prepovedjo nadaljnjega opravljanja tega posla.
§ 26.
Vsak drugi prekršek določil tega zakona se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 20.000'— Din na korist državni blagajni, v ponovnem primeru pa poleg denarne kazni tudi s prepovedjo opravljanja tega posl.a
§ 27.
Kazni po tem zakonu izreka po zaslišanju prodajalca na prvi stopnji finančna direkcija, pod katere teritorialno pristojnost spada prodajalec, ki se je pregrešil zoper predpise tega zakona. Zoper odločbo finančne direkcije s© lahko prodajalec pritoži na ministra za finance (oddelek za državne dolgove in državne kredite) v roku 15 dni po priobčitvi odločbe o kazni. Zoper odločbo ministra za finance ee lahko pritoži neposredno na državni nvet v roku 30 dni po prejemu formalne odločbe ministra za finance,
§ 2a
Izrečene Razni se pobirajo takoj in ostanejo v depozitu pri finančni direkciji, ki je izrekla odločbo o kazni, dokler ne postane izvršna.
§ 29.
Prestopki tega zakona zastarajo v dveh letih.
§ 30.
Za začetek, konec in prekinitev zastarelosti vseh prestopkov tega zakona veljajo določila občega kazenskega zakonika.
Peto poglavje.
Prehodna določila.
§ 31.
Nakupi in prodaje te vrste, at so sklenjeni, preden stopi ta zakon v veljavo, za kojih popolno likvidacijo pa ne ostane več nego 6 mesečnih obrokov, ne spadajo pod predpise tega zakona.
§ 32.
Tiste prodaje in nakupi na obroke, ki so sklenjeni, preden stopi ta zakon v veljavo, za kojih popolno likvidacijo pa preostaja več nego šest mesečnih obrokov, se morajo prilagoditi predpisom tega zakona, izvzemši predpis § 15. tega zakona,
§ 33.
V roku meseca dni od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, mora vsak prodajalec predložiti ministrstvu za finance (oddelek za državne dolgove in državne kredite) pregled prej sklenjenih nakupov in prodaj, ki še niso popolnoma likvidirane. V pregledu mora biti naznačeno: ime, priimek, stan in stanovališče kupca, vrsta in količina obveznic in srečk, prodanih na obroke; prodajna cena; znesek mesečnih obrokov; število izvršenih odplačil in število dolžnih obrokov.
§ 34.
Ta zakon stopi v veljavo od dne, katerega ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v »Službenih novinalu; od tega dne nehajo veljati vsi zakoni in zakonita določila, ki so doslej veljali glede opravljanja te vrste poslov.
V Beogradu, dne 23. aprila 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. S. Sverljuga s. r.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata,	Predsednik
minister pravde:	ministrskega sveta
dr. M. SrSkič s. r.
(L. S.)
minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Mi
— 170 —
Uredbe osrednje vlade.
Aleksander I.,
p« milosti boiji in narodni rol ji kralj Jugoslavije,
predpisa je mo in proglašamo na predlog zastopnika Našega ministra za finance, ministra brez portfelja, ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o prevozu monopolovanih predmetov skozi Jugoslavijo.*
§ 1-
člen 102. zakona o monopolu tobaka z dne 14. marša 1890. se ukinja. Prav tako se ukinjajo določila iz člena 17. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov, ki se nanašajo na prevoz monopolovanih predmetov.
§ 2,
Prevoz monopolovanih predmetov skozi Jugoslavijo je svoboden. Tak prevoz nadzorujejo carinska oblastva.
§ 3.
Ta zakon dobi obvezno moč z dnem, katerega se Objavi ▼ »Službenih novinah«.
V Beogradu« dne 25. aprila 1930.
Aleksander s. r.
Zastopnik ministra za finance, minister brez portfelja: Nik. T. Uzunovič s. r,
.Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: ir. M. SrikH r.
ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Zirkovič s, r«
■ »Službene novlne Kraljevine Jugoslavije« z dne 22. maja 1930. iL 116/XH
mr
58.
Na podstavi § 2. zakona o nadzorstvu nad živili ter po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta predpisujem
Uredbo
o javnem nadzorstvu nad predmeti za občo uporabo.*
§ 1.
Od dne, ko stopi v veljavo ta uredba, spadajo pod določila zakona o nadzorstvu nad živili tudi ti predmeti za občo uporabo:
1. Priprave in orodje za čiščenje, vzdrževanje in pomivanje posod ali živil;
2. material, ki služi za zamotavanje živil (karton, papir, les, kovina itd.);
3. oprava v delavnicah, kjer se živila razpečavajo, zamotavajo ali imajo razstavljene;
4. preparati in ostala sredstva, ki služijo za čiščenje, umivanje, barvanje, negovanje kože, las, zob, ust, ustnic, nohtov in druga kozmetika;
5. predmeti, ki služijo za otroške igrače, maske, uhane, umetno cvetje, barve za obleke in perilo;
6. tapete.
§2.
Ta uredba velja od dne, katerega se objavi v »Službenih novinahc.
V Beogradu, dne 14. maja 1930., S. br. 7235.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovic s. r.
69.
Na podstavi § 8. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora predpisujem v sporazumu z ministrom za finance
Pravilnik
o pristojbinah za kontrolo zdravil biološkega izvora.* *
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. maja 1930., št. 115/XLI.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. maja 1930., št. 120/XLIV. Zakon gl. Uradni list z dne 22, februarja 1930., št, 147/33,
§ 1.
Na podstavi zakona o kontroli zdravil biološkega izvora morajo zasebni in tuji zavodi, ki proizvajajo ali uvažajo te proizvode, plačevati te-le prisU ne:
1. za pregled zgradbe, ureditve prostorov, staj, laboratorija, načina proizvajanja, prodaje, kontrole skladišča i. dr.;
2. za preiskavo preparatov v velikih in malih posodah ;
3. za pregled skladišča uvoženih preparatov pri zastopnikih domačih in tujih tvrdk;
4. za lepljenje banderol na vsako posamezno ampulo ali stekleničico.
Stroški za potovanje državnih kontroloriev in njihove dnevnice.
§2.
Za pregled ureditve novo otvorjenega zavoda 300-— Din dnevnice in vse potne stroške za vsakega kontrolorja posebej.
Za pregled laboratorija, uredbe proizvajanja, najmanj trikrat na leto, po 300-— Din dnevnice in vse potne stroške za vsakega kontrolorja posebej.
Za pregled skladišča uvoženih tujih preparatov, kontroliranje prodajnih knjig in drugo, 300-— Din dnevnice in vse potne stroške.
Pregled posameznih ustanov odreja šef kontrolnega urada po svojem preudarku, toda vršiti se ne more manj nego trikrat na leto za pregled posamezne ustanove.
Potni stroški državnih kontrolorjev ali njihovih namestnikov se morajo pobirati po predpisih, ki veljajo za službena potovanja civilnih državnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev.
Preiskava preparatov v velikih in malih posodah. Serumi. Preiskava sterilitete.
§3.
Za preiskavo sterilitete vzame državni kontrolor 1 do 3 odstotke od celokupnega števila ampul ali stekleničic od ene serije. Ako število ampul ali stekleničic ene serije ni večje od 100, se plača 100-— Din za to preiskavo. Za 100 do 1.000 ampul ali stekleničic se plača 200-— Din in za vsakih nadaljnjih 1.000 po 100-— Din.
Za preiskavo sterilitete v velikih posodah vzame državni kontrolor 0-1% od celokupne količine. Do 10 litrov se plača pristojbina 200-— Din, za vsakih daljnjih 10 litrov do 100-— Din.
Preiskava neškodljivosti.
§4.
Za preiskavo neškodljivosti na morskem prašičku se plača 100-— Din za vsakega uporabljenega morskega prašička.
§5.
Za preiskavo količine preservativov se plača 50*— Din pristpjbine za vsako uporabljeno miš,
Število poizkusnih živali določi kontrolor po potrebi, ki jo predpisuje znanstvena metoda,
Preiskava jakosti (titra),
§ 7.
Pri serumih, pri katerih se predpisuje kontrola jakosti, in to so: serum proti difteriji, di&enMnji Siga in tetanusu, se pobira 500'— Din pristojbine za vsako serijo in za vsako polnitev posebej.
S polnitvijo v tem primeru se umeva ista serija polnitev v različnih dozah, n. pr. serija štev. 5, polnitve je po 5.000 antitoksinskih edinic in po 8.000 antitoksinskih edinic. Pri ostalih serumih odpade ta pristojbina.
Preiskava odstotka beljakovine.
§8.
Za preiskavo odstotka beljakovine se pobira 100-— Din pristojbine. Prosilec mora dati kontrolnemu uradu na razpolaganje potrebne količine seruma za vsak posamezni odstavek, naveden v tem pravilniku.
Cepiva in ostala zdravila biološkega izvora.
§9.
Za cepiva in ostala zdravila biološkega izvora po § 1. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora se pobira pristojbina za preiskavo, predpisano s pravilnikom o dolžnostih, pravicah, delokrogu in načinu izvajanja državne kontrole.
Za število ampul do 100 se plača 100-— Din, od 100 do 1.000 Din 200-— in za vsakih daljnjih 1.000 .ampul po 100-— Din.
Za preiskavo cepiva v večjih posodah se plača za vsakih 1.000 gramov 10-— Din.
Banderole.
§ 10.
Razen zgoraj navedenih pristojbin mora plačati proizvajalec, oziroma njegov zastopnik po 1-— Din za vsako prilepljeno banderolo na vsako posamezno posodico (stekleničico ali ampulo), ki obsega katerikoli zdravilo biološkega izvora in spada pod kontrolo po zakonu po § 1.
§ H-
Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu se oproščajo teh pristojbin pri pregledu gledč sterilitete, jakosti in ostalega, kakor tudi pristojbine za banderole. Banderola bo v tem primeru drugačna od banderole, prilepljene na proizvode domačih ali tujih zasebnikov.
Pobiranje in način uporabe pristojbin.
§ 12.
Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu skrbita za vzdrževanje kontrolnega urada; zato pobirati ti dve ustanovi predpisane pristojbine po tem pravilniku sami in jih uporabljata za plačevanje stroškov za vzdrževanje kontrolnega urada.
§13,
Proizvajalec alf njegov zastopnik mora plačati predpisano pristojbino za kontrolo zdravil biološkega izvora
za banderolo tistega dne, katerega prevzame prekontro-lirani preparat. Državni kontrolni urad ne sme izdati prekontrolirani preparat prej, nego se prepriča, da je plačana predpisana pristojbina.
§14.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, katerega se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. maja 1930. San. br. 7.417.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
dr. M. Drinkovič s. r.
Strinjam se s tem pravilnikom.
O.	br. 24.475, dne 15. maja 1930.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
60.
Na podstavi § 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora predpisujem v sporazumu z ministrom za finance in z ministrom za trgovino in industrijo
Pravilnik
o pristojbinah za dovolitve proizvajanja bioloških proizvodov.*
Člen 1.
Za dovoljenje za proizvajanje zdravil biološkega iz-TQra plača imetnik dovoljenja 5.000 Din pristojbine.
Člen 2.
Pristojbina se vplača pri kaki državni blagajni. — Vplačane pristojbine se smatrajo za izreden državni dohodek.
Člen 3.
Dovoljenje za proizvajanje zdravil biološkega izvora .velja, ako je plačana pristojbina iz člena 1.
Člen 4.
Državni zavodi, ki proizvajajo zdravila biološkega Izvora, se oproščajo od plačila te pristojbine.
Člen 5.
Ta pravilnik' stopi v veljavo z dnem, ko se objavi J »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. junija 1930. S. br. 12.467.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r.
Izpremembe in dopolnitve
v pravilniku o zobozdravnikih in zobotehnikih.*
Na podstavi zakonskega pooblastila, danega mi v čl. 1. in 3. zakona o ustrojstvu ministrstva za narodno zdravje in čl. 33. zakona o uredbi sanitetne stroke.
odločujem:
da se v pravilniku o zobozdravnikih in zobotehnikih z dne 28. avgusta 1919., H. br. 16.474, uvrste naslednje izpremembe in dopolnitve:*
1. Pravico do zobozdravniške prakse z nazivom »zobozdravnik« dobijo od dne, ko stopijo v veljavo te izpremembe, samo doktorji celokupnega zdravništva, ki so se po odsluženem enoletnem stažu posebno usposobili za zobozdravništvo na državnih klinikah in bolničnih zobnih oddelkih kakor tudi na zasebnih zobnih klinikah, ki jih je odobrilo ministrstvo za narodno zdravje, ter za čas enega leta.
2. Poleg doktorjev celokupnega zdravništva imajo pravico do zobozdravniške prakse tudi z nazivom »zobozdravnik« od dne, ko stopijo te izpremmbe v veljavo, samo tudi še vsi tisti, ki so se po opravljeni maturi v naši državi učili zobozdravništva na inozemskih fakultetah (ali njim enakih ustanovah) in dobili naslov doktorja zobne medicine ali zobnega kirurga in ko so po dovršenem šolanju prebili enoletni staž na državnih zobnib klinikah ali bolničnih zobnih oddelkih.
3. Doktorji zobne medicine (in zobni kirurgi) morajo svoj akademski naslov jasno in v celoti (brez okrajšave) postaviti na firme in oglase. V ostalem se morajo držati zakona o osebnih imenih.
4. Zasebne zobne klinike smejo otvoriti samo doktorji celokupnega zdravništva, ki so se specializirali za zobozdravništvo po uredbi o specialistih in vršili privatno zobozdravniško prakso še najmanj 5 let ali bili predhodno v državni službi kot zdravniki zobnih klinik ali bolničnih oddelkov najmanj« 3 leta. ter z dovoljenjem ministrstva za narodno zdravje.
5. O dne, ko stopijo te izpremembe v veljavo, se ne more več dajati dentistom pravica dentistične prakse* izvzemši tiste, ki dokažejo, da so pred prvim januarjem 1927. vstopili v strokovno šolo, ki dobijo po opravljenem izpitu (predvidenem v čl. 5. pravil) pravico do dentistične prakse s tem, da morajo to svojo pravico izkoristiti najdalj do 1. januarja 1930.
6. Tistim, ki eo doslej dobili pravico zobozdravniške in dentistične prakse, se priznava ta pridobljena pravica tudi nadalje.
S to odločbo se zamenjuje odločba Z. br. 57.630 z dne 22. decembra 1926.
Ta odločba naj se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. marca 1929., Z. br. 16.138.
Minister za narodno zdravje! dr. Krulj a, e.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. junija 1930,št, 136/LI,^ • '~	19.	junija 1930., št. 136/LI,	"	-
62.
V zvezi z navodili i. br.	z	dne	4.	decem-
bra 1929. in z izpremembami in dopolnitvami v njih I. br. 10.665/0 z dne 7. aprila 1930., ter po izka«tm potrebi predpisujem to-le
izpremembo in dopolnitev
v navodilih o pristojnosti za posle resora ministrstva za trgovino in industrijo I br. 36413/0 z dne
4.	decembra 1929.*
V navodilih I. br. 36.413/0 z dne 4. decembra 1929. se izpreminja to-le:
V členu 12. na koncu odstavka pod b) se postavlja namesto podpičja (;) vejica (,) in se dostavljajo besede: >izvzemši povečanja kapitala do vštetih 2,500.000— za družbe, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog (odstavek a) točka 4*.
V Beogradu, dne 28. maja 1930. I. br. 16 245/0.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Deinetrovič s. r.
63.
Naredba
o dopolnitvi II. dela nevarnostne tabele.**
Na podstavi § 30. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. (»Službene novine« št. 117) in predloga komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 3. maja 1930.
odrejam:
1. Da se v II. delu nevarnostne tabele, predpisane z naredbo ministra za socialno politiko z dne 21. junija 1922., št. 3159, o ustanovitvi nevarnostne tabele za nezgodno zavarovanje in o postopku pri uvrščanju poslov v razrede in nevarnostne odstotke (»Služb, novinec št. 167) ustanovi nov odstavek 426a, ki se glasi:
»odstavek 426a. — Radio-emisijske postaje — IX. nevarnostni razred.
Obeležje večje nevarnosti: ako se opravljajo tudi dela pri montiranju anten in priključkov radioaparatov ali ako je neposredno pri visoki napetosti zaposleno večje število delavcev.*
2. S to naredbo določena dopolnitev nevarnostne tabele z dne 21. junija 1929. stopi v veljavo od dne, katerega se razglasi v »Službenih novinahc
V Beogradu, dne 11. junija 1930.; St. br. 20.717.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 19. junija 1930., št. 136/LI.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavija* z dne 19. junija 1930«	136jLI*
64.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Stevnuo 147 z dne 2. julija 1930.:
Odlok ministrstva za finance z dne 18. junija 1930.: Premeščen je na prošnjo: Kalin Ivan, katastrski pomožni geometer v 4. skupini II. kategorije pri katastrski upravi v Novem mestu h katastrski upravi v Ljubljani.
Številka 148 z dne 3. julija 1930.:
Odlok ministrstva za notranje posle z dne 23. junija 1930.: Premeščeni so po službeni potrebi: h kraljevski banski upravi Dravske banovine: Verbič Franc, višji pristav v 7. skupini I. kategorije pri sreskem načelstvu v Ljubljani; k sreskemu načelstvu v Ljubljani: Sink Franc, pristav v 8. skupini I. kategorije pri kraljevski banski upravi v Ljubljani; k sreskemu načelstvu v Litiji: Skale Otmar, višji pristav v 7. skupini I. kategorije pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 24. junija 1930.: I. br. 18.230, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Mord und Justizmord«, ki jo je v založništvu »Suddeutsche Monatshefte« G. m. b. H. Munchen, izdal v Berlinu v nemškem jeziku dr. Miloš Bogičevič.
Številka 149 z dne 4. julija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. junija 1930.: Napredovali so: v 3. a skupino I. kategorije: dr. Munda Avgust, namestnik višjega državnega tožilca v Ljubljani, in Levičnik Albert, sodnik apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, oba v 3. skupini I. kategorije; v 3. skupino I. kategorije Lavrenčak Vilko, namestnik državnega tožilca v 4. a skupini I. kategorije v Ljubljani; v 5. skupino I. kategorije: Komotar Metod, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti v 6. skuuini I, kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. junija 1930.: Upokojen je na prošnjo Vidic Oton, sodnik okrožnega sodišča v 3. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Številka 151 z dne 7. julija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. junija 1930.: Napredovali so pri dravski finančni direkciji za finančne svetnike v 4. a skupini I. kategorije: Savnik Angel, Sušeč Stefan, Dietz Ivan in Perne Hinko, vsi finančni svetniki v 4. skupini I. kategorije iste finančne direkcije; pri finančnem inšpektoratu v Mariboru: za finančnega svetnika v 4. a skupini
I.	kategorije Sedlar Avgust, finančni svetnik s ,4, aknpinj I, kategorije istega inšpektorata,
Številka 153 z dne 9. julija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. junija 1930.: Napredoval je pri dravski finančni direkciji za višjega sekretarja: Kandare Emil, finančni sekretar iste direkcije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. junija 1930.: Napredovala sta v odseku za računovodstvo dravske finančne direkcije v Ljubljani za računska inšpektorja: Hab jan Janko in Hartman Franc2 računska kontrolorja iste direkcije.
številka 154 z dne 10. julija 1930.:
Premeščeni so po službeni potrebi: k glavni carinarnici y Ljubljani: za carinskega kontrolorja Stepič
Dragoljub, carinski kontrolor pri carinarnici v Beogradu, in za carinskega kontrolorja Pavlinič Otmar, carinski kontrolor pri carinarnici na Jesenicah; k carinarnici I. reda na Jesenicah: za carinarskega kontrolorja Cvrkovič Dragomir, carinski kontrolor pri carinarnici v Beli cerkvi.
številka 155 z dne 11. julija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. marca 1930.: Upokojen je vojaški duhovnik Rant Hubert, uradnik 4. skupine I. kategorije.
Izdaja kraljevska brnska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga; tiskarn« »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Michdlek x Ljubljani,