63
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja. Ministerski ukaz oklicuje, da tistim, ki so za leto 1860 napovedali, da se hočejo od vojašine odkupiti, je Da prosto voljo dano: ali takso do 1. susca plačati aH pa poprejsno napoved do ravno tega časa preklicati.
—   Ne davnej je prišla koroška deputacija na Dunaj, presvitlega cesarja v imena cele dežele prosit, naj bi se železnica koroška hitro dodelala. Potem so se podali poslanci k gospod ministra dnarstva, ki jim je rekel, da letos se še ne bo moglo dosti storiti, da pa v leto 1862 bo cela železnica iz Marburga v Celovec dodelana.
—   Koliko ljudje v našem cesarstva v malo loterijo dnarja zastavijo, kaže ravnokar na svetlo dani loterijski pregled, iz kterega se vidi, da so leta 1858 vsi vkupaj čez 9 milijonov in 500.000 gold. v loterii dobili. Ker je mala loterija to leto cesarskim kasarn čez 6 milijonov gold. čistega dohodka donesla in loterij ni h stroškov v vsem skopaj ni manj bilo kakor 4 milijone, je iz tega očitno, da bo ljudje v tem leta okoli 20 milijonov gold. v loterijo zastavili.
—  Poštni imenik kaže, da izhaja letos v našem cesarstvu okoli 284 časnikov, in sicer 90 političnih, 191 pa nepolitičnih.
—   Tista novica, da je neki Camerini iz Perare našemu cesarju 60 milij. frankov zapustil, je, kakor „Volks-freuud" piše, prazna; Camerini je zapustil 3 milij. škudov propagandi rimski, in le izpolnjenje te oporoke cesarju izročil.
—   Pervo plačilo z 8 milijoni gold. v srebru, ki ga ima Sardinija za odškodnino lombardiškega deržavnega dolga avstrijanski vladi plačati, je francozka vlada 10. dan t. m. odrajtala.
—  Kakor „Oester. Zeitung" piše, je komisija, ki vsled cesarjevega povelja na Duiiaji prevdarja d er za v ne stroške in dohodke, s svojim delom že tako deleč, da se sme pričakovati, da bo do konca prihodnjega mesca končala svojo nalogo.
Iz Zagreba. Glede na veliko revšino na Horvaškem in Slavonskem so cesar po sklepa od 10. dneva t. m. na prošnjo tukajšuega bana dovolili, naj se v pripomoč naj-revnišim 30.000 gold. iz deržavne kaše vzame in v posojilo razdeli proti temu, da bojo v 6 letih posojilo deržavni kaši povernili. — 1. maja zadobi v drugih deželah veljavna cesarska gojzdna postava s nekimi premembami tudi v vojaški^ Granici svojo moč.
Iz Češkega. Kakor na Marskem tako bo menda tudi tukaj nehala tarifa mesa in kruha; mestni odborniki v Pragi so predložili deželnemu poglavarstvu ta nasvet.
Iz Linca. Deželni poglavar svari v oklicu te dni razglašenem pred bar a ntij o s srebernim in kuprenim drobižem, ker je slišal, da je ažiotaža s tem dnarjem v nektcrih deželah že spet zlo zlo navadna.
Benetke. Novi deželni poglavar vitez Toggenburg je prišel 16. t. m. v naše mesto in bo brez pomude začel prenaredbo deželnih gosposk od konca do kraja, ker je očitno, da kakor je zdaj ne more dalje biti; na laške uradnike se ni povsod zanašati. — Ker so dosihmal vse priza-deve spodletele, novega mestnega župana izvoliti, bo berž ko ne vlada cesarskega komisarja namesto njega izvolila.
Milan 15. febr. Danes popoldne je kralj sardinski prišel z velikim spremstvom v Milan, kjer misli več dni ostati. Pravijo, da se bo tu zdaj nova razdelitev sardinske deržave v 5 dežel z ravno tolikimi glavnimi mesti doveršila. Namesto navadnih veselic na pustni torek misli neka ta-kajšna stranka Benečanom v milovanje veliko černo mašo napraviti, h kteri ima vsak v černem oblačilu priti. Povabila je poslala tudi v Benetke, Terst in Istrijo.
Turin. 12. dan t. m. je sardinska vlada pogodbo sklenila za 6000 konj.
Rini. Mnogim Eimcom so ojstre strune, ki jih je francozki general Goyon napel, zlo zoperne; noč in dan hodijo po mestu močne patrole, ponoči so še dvakrat močnejše; vsakega, ki ga srečajo, pozdravljajo kakor v leta 1849, z ojstrim: „qui vive?" (kdo je?) — Govori se, da je rimska vlada pri nekemu velikemu dnarničarja v Pariza 50 milijonov frankov najela.
Napolitansko. „Vihar, ki grozno pretresa zgornjo in srednjo Italijo, bo javalne Napolitansko zgrabil" — piše nekdo v „AUg. ZtgA „Napolitanec hoče Napolitanec ostati in mu ni mar za vortoglavnost laško; dnarni stan uapoli-tanskega kraljestva je tako srečen, da se nobena dežela ne more meriti z Napolitanskim, in kjer podložni ne plačujejo velikih davkov, tam se vladi ni bati, da bi se vzdignili zoper njo". — Ali je pa tudi vse res tako?
Francozko. Iz Pariza 15. febr. — Deržavni zbor, ki bi se bil imel že ta mesec tukaj začeti, je odložen do 1. susca, ker dotistihmal, misli Napoleon, fta v angležfceai deržavnem zboru, ki francozko-savojski politiki ni nič prijazen, že gotovo: ali bo minister Palmerston, njegov pri-jatel in podpornik, š e na čela angležkega ministra ostal ali
64
pa bo padel. Ako Palmerston v Londonu zrnata, bo Napoleon vse drugač stopil pred francozki deržavni zbor, kakor če pade. In zato je odložil zbor do 1. sušca. Okoli Savo je in Niče se suče zdaj najbolj politika francozka; al — kakor smo že rekli — premedeni Napoleon noče na vrat na nos reci: Savoja je moja! Gotovo je nek, da je kralj sar-dinski pripravljen Savojo in Nico odstopiti Francozom, in tudi Cavour nima nič zoper to, ako le sicer dobro menjo naredi; zato mislijo v Parizu, da do 20. sušca — v spomin ravno tistega dneva, ko je Napoleon I. leta 1815 iz pregnanstva na Elbi sopet v Pariz prišel — bote Savoja in Niča že francozke in mladi princ, ki dozdaj se nobenega naslova nima, bo tisti dan prejel ime »grofa ni-cajskega". Ako je vse to res — in berž ko ne je to že vse tako narejeno — je čudno slišati, kar je minister Russel 17. dan t. m. angiežkemu zboru rekel, namreč: da Napoleon ne bo zastran Savoje in Niče nič storil, za kar bi popred velikih vlad ne poprašal, in da nikoli ne bo na zedinjenje Savoje s francozkim cesarstvom mislil, ako Savojci sami tega ne žele. Ko pa sedaj Švicarji vidijo, da se cesar Napoleon, čeravno še skrivaje, vendar na vso moč poteguje za Savojo, se tudi oni za en kos odlašajo, ker terdijo, da dva njena kantona, to je Faueignv (beri F o sin j) In Chablais (beri Sable) bi prav za prav se imela Svajci pridružiti, ako se Savoja od Sardinije odcepi, in poli-tiški modrijan Bard si prizadevuje dokazati, da imenovanima savojskima kontonoma dosti bolj kaže, se zvezati s švicarskimi kantoni kakor pa priti pod francozko vlado ali pa še ostati pri Sardinii, ker, če bi se s Svajco zvezala, bi vsako leto 1 milijon fronkov davkov manj plačevala kakor v zavezi s Sardinijo, in 2 milijona manj kakor v zavezi francozki, zakaj sardinska in francozka armada imate toliko vojakov, da se tretji del vseh davkov za-nje potrosi; v Svajci pa ni vojakov, in zato ni toliko stroškov in tudi ni potreba toliko davkov; tudi uradnikov je le malo v Svajci, ker soseskini možje brez plačila veliko služb opravljajo; davki, ktere v Svajci odrajtujejo, pridejo ljudstvu samemu v prid za šole, ceste, bolnišnine in druge koristne naprave; na Francozkem in Sardinskem pa, kjer je vedno armada na nogah, se obresti davkov za vojsko porabljenih spremene v smodnikov dim, v železo za orožje in v mertviša; veliko davkov pa gre še na sto drugih potrat, ki jih te deržave imate; in kaj so nasledki tu in tam? V Svajci so imeli leta 1857 12 milijonov fronkov premoženja v deržav-Ijanski kaši, dolga pa nič; na Francozkem nasproti so leta 1858 imeli 8458 milijonov, na Sardinskem pa 888 milijonov fronkov dolga. Ako tedaj imenovanima kantonoma pride na zbero, pod ktero vlado se hočeta podati, se lahko ugane, kam da se bota nagnila, in tako Napoleonu tudi od te strani ne bo tako lahko, jim ?,srečo" svoje deržave posiliti; zato je pa tudi verjetno, da Savojci ne hrepenijo po Napoleonovih orlih tako, kakor nektere novice glas vzdigujejo. Kako se bo tedaj ta reč izkuhala, nobeden ne ve. Možje, ki hočejo Napoleonove namene dobro poznati, terdijo, da po vsaki ceni bo vzel Napoleon Savojo: ali z dovoljenjem angležke vlade, če ostane Palmerston minister, ali zoper voljo angležke vlade in cele Evrope, če Palmerston pade. Veliko vprašanje je vendar: ali bo Evropa vedno hotla tako plesati, kakor ji bo Napoleon godil? — Sedaj se za gotovo ve, da ne bo nič iz tistih četverih nasvetov, ki jih je za poravnanje laških homatij angležka vlada ponudila velikim vladam; zakaj tudi ruska in pruska vlada jih ne poterdite. Bili so tedaj oni odobri sveti" le vešice, ki so začasno migljale na nemirnem l olitičnem obnebji, obetaje svetu mirno spravo. Tudi tisto upanje, ki je za dva tri dni pot našlo v zbegane serca, da je namreč cesar Napoleon nekoliko omečil tisto silo, s ktero je terjal od ev. očeta odstop Romagne,  je spla-
valo po vodi, odkar je pismo francozkega ministra Thou-venela znano, ki ga je kot odgovor na papeževo pismo do katoliških škofov (encikliko), 12. dan t. m. poslal fran-cozkemu poslancu v Rim. V tem pismu razklada minister „dobrote", ki jih je francozki cesar od leta 1849 do današnjega dne skazal papeževi vladi, ktere bi že davnej več v Rimu ne bilo, ako bi cesarja Napoleona ne bilo; cesar ni jenjal — pravi omenjeno pismo dalje — sv. očetu dobrih svetov dajati za potrebno vladno naredbo; ker pa Romagne, ki se je zoper njega spuntala, noče iz svojih rok spustiti, naj si sam sebi pripiše, ako se zgode še ^čedalje huje reči" — to je z drugimi besedami rečeno: francozka vlada ne bo branila, ako se še druge dežele zoper papeža spun-tajo. Ko Thouvenelovo pismo dalje papeževi vladi očituje, „da zgolj posvetno reč meša z vero, čeravno večje ali manjše posvetno posestvo nima z vero čisto nič opraviti, sicer bi papeži nekdanji z majhnim posestvom ne bili to kar so sedanji z večjo lastnino", in še dalje pravi, „da avstri-janski cesar Franc I. leta 1814 in kralj napolitanski sta v pogodbi 11. januarja 1814 tudi zmanjšanje papeževe deržave zahtevala", pride med drugim še na to sila prederzno besedovanje, da avstrijanska vlada je kriva punta v Romagni, ter pravi, da „tis(i dan, ko je avstrijanska armada zapustila Romagno, se je punt tam začel; ko bi bili Av-strijanci v Romagni ostali kakor so Francozi v Rimu, bi bili lahko zadušili vse ondotne prekucije". Pa kaj bomo še dalje razkladali, kar to pismo zapopada. Dosti je, pokazati, da se v Parizu ni za sv. očeta nič na bolje obernilo in da se čedalje bolj spolnujejo brezbožne pravila tiste knjižure ?5Papež pa kongres", ki je rekla: „če manj zemlje, večji je vladar".
Serbija. Z Beligrada. Neke nespodobne vojaške homatije so verlega kneza Miloša primorale, da se je odpovedal višjemu armadnemu poveljstvu.