Politiški pregled. * Težak finančni položaj na Ceškcm. Več okrajnih šolskih svetov na Oeškem ni koncem januarja imelo potrebnega deoarja za izplačanje učiteljskih plač. Obruili so se zato na deželni odbor s proŠDJo, da bi se jim dovolila potrebDa predplačila. Deželni odbor pa je odbil te prošnje ter naznanil deželnemu šolskemu svetu, da ne more uičesar ukreniti, dokler ne bo dovoljeno povišanje deželnib doklad. Na to je deželno pomožno ravnateljstvo naročilo davkaiijam, naj dajo okrajnim šolskim svetom predujeme za izplačevaDJe učiteljskih plač. Deželni odbor pa je protestiral, da državna oblast brez njegovega znanja disponira z deželnimi dokladami. * Češke delaTce je pričela izganjati pruska vlada iz Prusije. Izdala, je ukaz, da morajo vsi češki delavci, ki so se naselili na Prusko leta 1909. in 1910., zapustiti deželo do 20. decembra 1911 ! Naša vlada gleda vse to mirno. Niti na um ji ne prihaja, da bi na ta ali oni način posredovala v prilog češkim delavcem, avstrijskim podanikom. Pa saj ne raorerao storiti tega, ker je Pruska naša ljubezniva — zaveznica. * Poljskl klub za malornsko vsenčilišče. Parlamentarni odsek je imel pod predsedstvom dr. Lazarskega sejo, ki sta se je udeležila ministra Glombinski in Zaleski. Poleg drugih vprašanj so razpravljali tudi o resoluciji za ustaaovitev maloruskega vseučilišča. Sklenili so, da se poljski klub ne bo protivil ustanovitvi maloruske uuiverze, a pre.j je treba ustvariti pogoje za to. Zato bo poljski klub delal na to, da se ustanovi veeje število štipendijev za one, ki se bodo hoteli habilitovati na maloruskem vseučilišču. * Rcvolncija na Ruskem grozi že zopet. Že več tednov trajajo po uuiverzah dijaški nemiri. Policija zapira dijake in profesorje, vdira v vseučilišča, sploh ima sedaj na uoiverzah prvo besedo. Povod splošuega dijaškega štrajka je neki ukaz ministra Kaso, ki jemlje dijakom vsako akademično svobodo. Vzlic protestom profesorskih zborov rainister nikakor noče umakniti tega ukaza. — Menšikov je priobčii v listu ,Novoje Vremja" člaaek, v v katerem pravi, *aa je dijaški štrajk samo predigra splošni revoluciji, ki mora počiti v kratkem. Mešikov zagotavlja, da revolucionarji izrabijo jubilej kmetiškega osvobojeDJa ia tridesetletnico umora carja Aleksandra II. v revolucionarne, agitacijske svrhe. Na vsak način je položaj v Eusiji resen in ni izključeno, da se vkratkem ponove dogodki iz leta 1905 — morda v še hujši obliki. * Politiška preganjanja t Rasiji. Petindvajset odstolkov vseh vseučiliških profesorjev v Eusiji se je odpovedalo. Iz Petrograda javljajo, da je bilo te dni izvršenih preko 400 hišuih preiskav in da je bilo v zvezi s tem aretiranib mnogo ljudi.